»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« STO LET SALEZIJANSKEGA ZAVODA VERŽEJ • 1912 – 2012 • IZDAL ZAVOD MARIANUM VERŽEJ Pot vodi vedno navzgor Don Pascual Chávez Villanueva, 9. naslednik sv. Janeza Boska in vrhovni predstojnik salezijancev, piše salezijanski skupnosti v Veržeju. ljudmi, posebno mladimi. Kako se torej ne bi vodi vedno navzgor. Družinsko, kulturno, spomnili tolikih salezijancev, ki so se tu zvr­ družbeno in versko stanje danes ni pre­ stili z obilnimi napori, močmi, idejami, stro­ prosto in ni lahko za razumevanje, a du­ kovnostjo, srčnostjo in svetostjo ter žrtvovali hovna dediščina, ki nam jo je zapustil don vse svoje življenje za dobrobit mladih! Ali ve- Bosko, nam pomaga zaupno odpirati oči, likodušnega sprejema in sodelovanja mnogih razum in srce za prihodnje cilje. družin, malih in velikih dobrotnikov, kot sta Z Gospodom Jezusom, ki je vodnik bila darovalec g. Puščenjak in pobudnik ma­ in spremljevalec na tej poti, se ne bojte: riborski kanonik dr. Kovačič, ki so povabili pritegnite vse v Božjo nalogo razdajanja salezijance in jim zaupali delo na vzgojnem veselja in upanja vsem, ki vas pričakujejo polju. Družinski sprejem in nikoli ugasnjena in so znamenja Božje ljubezni. velikodušnost še danes konkretno podpirata Marijo Pomočnico prosim, naj podnevi oratorijsko in župnijsko delovanje. in ponoči spremlja vaše dvorišče in vaša Obhajanje stoletnice pa ne sme biti le življenja, naj bedi nad vami in vašimi dra­ praznovanje preteklosti. Vem, da ste se zno­ gimi, naj vas blagoslavlja na tej novi poti. va lotili dela za mlade na krščanskem vzgoj- Od nje se učite biti krotki Gospodu in nem polju v Veržeju. To je torej priložnost, da učinkoviti služabniki potrebnih. D ragi ravnatelj Ivan in skupnost, zvedel sem, da se pripravljate na praznovanje stoletnice sale­zijanske navzočnosti v Veržeju, zato se rad pri­družim vaši zahvali Bogu za vse, kar je dobrega storil po tej ustanovi v vseh teh letih. Vedite, da sem povezan z vami v vašem veselju in hva­ležnosti Bogu za ta dogodek. Obhajanje obletnice nam daje priložnost, da s hvaležnostjo premislimo preteklost, saj je bil Bog dober z nami in po nas s tolikimi različni od tistih, s katerimi so se soočili vaši predniki ob začetkih delovanja ustanove. Kljub temu pa je to tudi čas drznih sanj o prihodnosti salezijanske navzočnosti, kako ustrezno odgovoriti na želje Boga Odrešenika in na potrebe mladih. Mlade moramo postaviti v središče in jih spremljati z Jezusovimi očmi ter se jim približati s srcem dobrega pastirja. To ni le salezijanski slog, tem­več tudi naša značilna duhovnost in delovni načrt. Seveda se salezijanci zavedamo, da pot se pogumno in z zaupanjem soočite z izzivi mladih in družbe današnjega časa, ki so tako Rim, 22. julij 2011 »Datofil« Drobci iz zgodovine Veržeja in Marijanišča 1340 Veržej postane trg. 1545 Prvi pisni viri o cerkvici sv. Mihaela. 1605 Turki požgejo Veržej in leseno cerkev. 1617 Škof Jakob Eberlein si ogleda novo cerkev iz brun in jo naslednje leto blagoslovi. 1721-1726 Priprava in zidanje nove cerkve. 22. avgust 1734 Slovesna blagoslovitev nove zidane cerkve sv. Mihaela. 1. december 1768 Veržej dobi prvega stalnega duhovnika. To je Jožef Rep. Umre 21. septembra 1783. 16. avgust 1815 V vasi Becchi pri Torinu se rodi Janez Bosko, ustanoviteljsalezijancev in sester HMP. 20. december 1860 Rodi se Tomaž Rantaša, dobrotnik in podpornikMarijanišča. Poslanstvo Marijani{~a nekdaj in danes Dragi prijatelji, sodelavci in dobrotniki Marijanišča v Veržeju! V pripravi na stoletni jubilej salezijanskega zavoda – Marijanišča v Veržeju, je zagledal beli dan priložnostni bilten DOM stoletni, v katerem lahko preberete nekaj utrinkov iz stoletne zgodovine Marijanišča in njegovega poslanstva. D OM stoletni na predhodni strani pri-pripravo raznih seminarjev, posvetov in pre­naša pismo vrhovnega predstojnika davanj. Poskrbljeno je za šport in rekreacijo, g. Pascuala Cháveza, devetega don v hišni igralnici in na zunanjih igriščih … Boskovega naslednika, v katerem izreka Center DUO, center domače in umetnostne hvaležnost Bogu, dobrotnikom Marijanišča, obrti, center za izobraževanje, trženje, pro­ predvsem Puščenjakovi družini v Veržeju, mocijo in združevanje, skrbi za ohranjanje organizatorju gradnje, mariborskemu ka­ slovenske kulturne dediščine, zlasti Prleki­ noniku dr. Francu Kovačiču ter vsem dobro­ je, Prekmurja in Podravja. S postopnim ra­ tnikom, ki so prispevali svoj delež v stoletni zvojem center prehaja v splošni regionalni zgodovini poslanstva Marijanišča, v blagor center, v katerem se razvijajo nove oblike iz­ mladini. Opozarja pa nas, »da praznovanje obraževanja za poklice domače umetnostne stoletnice ne sme biti le praznovanje prete­ obrti in s tem prenos tradicionalnega znanja klosti, … to je čas drznih sanj o prihodnosti na mlajše rodove … salezijanske navzočnosti, kako ustrezno od­govoriti na želje Boga Odrešenika in na po-DOM stoletni hrani še en dragoceni biser. Ta trebe mladih.« biser je MOŽ stoletni, g. Martin Maroša, dol­ goletni misijonar v Čilu in na Ognjeni zemlji, Naslov biltena, DOM stoletni, nam govori, ki po vrnitvi iz misijonov že 30 let živi v Verže­ kaj je Marijanišče bilo in kakšno naj bo njego­ ju in je 2. novembra 2011 stopil v stoto leto. vo poslanstvo v prihodnje. Posebno težo ima Ko je bilo Marijanišče po denacionalizaciji beseda DOM. Salezijanska vzgojna ustano­ vrnjeno salezijancem, se je g. Martin Maroša va ima svoje zakonitosti. Temelji predvsem 14. septembra 1998 kot prvi salezijanec iz žu­ na štirih osnovnih stebrih. Ustanova naj bo pnišča preselil v Marijanišče. V svoj dnevnik DOM, ki sprejema in kjer se ljudje dobro po­ je zapisal: »Neizrekljivi občutek! Sem med čutimo, ŠOLA, ki nas lahko nauči marsikaj za najstarejšimi bivšimi oratorijanci in učenci, življenje, DVORIŠČE, kjer se srečujemo v ve­ in 'Bog, ki vse vidi' me je izbral – nevrednega selju in razigranosti ter ŽUPNIJA, ki nas uva­ – da se prvi preselim v vrnjeni zavod … Od ja v življenje vere. Marijanišče v Veržeju je v otroških spominov sem kar omotičen … Prvo svoji stoletni zgodovini to nalogo zgledno noč sem zato tudi precej slabo prespal, ven­ opravilo kljub težkim okoliščinam njenega dar v srcu vesel in hvaležen Bogu.« delovanja. S to hvaležnostjo v srcu in rožnim vencem v Prenovljeni DOM stoletni ima sedaj v Zavo­ roki z bolniške postelje kliče Božjega blago­ du Marianum tri enote: Marijanišče, Penzion slova na DOM stoletni, njegove prebivalce in Mavrica in Center DUO. vse, ki prihajajo v Marijanišče na duhovno in V okviru Marijanišča se organizirajo različni telesno okrepitev … duhovni programi za otroke – prvoobhajan- Sobratje salezijanske skupnosti, ki delujemo ce in birmance ter njihove starše, za mlade, v Veržeju, izrekamo iskreno hvaležnost vsem zakonce, družine in odrasle … Pogosto izbe­ nekdanjim in sedanjim sodelavcem in dobro­ rejo DOM stoletni za duhovno poglobitev tnikom za naklonjenost in sodelovanje. Naj tudi razna duhovna gibanja, ki v tišini hišne nas vse spremlja Božji blagoslov in pripro­ kapele najdejo mir in tolažbo. šnja Marije Pomočnice. Penzion Mavrica ponuja 26 sob z dvema, tre- Naj bo torej blagoslovljeno dvojno stoletno mi ali več ležišči. Sobe so sodobno opremlje­ praznovanje in uspešno delovanje v drugem ne. Domača kuhinja s prleškimi dobrotami stoletju … . poskrbi, da se gostje dobro počutijo in se 25. marec 1876 Rodi se Franc Kovačič, pobudnik gradnje Marijanišča. 4. januar 1848 Rodi se Anton Puščenjak, dobrotnik in darovalec za Marijanišče. › › › radi vračajo. Sodobno opremljena dvorana Ivan Turk, ravnatelj salezijanske skupnosti s 120 sedeži, in štiri manjše, so primerne za v Veržeju Sodelavci ali zaposleni? Oboje! »Širina apostolskega dela, ki jo je don zarisal Bosko, prinaša s seboj zahtevo po velikem številu so­delavcev. Don Bosko je prosil za pomoč ne le duhovnike in redovnike temveč tudi laike ... ki v don Boskovih ustanovah najdejo konkretno možnost za uporabo svojega znanja, sposobnosti, karizem in preroštva.« (Listina poslanstva 5,1) Med temi večinoma neopazno, a zelo potrebno, deluje hišnik naše ustanove, Andrej Kotarščak, ki z ustanovo živi in diha od samega začetka. V malem prstu nosi vse porušene in na novo pozida­ne zidove in inštalacije, ki jih vzdržuje. Še najraje pa sede za traktorki volan in odhiti na obdelavo polj ali v vinograd, v zadovoljstvo ne le gostov ustanove, temveč tudi svojih rojakov v Veržeju. Ob vstopu Marijani{~a v stoto leto D očakati sto let je velik uspeh, pa naj saj prav ob stoletnici dobiva dokončen izgled tako za Marijanišče kot za Občino. Leto, ko gre za človeka ali ustanovo. Zgodo-in zaključeno bogato vsebino. Občina Veržej bomo zaznamovali stoletnico, je priložnost, vina Marijanišča je bila zelo pestra, zelo dobro sodeluje z Marijaniščem. Pri ra-da podoživimo zgodovino ter da se skupaj zaznamovana z različnimi bolj in manj prija-zvoju pomagamo po svojih močeh. Prepričani usmerimo v prihodnost Marijanišča, za kate­znimi obdobji. Prepričan pa sem, da se je na-smo namreč, da skupno sodelovanje daje si-ro sem prepričan, da bo svetla in bogata. • men dobrotnika Antona Puščenjaka uresničil, nergijske učinke in pomeni dodano vrednost Slavko Petovar, župan Občine Veržej › › › 1861 Škof Anton Martin Slomšek v župniji sv. Križa opravlja kanonično vizitacijo in se ustavi tudi v Veržeju. 1891 Veržej postane župnija. 1. september 1903 Anton Puščenjak napiše prvooporoko in vse imetje daruje rodnim sestram s pripombo, da jo lahko spremeni. 22. september 1903 V dogovoru s sestrami spremeni oporoko in po nasvetu dr. Kovačiča imetje daruje salezijancem, da bi zgradili in odprli zavod za vzgojo mladine. 12. april 1908 Anton Puščenjak s sestrami Frančiško, Elizabeto in Agnes ter župnikom Janžekovičem podpiše darilno pogodbo, v kateri imetje daruje salezijanski družbi. »Spomini« don Boskove vajeni{ke pogodbe Novembra 1851 je sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev, napisal in dal v podpis eno prvih pogodb med mojstrom in vajencem v zgodovini. S tem je dregnil v premnoge rane. Nekateri mojstri so vajence izkoriščali za sužnje in hlapce. Don Bosko je vajence s pogodbo zaščitil, da so delali le to, za kar so se učili. S pogodbo je poskrbel za njihovo zdravje, praznični počitek in letne počitnice. In postopoma jim je izterjal tudi »štipendije« za njihovo delo. N ikoli ne bom pozabila mladega du­hovnika, ki je v moje krhko papir­nato telo vnesel dušo dostojanstva. Bila sem le kos papirja na mizi gospoda Kar­la Aimina, mojstra in gospodarja steklarske delavnice. Vdala sem se v svojo usodo: name bodo napisali račun. Na meni so se zrcalili živahni rdeči odsevi iz peči, v kateri se je oblikovala razbeljena steklena masa. Opazovala sem delavce pri pihanju v dolge palice, ki so s hitrim in neu­trudljivim delom dajali obliko steklenicam, kozarcem, vazam. Najbolj so mi bile všeč velike bleščeče »solze«, iz katerih so izobli­kovali lustre za stropne luči. Nekega dne je v delavnico vstopil mlad du­ hovnik. Ob njem se je stiskal droben fantič, ki je imel kakih dvanajst let. Slišala sem, kako se je gospodar vznejevoljil: »Don Bo­sko, kar predlagate, je popolnoma nesmi­ selno! Nihče ne dela tako!« Don Bosko je prijazno in z nasmehom neomajno stal za svojo idejo. Nenadoma se je stegnil pome, me zgrabil in začel pisati name. Imel je jasno idejo: besede so si sledile ena za drugo in pero je hitro te­kalo po mojem papirnatem hrbtu. »G. Karel Aimino, izvedenec v steklarski stroki, sprejema mladega Jožefa Bordoneja, rojenega v Bielli, in se obvezuje, da ga bo v roku treh let izučil za poklic steklarja. Rok je postavljen za 1. december 1854. V vajeniški dobi bo prejel potrebna znanja in se naučil pravil te umetnosti skupaj s pravili lepega obnašanja. V primeru napak in pomanjklji­vosti ga bo mojster opozarjal le z besedami, nikakor z drugimi sredstvi. Prav tako se ob­veže, da ga bo uvajal le v vsa ostala dela, ki so povezana s to umetnostjo, ne bo pa ga priganjal za razna druga dela in s tem izkori­ ščal njegove moči …« Čez nekaj minut je don Bosko že pihal vame, da bi osušil črnilo. Nato me je podal gospo­darju, ki me je pozorno prebral in zavzdihnil. Za trenutek sem se prestrašila. A na koncu me je dobri Karel podpisal in stisnil roko don Bosku. Oddahnila sem si. Sedaj počivam v lepem okvirju v Valdoccu v Torinu, kjer mi posvečajo veliko pozornosti in zanimanja. V zgodovino sem se zapisala kot ena prvih vajeniških pogodb za zaščito mladih delavcev, ki so bili prej nezaščiteni in v gospo­darjevih rokah popolnoma izkoriščani. Hvala meni (no, predvsem don Bosku) se je ta fant pošteno izučil poklica, si s tem pri­služil plačilo in si pridobil spoštovanje in do­stojanstvo mladega delavca. José J. Gomez Palacios, Il Bollettino Salesiano, settembre 2011,2 Memorie Biografiche, IV, 295-297 zapisala kot ena prvih vajeniških pogodb za zaščito mladih delavcev. 29. avgust 1908 Škof Mihael Napotnik vrhovnemu predstojniku salezijancev Mihaelu Rui pošlje uradno prošnjo, da bi salezijanci prišli v Veržej. 26. septembra 1908 Iz Turina prispe negativen odgovor za sprejem Veržeja. 19. avgust 1909 Anton Puščenjak v pismu škofu Napotniku še zadnjič potrdi svojo namero, da premoženje zapušča salezijancem. 28. avgust 1909 Umre Anton Puščenjak. 10. julij 1910 Dr. Franc Kovačič nadaljujePuščenjakovo zamisel o zavodu in s sodelavci ustanovi gradbeno društvo Marijanišče z moškim in ženskim odborom. 18. marec 1910 Škof Mihael Napotnik potrdi pravila Društva za izgradnjo Marijanišča. › › › › › › 20. avgust 1911 Blagoslov temeljnega kamna za Marijanišče opravi ljutomerski dekan Martin Jurkovič. 28. marec 1912 Vrhovni predstojnik salezijancev Pavel Albera izda ustanovno listino za aspirantat v Veržeju. 27. oktober 1912 Blagoslov in odprtje Marijanišča opravi škof Mihael Napotnik. V zavod se uradno in za stalno vselijo tudi salezijanci. 1912-1919 Marijanišče in salezijanski zavod vodi AvrelijGuadagnini, doma sredi Dolomitov blizu Tridenta. 1912-1941 V Marijanišču deluje nižja gimnazija, gojenci opravljajo izpite na državnih gimnazijah. 8. september 1913 Blagoslov zavodske kapele opravi mariborski škof Mihael Napotnik. Zbere se še več ljudi kot pri blagoslovitvi zavoda. 12. oktober 1913 Jesenski izlet prazničnega oratorija v Marijanišču v gorice nad Ljutomerom. 16.-19. februar 1914 P enzion Mavrica s svojo ponudbo deluje v okviru Zavoda Mari­anum od samega začetka. Obiskovalci so ljudje vseh starosti in najrazličnejših skupin. Skupno jim je, da se dobro počutijo v okolju, kjer je izražanje vere del vsakdana. Mnogi prav zato radi pri­dejo v našo hišo in se vedno znova vračajo, ker tu najdejo več domač­nosti in poleg telesne okrepitve tudi priložnost za duhovno osvežitev. Želja je, da vsak, ki pride v našo hišo, od nas odide zadovoljen, bogatejši za pozitivno izkušnjo. Zaposleni se s salezijanskim vod­stvom trudijo za domačnost in za sprejemljive cene naših storitev, kar je za ta čas posebej pomembno. Že sam don Bosko je poudarjal celostno vzgojo, torej ne izključno samo duhovne. Zdravo preži­vljanje prostega časa in čas za oddih v pozitivnem okolju je prvi po­ Hi{a, ki združuje generacije Vodja penziona Marko Štrajner s ponosom gleda na prehojeno pot, ko je hiša dobivala dokončno podobo v prenovi, obenem pa so se rojevali programi, kako izkoristiti možnosti, ki jih nudi obnovljena stavba. Hiša je zaživela skupaj z zaposlenimi in sodelavci, ki jih sedaj težko kaj preseneti, kar je bilo v začetnih korakih del vsakdana. goj za dobro vzgojo. Pri nas se salezijansko poslanstvo ne konča s turistično ponudbo. Penzionske storitve so le pomoč pri doseganju duhovnih, vzgojnih in izobraževalnih ciljev. Marko si rad izposodi primerjavo iz kulinarike: »Lahko imaš pripravljene še tako dobre jedi, a če nimaš krožnika, na katerem bi jih postregel, ti nič ne kori­sti.« In tak krožnik je Penzion Mavrica, kjer lahko ponudimo žlahtne sadove Marijanišča, ki ga plemeniti salezijanska karizma. Celotna ustanova z Marijaniščem in Centrom DUO je del tega kraja. Po njej smo prepoznavni v Sloveniji, pa tudi po mnogih krajih Evro­pe. Tu je eno močnejših središč duhovnega in kulturnega dogajanja v murskosoboški škofiji. Zavod Marianum s svojo infrastrukturo omogoča številna srečanja in večje kulturne ter duhovne prireditve. Že drugo leto se odvije gospodarski tečaj s predavanji o svinjereji in krmilih, o zadružništvu in gospodarski politiki, o načelih družboslovja in o skrbi za človeško zdravje. › › › © arhiv Zavoda Marianum Veržej › › › 2. junij 1914 Zavod obišče sombotelski škof grof Ivan Mikeš. Ob slovesu doda: »Veržejskega zavoda več ne pustim grajati in obrekovati, ker je tukaj vse v redu.« Avgust 1919 Prve redovne zaobljube v Marijanišču izpove Albin Fedrigotti z Južne Tirolskem, ki je bil kasneje 24 let v vrhovnem vodstvu salezijanske družbe in vikar vrhovnega predstojnika. 17. september1921 Umre prvi verženski župnik Lovro Janžekovič. 24. november 1926 Zavod v Veržeju obišče blaženi Filip Rinaldi, vrhovni predstojnik salezijancev. 12. november 1928 Po 29 sejah Verženci podpišejo pogodbo s falskim podjetjem (elektrarna) za dobavo elektrike. 24. junij 1929 Gojenci opravijo zadnje izpite v Mariboru in odidejo na svoje domove. 20. januar 1929 Ob 4h popoldne zasvetijo električne luči. 6. oktober 1930 V prvem razredu nehajo poučevati nemščino in jo nadomestijo s francoščino. 30. oktober 1930 Začetek del za gradnjo gospodarskega poslopja (danes Center DUO). 5.-12. marec 1939 Ljudski misijon vodita frančiškana p. Gracijan Heric in p. Silvin Lenartič. 26. maj 1940 Na praznik MarijePomočnice so slovesno odkrili spominski plošči Puščenjaku in dr. Kovačiču. Slovesnost je vodil rektor Univerze dr. Matija Slavič. 27. aprila 1941 Nemška vojska okupira Marijanišče in iz njega odpelje vse duhovnike. › › › Za trenutek ustavljeni dogodki 9. december 2011–9. januar 2012 4. razstava slovenskih jaslic (Center DUO) 13.–15. januar 2012 Šola za animatorje– pripravnike (SMC Veržej) 28. januar 2012 Praznični oratorij ob godu sv. Janeza Boska (SMC Veržej) 20.–21. februar 2012 Duhovne vaje za ministrante (Marijanišče) 23. februar 2012 Zimski oratorij (SMC Veržej) 2.–4. marec 2012 Pevski vikend (SMC Veržej) 25. marec 2012 Predstavitev oratorijskih gradiv (Oratorij Slovenija) 30. marec–7. maj 2012 Četrta velikonočna razstava (Center DUO) 21. april 2012 Škofija fest (Škofija MS) 5. maj 2012 Srečanje družin prvoobhajancev (Marijanišče) 20. maj 2012 Romarski shod ob Mariji Pomočnici (Marijanišče) 6.–13. julij 2012 Oratorij za družine – kamp družin (Center DUO) 15.–19. julij 2012 Kamp za mlade (Center DUO) 20.–26. julij 2012 Taborjenje Frančiškovih otrok v Assisiju (Župnija Veržej) 22.–26. julij 2012 Kamp za otroke (Center DUO) 30. julij–4. avgust 2012 Oratorij Veržej (SMC Veržej) 10.–14. avgust 2012 Nogometni kamp (SMC Veržej) 4.–7. oktober 2012 Tečaj pisanja ikon Datumi in dogodki so informatvini. Organi­ Podana roka V arhivu Župnije Veržej zasledimo podatek, da je bila župnijska Karitas ustanovljena 22. julija 1994 na seji ŽPS. Od takrat je preteklo veliko Mure, v arhivskih mapah pa se je nabralo veliko papirjev, ki pričajo o razvejani in razgibani dejavnosti omenjenega društva. Številni posamezniki in družine so bili deležni marsikakšne podpore. Razdeljevanje hrane, občasno tudi obleke, izposo­ja invalidskih postelj in drugih pripomočkov, organizacija mi­ klavževanja in drugih srečanj, obiski starejših so le nekatere naloge naše župnijske Karitas. Pred petimi leti se je na srečanju Karitas porodila obetavna ideja, da bi skrbeli za urejenost župnijske cerkve in župnišča. Rečeno – storjeno. K pobudi smo povabili vse, ki so bili pripravljeni sodelova­ti v kakšni od sedmih skupin. Eni prispevajo za rože ali čistila, spet drugi priskrbijo kakšen priboljšek. Če kje, potem je v teh skupinah mogoče opaziti velikodušnost in nesebično delo za skupno dobro. In to je resnična Karitas, ki izpolnjuje svoje poslanstvo. Kot ponavadi se v to delo najpogosteje vključujejo tisti, ki so že sicer dejavni na vseh mogočih področjih. Ob vseh bremenih se še vedno najde nekaj časa za dobra dela, so prepričani. Pomembno je tudi druženje, ki se ga člani skupin naužijejo še zlasti na vsakole­tnem izletu. Doslej smo odkrili marsikakšen biser, ki ga lepa Slove­nija čuva pod svojimi perutmi. Če kje, potem je v teh skupinah mogoče opaziti velikodušnost in nesebično delo. Bogastvo redovnih karizem Ni veliko župnij, kjer bi različne redovne skupnosti tako složno kazale na izvor svojega poslanstva, ki je vsem enak. To je Kristusov evangelij. Poti so različne, a spet se srečajo pri človeku, da mu oznanijo veselo novico. Poleg salezijancev v Veržeju delujejo tudi sestre frančiškanke Brezmadežnega spočetja (slovenje­bistriške šolske sestre). Po 2. svetovni vojni so bile v Sloveniji razgnane, vse imetje pa so jim zaplenili. Zate­kle so se na svoje domove ali v župnišča. Sestri Jerne­ja Kranjc in Helena Cuk sta se zaposlili v Domu one­moglih v Rakičanu. Zvedeli sta, da Barbara Kranjc v Veržeju prodaja staro hišo, navdušili še druge sestre, zbrale so svoje prihranke in hišo kupile. Sestri Ange­la Matjašec in Evangelista Koštric sta se vselili 5. juli­ Začelo se je leta 2007. Nepozabno križarjenje po piranskem zalivu, obisk cerkve na Markovcu pri Kopru, ogled župnije na Škofijah in veselje ob vrnitvi. Naslednje leto smo se s flosom spustili po Dravi, kjer smo doživeli flosarski krst, nato smo obiskali Slomškovo Vu­zenico in se ustavili pri Rotundi – starodavni cerkvici, poleg katere smo se razvajali s kulinariko koroške dežele. Leta 2009 smo se z lojtrnikom peljali okrog cerkniškega jezera, obiskali Rakov Škocjan in tako zadihali notranjski zrak. Lani smo skočili na Gorenjsko, obi­skali Blejsko jezero in se s pretnami odpeljali na otok. Sledil je ogled graščakov in na koncu sprehod po svežem Vintgarju. Letos nam je ostal Mozirski gaj, saj se pri svojem delu pogosto srečujemo s cve­tjem, sicer pa je izlet posebej zaznamoval muzej rudarstva v Vele­nju in življenje knapov v preteklosti in danes. • občutile Božje varstvo. Zaupanje v Božjo pomoč nam jo v raznih delavnicah. Frančiškovi otroci ne počnejo nič je pomagalo vztrajati.« posebnega, iščejo luč, smisel in vrednote življenja, vsem Danes se posvečajo predvsem katehezi in duhovne-pa želijo Mir in Dobro na vseh poteh življenja. mu spremljanju župljanov. Pred dvema letoma se je rodila ideja o ustanovitvi Frančiškovih otrok. Takratno seme je pa­dlo v dobro zemljo, saj danes skupina ob skrbnem spremstvu s. Zalike Svenšek šte­je 25 članov. Da bi otroci sledili in hodili skupaj s sv. Frančiškom po poti k Jezusu, so 9. oktobra 2011 pri sveti maši naredi­li obljube. Sv. Frančišek in sv. Klara sta postala njihova prijatelja v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti in spodbuda za pri­dnost doma in v šoli. Skupina se srečuje ja 1955. Ta hiša je postala njihov novi Betlehem, prva enkrat na teden. Teme, ki jih obdelujejo, skupnost po 2. svetovni vojni. Posvetile so se molitvi, so povezane z življenjem sv. Frančiška. obiskovanju bolnikov in skrbi za cerkev. S. Evangelista Večkrat gredo v naravo, se igrajo, spozna­je zapisala: »Hudi dnevi so bili, vendar smo čudežno vajo lepoto življenja v stvarstvu. Ustvarja­ © arhiv župnije Veržej Sto nagrad za sto let Geslo nagradne križanke izrežite in nalepite ali prepišite rešitev na do­pisnico oz. razglednico in jo skupaj s svojimi podatki (ime in priimek ter polni naslov)* pošljite najkasneje do 1. maja 2012 na naslov: Zavod Marianum, Puščenjakova 1, 9241 Veržej. Med reševalce bomo razdelili 100 praktičnih nagrad. 1. nagrada: 7-dnevni polpenzion v Penzionu Mavrica Zavoda Marianum s kopanjem v bližnjih termah za celotno družino (starši z otroci) in mono­grafija o zgodovini Marijanišča; 2. nagrada: 5-dnevni polpenzion v Penzi­onu Mavrica Zavoda Marianum s kopanjem v bližnjih termah za celotno družino (starši z otroci) in monografija o zgodovini Marijanišča; 3. nagra­da: 3-dnevni polpenzion v Penzionu Mavrica Zavoda Marianum s kopa­njem v bližnjih termah za celotno družino (starši z otroci) in monografija o zgodovini Marijanišča; 4.–6. nagrada: vikend polpenzion v Penzionu Mavrica Zavoda Marianum s kopanjem v bližnjih termah za dve osebi in monografija o zgodovini Marijanišča; 7.–10. nagrada: vikend polpenzion v Penzionu Mavrica Zavoda Marianum s kopanjem v bližnjih termah za eno osebo in monografija o zgodovini Marijanišča; 11.–15. nagrada: dvoj­na nočitev z zajtrkom v Penzionu Mavrica Zavoda Marianum za dve ose­bi in zbirka razglednic ob 100-letnici Marijanišča; 16.–20. nagrada: dvojna nočitev z zajtrkom v Penzionu Mavrica Zavoda Marianum za eno osebo in zbirka razglednic ob 100-letnici Marijanišča; 21.–30. nagrada: enkratni trojni proizvod blagovne znamke Klošter (grenčica, hojevec in medeni liker) in zbirka razglednic ob 100-letnici Marijanišča; 31.–40. nagrada: enkratni dvojni proizvod blagovne znamke Klošter (bučno olje in med) in zbirka razglednic ob 100-letnici Marijanišča; 41.–50. nagrada: enkratni proizvod blagovne znamke Klošter (vino sivi pinot) in zbirka razglednic ob 100-letnici Marijanišča; 51.–60. nagrada: enkratni proizvod lončarskega ateljeja Centra DUO in knjižica spominov Življenje v Marijanišču; 61.–70. nagrada: majica z logotipom Zavoda Marianum in knjižica spominov Ži­vljenje v Marijanišču; 71.–80. nagrada: dežnik z logotipom Zavoda Mari­anum in knjižica spominov Življenje v Marijanišču; 81.–100. nagrada: CD Nagrade ni možno izplačati v gotovini in ni prenosljiva na drugo osebo. Nagrajenci bodo objavljeni na internetni strani www.marianum.si ter obveščeni tudi po pošti. *Vse nagrade boste lahko koristili oz. prevzeli v Zavodu Marianum od 1. junija 2012 do 31. decembra 2012; 21.–100. nagrado lahko pošljemo po pošti, zato prosimo, da nam to sporočite na dopisnici oz. ob obvestilu o prejemu nagrade. Osebne podatke Rešitev nagradnega gesla je znana don Boskova misel o Mariji. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 SESTAVILA MATEJA KDOR DOBI AZIL, POLITIČNI PRIBEŽNIK  ŽUŽELKA Z DVEMA PA­ROMA PI­SANIH KRIL ANTON TRSTENJAK  DOKAZNO SREDSTVO PUŠČAV­NIKOVO BIVALIŠČE MADŽARSKI PESNIK LASZLO ZNAMKA TRAKTOR­JEV  30 IVAN TAVČAR VRSTA TKANINE  KRALJ ELVIRA LOKOMO­TIVA (ŠALJ.) 23 ISKALO NENASIČEN OGLJIKO­VODIK  SL. NARA­VOSLOVEC FERDINAND SKUPNO IME ZA KATIONE IN ANIONE SIMON PETROVIČ  DUH, VONJAVA  PRVOTNI PREB. ITALIJE FR. FILOZOF HIPPOLYTE  PREBIVALCI IRSKE  STROKOVNI POMOČNIK 28 PRINOS DOTE V ZAKON  HIŠA ZA CERKOVNIKA TIGRU PODOBNA ZVER MORSKI SESALEC  KDOR NAKLADA  JAPONSKA UTEŽNA MERA 14 PREBIVA­LEC IGA  KRAJ OB SOČI PRI KANALU  RDEČI KRIŽ OMOT, OVITEK GL. ME STO POKRAJINE ODIR V TURČIJI  PRIBITEK , NAPLAČILO,AŽIJA  3 OSVEŽILNA PIJAČA JUDOVSKI KRALJ  AVTOM. OZNAKA NIZO­ZEMSKE BILJARDNA PALICA KIM NOVAK VERA AMBROŽ BOGOMIR MAGAJNA  DEKLE (ANGL.)  HITER TEK  13 STRO­KOVNJAK ZA EKO­LOGIJO SLOVENSKI PISATELJ ANGELO SL. GLASBE­NIK RAFAEL VNETJE KOŽE ZARADI MRAZA  PETER KOTAR  SOLMI­ZACIJSKI ZLOG 16. IN 21. ČRKA ABECEDE ŽALOST, BOLEČINA ŽIVALSKO ČREVO, NADEVANO Z MESOM  OČE, ATA (STAR.)  SL. PESNIK DRAGOTIN  SEDIMENTNA KAMNINA  OBLASTA BAKTERIJA SKUPINA HROŠČEV 15 FRANCOSKI OTOK ŽLAHTEN PLIN LEPOTNO DREVO, CIGAROVEC DEL MEDENICE 1 ARISTOFANO­VA KOMEDIJA NEMŠKI FILOZOF MAX  PLEME, ROD VRSTA  MESTO V NIGERIJI REKA V ITALIJI  KAR JE NAROČENO PETRA ČAS  SLOV. PODJETJE, KI IZDELUJE DVIGALA  KDOR KAJ ODPIRA 20 SRBSKO MOŠKO IME KAD ZA MESENJE TESTA  31 KRAJ PRI PIVKI IVAN ZIDAR  POMOTA MED­NARODNA ORG. ZA BEGUNCE PRVA STOPNJA INDIJSKE RELIGIJE GLASBENA VAJA STANKO MRAK PRIZNANJE ZAKONI­TOSTI, VALIDNOSTI AZIJSKI RAKUNJI PES  PIKANTNA OMAKA IZ FEFE­RONOV  PRESTOLNICA NEKDANJE ASIRIJE  NEKDANJA SL. SMU­ČARKA MATEJA 100 LET  AERODROM  BIBLIJSKO MESTO KLOVN,BURKEŽ 25 4 MEDENA ROSA TROPSKI SADEŽ  NAUK, NASVET  VISOK MET ŽOGE 24 JANEZ SEVER  ČLOVEK, KI LOVI PRIKAZ IDILIČNEGA PRVI PREVOD BIBLIJE V LAT. 2 ZDRAVI­LIŠČE V BELGIJI  PRITAJEN VISOK SMEH, HIHITANJE  POVRŠIN­SKA MERA KATARINA FAJFAR KURIR, GLASNIK 12 DŽIP (ANGL.)  GR. BOG. NESREČE  VRSTA VRBE PORTUGAL. POMOR­ŠČAK TRISTAO DA GOBICE, SPRH V USTIH, SOOR 33 ANTON KOŠIR  PRIJETEN VONJ 6 JAP. NABIR. BISEROV ERIC CANTONA  KRČMAR, BIRT 22 ADAMOVA ŽENA KRVAVENJE IZ NOSU AMERIŠKI VESTERN SESALEC PO ­DOBEN MIŠI MAJHNO DEKLE  DEN. ENOTA V IZRAELU VODE PETER  MAKE­DONSKI PESNIK KOČO 17 SL. ILUSTRA­TOR ZVONKO KRAJ, KJER DOBIJO SOL  DEL ROKE IT. DRUŽINA SLIKARJEV  PAVLIN ANDREJ  PIJAČA STARIH SLOVANOV ŽELEZAR­SKO MESTO  4. IN 3. ČRKA ABC KRAJ PR I IVAN. GORICI DIVJA MAČKA  SESIRJENA SNOV 22. IN 6. ČRKA ABECEDE MARATON­SKI TEK  TAXI 9 NINA VALJAVEC  NIGERIJSKA DRŽAVA LADO NAHTIGAL SKUPINA ZAHODNIH MONGOLOV MORSKI VAL CUNAMI 26 MASTNA TEKOČINA SEME RIBJIH SAMCEV KAR JE VŠITO  BRENCELJ SREDIŠČE VRTENJA  TIHO, LAHNO, MIRNO (GLASB.) 34 IZTOK SEVER  AMERIŠKI DRUŽABNI PLES MESTECE V IRANU  TURŠKI VELIKAŠ  MELODIJA, NAPEV, PESEM  RAZVOJNA DOBA BOLEZNI  SLAP PRI IZVIRU SAVINJE 21 EGIP­ČANSKI BOG SONCA  SOVJ. ASTRONAVT  PROSTOR, KJER JEMO SIRSKI POLI ­TIK NAREDI TONE ZORN PREDNIK JUDOVEGA RODU 7 SL. PEVKA ČERNE  OSVEŽILNA PIJAČA EGIPČ. BOG. NEBA KAR KDO OPRAVLJA ANTON ROP  NEIME­NOVANA OSEBA  SLAVILNA PESEM  ZELO NEVARNA KAČA, NAOČARKA RUMENO RJA­VA BARVA 18 ANA (ANGL.)  NEIZPOLNJEN FORMULAR 5 DEL BATNIH POGONSKIH STROJEV  GL. ME STO JUŽNE KOREJE RUDAR (ZASTAR.)  27 MESTO NA NIZO­ZEMSKEM  SPOLNA ŽLEZA  NEKDANJI PALESTIN­SKI POLITIK JASER  STROJ ZA MLETJE JEZERO NA FINSKEM, INARI  POGLAVJE KORANA ORGAN VOHA 16 19 MESTO V LOMBARDIJI ROČNO ORODJE ZA KOŠNJO SVETKO LAPAJNE NAJSLABŠA ŠOL. OCENA  KRMILNA RASTLINA POLOTOK V KANADI  HLAPLJIVA TEKOČINA 35 SL. OSREDNJA KNJIŽNICA  SUKANEC (POGO­VORNO) MESTO V ITALIJI  10 SKALA V MORJU  ANT. IME ZA SLOVANE  NORDIJSKA BOŽANSTVA 29 AGENZIA FIDES  MIRKO RUPEL  1. IN 12. ČRKA ABC IGOR PUSTOVRH DELEC PRAHU  11 GORA V KARA­VANKAH 8 POKRAJINA NA PELO­PONEZU DOLGO­REPA PAPIGA  32 NOETOVA BARKA ORIENTAL ­SKO RIŽEVO ŽGANJE UDOBNO OBUVALO, COPATA  Imeli smo se izredno prijetno. Še enkrat hvala za topel spre­jem, za obilo užitkov v vašem hramu, pa še kaj nasvidenje. Bilo je prelepo. Družine iz Velenja: Sevšek, Ramšak, Oblak, Sovinec, Pocajt-Klemenšek, Burič, Ovniček, 30. 12. 2007–2. 1. 2008 Marku in celotni ekipi doma se iz srca zahvaljujeva za preživete čudovite dni pri vas. Še se bomo videli in pripeljali s seboj ljudi, kateri si želijo ambient, kot je pri vas. Vse o.k. Prav lep pozdrav in vse dobro. Albin in Viktorija iz Postojne, 2. 1. 2008 Člani Prijateljstva smo bili prvič pri vas in smo se dobro počutili kljub našim težavam z invali­dnostjo. To je dokaz, da ste pri organizaciji in sploh pomislili tudi na nas, gibalno ovirane. Hvala za vse. Na koncu pa s posebnim pou­darkom prisrčna hvala brato­ma Krnc, ki sta se z naše lepe Dolenjske preselila v Veržej; tu dan za dnem posredujeta svoje obsežno znanje, zlasti mladini, z bogatimi nauki za prihodnost, tudi s pomočjo razvedrila. Z zanimanjem sva obiskala Center DUO, kjer gospod Janez z entuziazmom oživlja boga­to tradicijo slovenske domače umetnosti in obrti. Vesela sva, da mu je uspelo svojo zamisel oživiti, saj opažava, da je napre­dek iz leta v leto očividen. Milena in Martin Štefančič, 31. 5–8. 6. 2008 Najboljši ste! Prosim Jezusa za vaš blagoslov. Srečno. Petra Bricelj, 24. 7. 2008 Tukaj smo četrtič. Upam, da bomo prišli tudi petič, šestič, sedmič. Vsaj tja do desetič! Alenka Keršmanc, Tomaž, Jeden Tag, den wir hier verbrin­gen, fühlen wir uns ein Stück­chen weks zuhause! Danke für die freundliche Aufnahme, die gute Bewirtung und die tolle Ausstattung für Jugendliche (z. B. Billard im Kelle …) Auf Wiedersehen und Gottes Segen wünscht Familie Doleschal aus Aschau a. Inn in Oberbayern, 25. 8. 2009 To je že drugi obisk v letu 2009 na »pevskem vikendu« v Ver­žeju. Očitno se tukaj dobro počutimo. Zadovoljni smo z nastanitvijo, hrano in dobrim počutjem. Hvala, spet pridemo. Moški pevski zbor Janez Svetokriški, 27.–29. 11. 2009 Lepo smo se okrepili, duhovno in telesno. Hvala za topel spre­jem, prijaznost. Bilo nam je lepo in gotovo se še vrnemo, če ne kot skupina pa kot posamezni pari, družine. Hvala za vse, Bog vam povrni. Upam, da bodo naše molitve vzpodbujale vaše nadaljnje delo. Zakonska skupina »Kafe banda«, Ljubljana Rakovnik, 19.–21. 3. 2010 Vaše pridno in prizadevno delo nam je naredilo prijetno bivanje pri vas. Želimo vam še uspešno delo naprej. Družina Schäffer, 29. 7. 2010 Pri vas smo bili prvič. Bili smo prijetno presenečeni. Imate zelo lepo. Vsi ste prijazni in go­stoljubni. Hvala Simonu za nje­gove napotke in prijaznost. Še enkrat vsem hvala. Upam, da se še vidimo. Družina Koren, 13.–18. 8. 2010 Navdušeni smo nad delavnica­mi, ki so popestrile naše počitni­ce. Kovali smo žeblje in izdelo­vali iz gline posodice in okraske. Veliko smo se tudi igrali v igral­nici (nogomet, biljard) in bili v bazenu. Na enodnevnem izletu smo obiskali tudi Budimpešto, ki je krasna. Očarala nas je ču­dovita narava in krasne jesen­ ske barve. Na splošno nam je bilo zelo všeč. Družini Čižman, Merše in botrica Irena, 23.–26. 10. 2010 Jožica Ameršek s prijatelji, 3. 5. 2008 Vpis v knjigo vtisov bom pričela malce neobičajno. Zdi se mi, da bi bilo zalo primerno, če bi vsi ti­sti, ki preživljajo počitnice v tem lepem Marijanišču, spoznali bo­gato zgodovino Veržeja in seve­da salezijanskega zavoda. Prav lepo to opisuje spoštovani go­spod častitljive starosti, diaman­tnomašnik, misijonar salezijanec Martin Maroša v VI. Zvezku: Ver­žej v načrtu Božje previdnosti. Ponosni smo lahko, da uživamo sad tolikerega prizadevanja ve­ likih mož in si v tej hiši nabiramo duševnih in telesnih moči. Pod varstvom Marije Pomočni­ce vsako jutro lahko sodelujemo pri sv. maši, kjer z gospodom Rakovnikom g. Maroša somašu­je. Iskreno želiva, da bi bilo tako tudi ob prihodnjem najinem obisku. Za naše udobje poskrbi Marko, ki je vedno prijazno pripravljen ustreči, če kaj potrebujemo, hvala. Omeniti bi želela tudi dekleta, ki skrbijo za našo prehrano in še kaj. Spoznala sva prisrčno kuha­rico Bernardo, ki ima tudi čut za zdravo prehrano, pa Silva se tudi na vso moč trudi, da nam je lepo. Njima, pa še tistim, ki jih nisva bolj spoznala, gre lepa zahvala. Julija, Klavdija, 17. 8. 2008 Preživela sva lep, duhovno umirjen dopust. Hvala za prija­znost in gostoljubnost. Zahvali­la bi se osebju doma. Ne smeva pozabiti tudi zahvale starejši za­konski skupini in župniku Vinku Štruclju, ki naju je napotil v ta čudoviti ambient. Še prideva! Jani in Majda Jazbec iz Sevnice, 1. 2. 2009 Hvala vsem za prijeten sprejem v vašem domu. Počutila sva se kot doma. Še en namig za obo­gatitev vaše ponudbe: super bi bilo, če bi vaš TIC nudil več informacij tudi o zanimivostih sosednjih občin ter o dogodkih, ki so aktualni. Za naju je po­membno, če veva, kaj si lahko ogledava oz. doživiva nekje v radiju 20 km. Cerkvice, muzeji, galerije, mlini, nakup domačih produktov … Super ste, hvala! Mija in Miha Bokal iz Dolskega, 8. 2. 2009 Zelo lepa in urejena stavba in seveda notranjost (sobe, kape­lica). Prijazno in gostoljubno osebje. Hvala duhovnikom za darovane maše. Medgeneracijsko društvo Lučka, 2.–6. 6. 2009 Sem Nina Babšek. Moji dve se-Pri vas doživljamo prečudovite strici sta Nika in Neža. Moje po­čitnice so bile odlične. Kopala sem se, tunkala in plavala. Moja starša sta Ana in Peter. Sobo sem imela 213. Obiskala me je babi Lili in dedi Živko. Eno noč sem prespala pri babi in dediju. 29. 10. 2010 Salezijanci v Veržeju! Bog vam zaupa, zato ste uspe­šni. Bodite pravi don Boskoti – nadaljujte delo iz Radne pri Boštanju od leta 1909. Hvala za vse. Vaši nekdanji don Boskovi gojenci, ki pridejo radi k vam. 2. 4. 2011 počitniške dni. V nedeljo, 3. 7., smo se udeležili organizirane ekskurzije na Madžarsko (Po­rabje). Bilo je zelo lepo pripra­vljeno in organizirano. To bodo nepozabni trenutki. Hvala vam. Vaši zvesti gostje – družina Gorenjec, 9. 7. 2011 V Veržeju in v termah sem pre­živel 6 nepozabnih dni. Bogu in Mariji Pomočnici, njeni hiši in prijaznim ljudem v njej – velika hvala. Če Bog da, še pridem! Ivan Povšnar, župnik, 3. 9. 2011 • »V svojem delu se po~utim uresni~en« Ivana Kuharja lahko naključni sprehajalci ob verženskem Marijanišču največkrat opazijo, ko se iz izza ovinka pripelje do vhodne avle, parkira kolo in odhiti v računovodsko pisarno … Obiskovalci Centra DUO pa ga doživijo kot mirnega, tihega, a prepričljivega sogovornika in vodnika po dogajanjih in tečajih, ki potekajo v Centru domače in umetnostne obrti. Kdo ste, kaj ste počeli, kaj počnete? Sem Ivan Kuhar. Domačin. Sicer verjetno na prvi pogled povprečen, a tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da sem drugačen. Samosvoj. Otroštvo sem preživel v večji kmečki družini s tremi sestrami. Ker sem bil najmlajši, so me vsi komandirali, a po drugi strani tudi raz­vajali. Na ta čas me vežejo najlepši družinski spomini. Čeprav smo vsi že od malih nog pomagali pri različnih opravilih doma, sta starša kljub vsemu dopuščala, da smo ob šoli in delu razvijali tudi prosto­časne dejavnosti. Tako sem bil vedno aktiven na športnem podro­čju, pri skavtih, pozneje kot animator, v dramski skupini … Vedno se je našlo kaj zanimivega. Po končani osnovni šoli sem obiskoval Srednjo kmetijsko šolo v Ra­kičanu, predvsem na željo staršev. Če bi obveljala moja, bi se sicer vpisal na ekonomsko. Danes pa sem vesel, da sem poslušal starše, saj mislim, da je bila v tistem trenutku to boljša izbira. Kljub vsako­dnevni praksi v domačem hlevu in nekaterih zanimivih strokovnih predmetih me kmetijstvo ni posrkalo. Predvsem delo z mehaniza­cijo mi je bilo tuje. Vedno sem bil rad med ljudmi, predvsem med otroki. Skozi animatorstvo v župniji je dozorela tudi želja o izbiri na­daljnjega študija na pedagoški fakulteti. Bolj kot tisti manjši otroci so me zanimali tisti malo večji, ki že razmišljajo s svojo glavo. Tako je bil odgovor na dlani: predmetna stopnja. Na Pedagoški fakulteti Maribor sem našel program zase – slovenski jezik in teologija. Štu­dij sem v doglednem času uspešno zaključil, hkrati pa sem bil akti­ven na različnih področjih, tako v Mariboru kot doma, v Veržeju. Še pred diplomo sem se zaposlil kot vodja knjigarne v Murski Soboti, sledila je zaenkrat edina izkušnja v šolstvu, kjer sem nadomeščal učiteljico za slovenščino in državljansko vzgojo. Kmalu sem diplo- Kot domačin miral in opravil strokovni izpit, vzporedno sem bil zaposlen kot vod­ja otroške igralnice v TC Maximus. Od tu pa sem prišel na trenutno sem s salezijanci vdelovno mesto programskega vodja Rokodelske akademije, pro­jekta, ki ga izvajamo v okviru 1. javnega razpisa OP SI-HU. bistvu »gor rasel«. Pot Vas je po končanem študiju pripeljala v domači kraj. Kaj Vas je pripeljalo nazaj? Ves čas študija sem se redno vračal domov. Iz dveh razlogov – ker je zame življenje na vasi lepše kot v mestu in ker sem še vedno z veseljem pomagal doma pri delu. Tako sem podzavestno ob koncu študija iskal zaposlitev v Pomurju. Preprosto logično mi je bilo, da bom delal kje blizu doma. In na srečo sem vedno našel kaj zanimi­vega, tako da ni bilo potrebe po iskanju dela v »mestu«. Verjetno ste se s salezijanci in njihovim delom spoznali že veliko prej, preden ste dobil zaposlitev v Centru DUO? Kot domačin sem s salezijanci v bistvu »gor rasel«. Ker izhajam iz verne družine, sem se že kot otrok vključeval v župnijsko dogajanje. Dolga leta sem bil ministrant, aktivno sem bil vključen v skavte, najbolj pa me je potegnilo animatorstvo. Kot animator sem sode­loval najprej na oratorijih, še kot srednješolec. Proti koncu študija je animatorstvo dobivalo vedno pomembnejšo vlogo, saj sem na tak način pridobival dragocene izkušnje in pridobljeno pedagoško znanje vsaj delno preizkusil v praksi. Na pobudo Janeza Krnca, so­brata salezijanca, smo mladi ustanovili tudi Društvo SMC Veržej, katerega predsednik sem od vsega začetka delovanja. Tako se je naše animatorstvo potegnilo na celoletne aktivnosti, ki jih pripra­vljamo predvsem za otroke in mladino. Nekje vmes pa sem se tudi zaposlil v Centru DUO. Kaj sploh je Center DUO, kaj se tu dogaja? Center DUO je v prvi vrsti namenjen promociji rokodelstva. Že samo ime – Center DUO, Center domače in umetnostne obrti – nam razkriva, da je to kraj, kjer se stikata rokodelstvo in umetnost. V osnovi je cilj Centra DUO, da povezuje rokodelce Pomurja in pro­movira ter prodaja njihove izdelke. Hkrati pa s svojimi aktivnostmi – delavnicami, izobraževanji, programi šole v naravi, Ekomuzejem – promovira rokodelstvo nasploh in skrbi, da znanje, ki ga rokodelci še imajo, ne bo izumrlo. Kakšna je Vaša naloga v Centru DUO? Sam sem zaposlen na projektu Rokodelska akademija (1. JR OP SI-HU), kot programski vodja Rokodelske akademije. V prvi vrsti je moja naloga, da skrbim za izpeljavo aktivnosti Zavoda Marianum Veržej – Centra DUO, ki ima v projektu pomembno nalogo sodelovanja pri razvijanju izobraževalnih programov rokodelstva, še posebej pa implementacije teh programov v okolje. Tako smo uspešno skupaj s projektnimi partnerji pripravili 6 nacionalnih poklicnih kvalifika­cij za rokodelstvo in pa programe usposabljanja za le-te. Tri smo uspešno tudi izvedli in na tak način znanje pletarjev, lončarjev in umetnostnih kovačev prenesli na mlajšo populacijo. Poleg tega smo izvedli tudi različna krajša usposabljanja in šole v naravi. Po­membno raziskovalno delo je bilo opravljeno na etnološko-razisko­valnih taborih. Koliko vas je zaposlenih, kako sodelujete med seboj? Konkretno v Centru DUO smo sedaj po novem zaposleni trije. Ker v sklopu Centra DUO deluje še TIC Veržej, boste kot dnevni obisko­valci največkrat naleteli na Nado Šadl, ki vas bo najprej popeljala po naših prostorih in rokodelski trgovini, hkrati pa vas napotila še na kakšno zanimivo točko, ki jih v Pomurju in širši okolici ne primanj­kuje. Pomembna pridobitev pa je nova zaposlitev v lončarski delav­nici. Urška Ambrož je svojo ljubezen do gline negovala tudi preko različnih delavnic, ki smo jih organizirali, velikokrat jih je tudi sama vodila. Z njeno zaposlitvijo so se začele uresničevati sanje o tem, da bodo naše delavnice tudi dejansko zaživele in bodo obiskovalci ob svojem obisku lahko občudovali rokodelce »v akciji«. Kako se povezujete z ostalimi ustanovami? Predvsem preko Rokodelske akademije smo nenehno v stiku z ostalimi ustanovami. V prvi vrsti je tu Občina Veržej kot vodilni partner projekta. Zaposleni na projektu imajo tudi sedež pisarne v Centru DUO, tako da smo v nenehnem stiku, kar je pomembno Leščeček pa se imenuje naša folklorna skupina, ki deluje v okviru KD Slavko Osterc Veržej. Že peto leto se tedensko zbiramo mladi iz Veržeja in okolice, povečini dijaki in študentje (kar nekaj nas je sedaj že zaposlenih J), ki želimo preko plesa in pesmi ohranjati kulturno dediščino kraja in Prlekije nasploh. Iz sproščenega petko­vega druženja je kmalu zraslo sistematično delo, ki je prineslo tudi prve rezultate in uspehe. Redno se udeležujemo srečanj odraslih folklornih skupin, ki ga organizira JSKD in letos smo se s spletom »Bika na türen« predstavili tudi na državni reviji v Beltincih. Sicer pa nastopamo tako doma kot v tujini, letošnje poletje smo gostovali na Škotskem. Ples je bil vedno del mene, s folkloro pa je postal tudi način življenja. Od kod črpate energijo za vse, s čimer se ukvarjate? Pravijo, da za tisto, kar rad počneš, vedno najdeš čas. Včasih se je res potrebno čemu odreči, a tudi to je del osebne rasti in strmenja k lastnim ciljem. Pri vsem pa je pomembno, da najdeš tudi čas zase in tega si znam vzeti, ko čutim, da rabim »odklop«. Največ delate med ljudmi, z ljudmi, tudi mladimi. Kakšni so današnji mladi? Kako se odzivajo na ponudbe Centra DUO ali v SMC-ju? Mladi, kot jih doživljam sam, so na eni strani preobremenjeni, na drugi pa preveč ravnodušni do vsega. Ampak tak je pogled na ce­loto, ker pa je vsak svoj individuum in je potrebno tako tudi gledati nanj, mislim, da je v vsakem nekaj, kar ga dela posebnega. Če jih znaš pritegniti in motivirati, bodo hitro »zgrabili« za stvar, spet dru­gič, ko ne dobiš pravega odziva, se sprašuješ, kaj bo iz njih (nas). Glede na trenutni gospodarski in družbeni položaj, kako vidite nadaljnji razvoj Centra DUO in svoje delo na tem področju? Sama obnova Centra DUO je vsekakor vezana na evropska sred­stva, ki jih preko različnih razpisov »ponuja« Evropa. Na tem po­dročju bomo skušali tudi v prihodnje biti čim uspešnejši, da tako pridobimo osnovne pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih načrtu­jemo. Seveda pa smo pri vsem tem z mislimi uprti za naprej, saj želimo, da bo Center DUO v prihodnje omogočal in »preživljal« se­danja in nova delovna mesta, hkrati pa nudil podporo in tržno nišo rokodelcem, ki delujejo na področju Pomurja. V Centru DUO smo prepričani, da bi od rokodelstva lahko živelo vsekakor več ljudi, kot jih trenutno. Težko je vsak dan biti na delovnem mestu, če greš tja z nekim odporom. Vesel sem, da sam nisem eden izmed teh. za sam pretok informacij. Pomembno je sodelovanje s Centrom za poklicno izobraževanje RS, ki je odgovoren za razvoj novih pokli­cev, tudi s področja rokodelstva. Veliko se povezujemo s Pokrajin­skim muzejem Murska Sobota, ki nekako bdi nad strokovno usme­ritvijo našega dela. Izkušnje različnih programov, ki jih izvajamo, pa delimo tudi z ostalimi projektnimi partnerji, tako na slovenski kot madžarski strani. Sicer pa je ustanov in posameznikov, ki so po­membni za naše delovanje, še seveda veliko več. Center DUO se nenehno razvija. Najprej TIC, potem Rokodelska akademija, zdaj Ekomuzej, načrtov pa še kar ni konec. Načrtov je res še kar nekaj … in vsak dan znova se rodi kakšna ideja. Morda nekaj o tistih, ki se bodo v kratkem realizirali. V prvi vrsti je tu projektno delo Rokodelske akademije 2 (2. JR OP SI-HU), ki se že izvaja in bodo prvi rezultati vidni že v decembru – skupaj z otvoritvijo 4. razstave slovenskih jaslic, ki bo letos prvič potekala v prostorih Ekomuzeja – bomo odprli vrata tudi nastajajočemu Pro­mocijsko-informacijskemu centru in kampu. Namen nove investi­cije je približati rokodelstvo tudi načinu življenja, z naravo. Projek­tne aktivnosti rokodelske akademije 2 so namreč poleg ohranjanja rokodelske dediščine usmerjene tudi v vključevanje le-te v različne turistične pakete. Seveda pa je cilj opremiti in obnoviti še ostale rokodelske delav­nice, ki so v naših načrtih le še na papirju. Tudi izobraževalne pro­grame, ki jih ponujamo, je potrebno še dodelati in jih lansirati na trg. Center DUO je tudi vpisan v register izvajalcev postopkov ugo­tavljanja in preverjanja NPK, za kar upamo, da bomo kmalu tudi razpisali prva preverjanja. Jemljete svoje delo samo kot opravljanje službe ali kot poslanstvo? Tempo življenja časa, v katerem smo se znašli, od nas zahteva vse več prilagajanja. Dejstvo je, da človek tako ali drugače vsaj polo­vico svojega časa preživi v službi. Težko je vsak dan biti na delov­nem mestu, če greš tja z nekim odporom. Vesel sem, da sam nisem edem izmed teh. K temu pripomorejo tako pozitivni odnosi med zaposlenimi, kakor tudi sama usmerjenost Centra DUO. Dober ob­čutek je, če se človek v svojem delu počuti uresničen … in jaz se. Dejavni ste tudi v SMC in pri skupini Leščeček? Lahko oboje na kratko predstavite? Na kratko težko, a se bom potrudil J. SMC, kot že omenjeno, svoje aktivnosti posveča predvsem druženju mladih v prostočasnih de­javnostih in animatorstvu. Pripravljamo in izvajamo različne pro­grame, poletni in zimski oratorij, duhovne vaje za ministrante, pr­voobhajance, birmance in druge skupine. Vključujemo se v SMG, ki je del salezijanske družine. Pri vsem tem pa tudi najdemo čas zase, za izlete, piknike, druženje. Glede na to, da delujete v ustanovi, ki jo vodijo salezijanci, se Vam zdi, da je tu drugačno ozračje? Vsekakor so odnosi med so­delavci in tudi do nadreje­ nih, vsaj nekoliko kot drugod. Bolj »človeški«, morda je boljši izraz bolj »kri­stjanski«. Vsak od nas se tudi zaveda, kakšne so pravice in dolžnosti ter jih po svojih močeh skuša izpolnje­vati, poznamo skupne cilje, ki jih skupaj želimo doseči. Sto let Marijanišča v Veržeju je visoka obletnica. Čeprav ste mladi in delujete v »mladi« ustanovi, ki bi lahko bila vnukinja Marijanišča, mislite, da je Marijanišče v zgodovini pustilo pečat na kraj in širšo okolico? Se to čuti tudi danes? Marijanišče je v vsekakor pustilo pečat, tako kraju kot ši okolici. Že sama stavbe je ljudi močno poveza­la … takrat so še ljudje toliko bolj znali stopiti skupaj, doseganje širših ciljev. Sta­rejši vedo o delu Marijanišča v preteklosti povedati veliko lepega. Danes, bi rekel, da si Marijanišče spet pridobiva »staro slavo«. V našem pen­zionu so številne duhovne in druge skupine našle primerne prostore za svoje delo in po­ slanstvo. Številni posamezni gostje prihajajo iz naše hiše zadovoljni in duhovno oboga­teni. Izobraževalni vidik, ki je v preteklosti bil paradni konj Marijanišča, pa obujamo prav v Centru DUO. Lahko rečem, da smo na pravi poti … za no­ vih 100 let delovanja. Včasih se je potrebno čemu odreči, a tudi to je del osebne rasti in strmenja k lastnim ciljem. Mož stoletni »obležal« v postelji, na »milost in nemilost« negovalk in sobratov, je pravzaprav prinesel križ na vrh Kalvarije. Dolga, dolga duhovni­ška leta je g. Martin nosil križ za Gospodom, sedaj mu ga ni treba več nositi, sedaj samo še leži na njem in na njem trpi. Ob njegovi bolniški postelji smo se veliko naučili. Tu pade vsa zna­nost, ki prisega na dejavnost, storilnost, uspešnost, vitalnost … Tu, šele tu, postaja podoben Gospodu Jezusu Kristusu, ki odrešuje svet. Koliko lepega in čudežnega je Kristus v življenju storil, toda s tem ni odrešil človeka, odrešil ga je šele takrat, ko se je ulegel na križ, se dal nanj pribiti in na njem tudi umrl za nas. Tako tudi g. Martin. Po dolgih notranjih bojih v nočeh brez spanja, z rožnim vencem v roki, v zaupni in goreči molitvi se je njegov duh umiril, kakor se je »umirilo« njegovo, od dolgega dela izčrpano telo. Sedaj tisto, kar je vedno pridigal in ljudem priporočal, živi. »Molitev je najvažnejša … z molitvijo rešimo vse …«, nam je toliko­ krat ponavljal. Sedaj mu tega ni treba več ponavljati, ker to neneh­ no gledamo. Moli na vse zgodaj, ko čaka na negovalko, potem po njeni skrbni negi ves dopoldan, enako po kosilu do večerne nege in Skoraj sto let mineva od tiste temne in viharne noči ob Michiganskem jezeru, v ameriškem mestu Čikago, ko se je 2. novembra 1912 ob 3. uri zjutraj Štefanu in Mariji Maroša, daleč od doma, rodil majhen in slaboten deček. Dala sta mu ime Tinček. Ko sta ga prinesla h krstu slovenskemu duhovniku, je ta ob pogledu na to nebogljeno »štručko« z nič kaj preroškim glasom vzkliknil: »Ta siromaček ne bo dočakal konca tedna!« ©M. Rakovnik ©M. Rakovnik I n ta siromaček je takoj potem, ko se je mama z njim in eno leto starejšim Ferijem vrnila v družino svojih staršev na Melince, za­čel kazati neugnan in trden značaj, v njegovo kri pa sta se nase­lila zdravje in čvrsta vitalnost. Na Melincih je preživel svoje srečno in zanimivo otroštvo. Globoko v srce mu je legla idilična deželica ob reki Muri, zlasti pa skromen in globoko veren način življenja njego­vih staršev in okolice. Tinček je bil že ob rojstvu »določen« za daljno Ameriko. Rojen tako daleč od doma svojih staršev so se mu v hrepenenje srca zapisala obzorja, tista tam daleč preko Atlantika. V odraščajočem Tinčeku je ob svetniških zgledih njegovih najbližjih vzniknila neugnana želja postati duhovnik. Leta 1926 se je z mno­ gimi fanti iz svoje okolice podal na študije v Italijo, kjer so ga leta 1929 že oblekli v talar in ga kot mladega misijonarja poslali v Čile. Iz začetne postaje v glavnem mestu Santiago so ga leta 1934 kot bo­ goslovca poslali na Ognjeno zemljo. Ob pestrem misijonskem delu je končeval svoje študije in 26. novembra 1939 je, daleč na drugem koncu sveta, zapel novo mašo brez svojih dragih domačih. Toda ©Arhiv salezijanskega zavoda Veržej »njegovi« Dalmatinci, priseljenci iz Dalmacije, so vedeli, kaj se spodobi in so svojemu prijatelju »don Martinu« priredili veličastno novomašno slavje v veliki cerkvi Marije Pomočnice v Puntarenasu. Od tedaj je g. Martin delal z »zavihanimi rokami« v Gospodovem vinogradu kot zvest in vesten duhovnik, z izrazitim misijonskim nabojem. Doživljal je veselje delavca, ki mu njegovo delo prinaša sadove, nosil pa je tudi križ Gospodov, pa ne z nejevoljo, ampak za­nesenjaško. Svoje domače in domovino je prvič obiskal po 25 letih odsotnosti in 26. januarja 1952 v svojih Melincih prvič slovesno ma­ševal. Med »dopustom« v domovini ni počival, njegov misijonski naboj je sprožil pravo eksplozijo pobožnosti, zanimanja za vero in duhovni poklic. Po pol leta vnetega misijonarjenja v Pomurju se je spet vrnil na Ognjeno zemljo, vse do konca leta 1974, ko se je zaradi očetove bolezni za vedno vrnil v domovino. Čeprav je deloval po raznih župnijah v Sloveniji, je njegovo srce ve­dno bílo za Marijanišče v Veržeju. Ko je mlajšemu sobratu prepustil župnijo, se je 14. septembra 1998 dokončno preselil v vrnjeno in obnove potrebno Marijanišče. potem naprej v noč … Nezaslišano … nepojmljivo … neverjetno … Molitev, molitev, molitev! Pa ne kakšno brezosebno drdranje, am­pak z oslabelimi očmi zazrt v Križanega ali v podobo Matere Božje, k ustnicam dvignjenim rožnim vencem, z vso zavestjo in z vso zbra­nostjo ponavljajoč: »Oče naš … ki si v nebesih … zgodi se tvoja volja … Zdrava Marija … Sveta Marija … zdaj in ob naši smrtni uri …« Sedaj tisto, kar je vedno pridigal in ljudem priporočal, živi. Tu sta se zvrstili njegovi častitljivi obletnici. Medtem ko se je med začudeno množico vernikov pred cerkvijo k »diamantni maši« pri­peljal z legendarnim »herbijem«, smo ga na »železno« mašo pripe­ljali na invalidskem vozičku. Po navadi »narava« pomaga človeku, ko pride ta tako daleč, da to zanj ni več »zavestno« in zato tudi ne boleče. Pri g. Mar­tinu je »narava« zatajila. Pustila mu je briljanten spomin in živo zavest, vzela pa mu je tiste ži­vljenjske moči, tako pomembne za njegove vsakdanje delova­nje. Nihče ne more slutiti, ka­kšno Kalvarijo je g. Martin doži­vljal, ko je čutil, do kam ga bodo Zadnje čase mu je oslabel glas, utrujeno so omahnile njegove roke. Njegov rožni venec samotno visi na »trapecu« bolniške postelje. Ne potrebuje ga več. Njegovo telo sedaj moli samo od sebe! Nje­gova palca in kazalca nenehno čvrsto držita nevidni rožni venček in v neskončnost štejeta zdravamarije. To, kar sedaj s prstoma dela g. Martin, je sad njegove globoke molitve, ki je bila tako stalna in tako pogosta, da sedaj že slepi refleksi molijo namesto njega. O, svetnik Božji, o sveti mož presvetega rožnega venca! Nihče ti se­daj ne more več vzeti tega, kar je tvoj največji zaklad. Vzamemo ti lahko molek iz rok, te posadimo na negovalni stol ali te položimo v posteljo … Tvoja palca in kazalca bosta nenehno »držala« rožni venec in nevidno štela posvečene jagode zdravamarij. Ko bo njegovo telo povsem »ugasnilo« (seveda bo prej obhajal vsaj svojo 100-letnico!) in bodo njegove roke brez življenja omah­nile na posteljo, tedaj bomo lahko s solzami v očeh, pretreseni in pripeljala ta častitljiva leta. No- bene besede tožbe zaradi tega nismo slišali, le čutili smo, koli­ ko notranje trpi. In ko je slednjič ©M. Suhoveršnik presunjeni opazovali njegov palec in kazalec, kako še naprej čvrsto »držita« rožni venec, medtem ko njegova blaga duša že poveličuje vélika Božja dela tam pred nebeškim obličjem Jezusa, Marije in Jo­ žefa, ki se jim tako rad vsak dan priporoča. • M. R. Sosedska pomo~ ali delo na ~rno? Vsake toliko lahko v zgodovinskih arhivih odkrijemo dogodke in zgodbe starih menihov, ki so v svojih samostanskih središčih z roko v roki živeli in delovali z okoliškim prebivalstvom ter jih poleg duhovnih vsebin učili umnega gospodarjenja. Tokrat pa vam je na razpolago prirejena resnična zgodba z obratnim zaporedjem, iz časa, ko se je v deželi slovenski na veliko sosednjem hribu, kjer je sicer mrgolelo turistov in klasičnih sprehajalcev, pa tudi avtomobilov je bilo za navadno nedeljo nenavadno veliko, zopet poja­ vila tista trojica in se s ceste takoj spustila pod rob med trte. In spet so se skrili za hribom. Ko sta so­seda že skoraj obupala, sta se dve osebi pojavili na številko je imel. In prav diplomatsko ga je pobaral, bližnjem hribčku. Ni bilo dvoma: spet salezijanca, a kako in kaj, če se bo kaj oglasil, ker ga je pač opazil, tokrat le dva, ki sta se napotila naravnost pod breg da je zapeljal naravnost v vinograd ... podvozje in na traktor ter avto k salezijanarci ... ritensko potegnili čez prekopan Ne da bi se preveč vznemirjala za tretjega, ki ga kam pes taco moli in ga kar naravnost vprašal, kos odtajane zemlje in dalje na Ne preveč nasmejani salezijanec je hitro dojel, ovinek vse do vrha na cesto. pregovarjalo o takrat znamenitem uzakonjenju sosedske pomoči ... S oseda nekje sredi Jeruzalemskih goric sta izkoristila lep februarski nedeljski popoldne in se kratkočasila ob kozarčku belega, daleč stran od žena in otrok, ki tako ali tako niso delali pre­glavic, saj je bilo dela po hiši dovolj, komunikacijske povezave pa tudi odlične za zaposlitev slednjih ... In ko sta tako mlatila prazno slamo, ki je ob ko­zarčkih postajala vedno bolj sveža in polna, sta v daljavi spodaj v dolini uglegala tri pohodnike. Ni se jima dalo ugibati, kdo neki bi to bili, saj je že njihovo na videz brezpotno tavanje po obronkih vinogradov kazalo, da to pač niso navadni turisti, temveč salezijanci iz bližnjega Veržeja. Njhova pot je vodila do Svetinja, nato so se skrili za idilične jeruzalemske gričke in se po daljšem času zopet pojavili pri Jeruzalemu. Ker jih od tam kar dolgo ni bilo videti med vinskimi trtami, sta si soseda veselo pomežiknila in tudi sama izprazni­la kozarčke. Ja, tudi tile salezijanci so krvavi pod kožo in znajo uživati ob vrhunskih okusih dobre kapljice pri še boljših vinotočih, ki jih že dolgo po­znajo. Sicer so si pa to zaslužili, saj so prehodili že lep kos goric. Ko sta naša dva soseda tako premišljevala, se je na go trajalo, da so se vsi trije salezijanci, dva nasme­ jana in eden ne preveč, izza salezijanarce zgrnili okrog avtomobila in opremljeni s korci, deskami, lopatami in še čim začeli operacijo Odpelji forda. Težka mora biti njihova tlaka, sta vedno bolj po­stajala zaskrbljena tudi soseda. Korci so se drobili, deske so pokale, avtomobil pa je bil vedno globlje v blatu, tako kot so bili blatni salezijanci. In ko so na plano privlekli še dvigalko ter jo rinili pod tisti bla­tni avto, je bilo prvemu sosedu dovolj, saj je vedel, koliko je ura, vzel v roke mobitel in poklical ne pre­več nasmejanega salezijanca, keterega telefonsko In spet sta si privoščila predstavo: avto je obstal v blatni zemlji. ni bilo od nikoder in ko sta spet posnemala sale­zijanca tam spodaj pri počitku v zavetju toplega sonca, se je po cesti pripeljal ford. To bo gotovo tretji salezijanec, saj je avto poznan. A kako se jima je zaletelo v grlu, ko je avto z glav­ne ceste zavil naravnost v vinograd! Sicer to ni nič posebnega, pot je široka in lepa, če le ne bi bil čas najmanj primeren. Toplo sonce tega dne je var­ljivo, zemlja pa vsaj nekaj centimetrov odtaljena in zato najboljša drsalnica ... Nista se še utegnila razgledati naokrog, ko sta pod hribom zaslišala podivjano tuljenje avtomobilskega motorja. In spet sta si privoščila predstavo: avto je obstal v blatni zemlji, ravno v tistem delu, kjer je bil košček zemlje čez pot prekopan. In to je bilo dovolj. Ni dol­če lahko priskrbi traktorsko vleko. Tako je prvi so­sed namignil drugemu, naj gre domov po traktor, sam pa zajahal kolo in se spustil naravnost v vino­grad pod hrib. Če je ne preveč nasmejani salezi­ajnec zagodrnjal, da očitno sosed opazuje, kaj se dogaja, je drugi salezijanec nasmejano dopolnil, da so se tudi pri sosednji hiši dvignile vse rolete in odgrnile vse zavese. Za take mirne kraje je to pač dogodek, ki ga vsak rad pogleda ... In tako se je sosed ves blaten na blatnem kolesu pripeljal do treh salezijancev, kmalu pa je priro­potal tudi traktor. Skupaj so naredili načrt reše­vanja, zaman iskali kljuko na avtomobilu ( je pač ford) in ko je niso našli niti pri orodju, se je prvi sosed kar peš podal domov in privlekel s seboj vse kljuke svojih avtomobilov. A nobena ni bila prava In ko se je sonce daleč v daljavi ravno namenilo spustiti za gori­ ce, so srečni, a blatni, prispeli do soseda, ki je vse povabil na ko­zarček belega. Tokrat se je tudi ne preveč nasmejani salezijanec zasmejal ... • DOM stoletni Bilten Salezijanskega zavoda Veržej je izšel ob začetku praznovanj 100-letnice Marijanišča v Veržeju novembra 2011. Izdal Zavod Marianum Veržej v okviru projekta Dobrodošli na desni strani Mure: Promocijske tiskovine Občine Veržej in Zavoda Marianum Veržej, ki ga sofinancira Evropska unija, Evropski sklad za razvoj podeželja, pristop LEADER in Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano Republike Slovenije. Za Zavod Marianum Puščenjakova ulica 1 . 9241 Veržej . Naklada 4.000 izvodov. Organizacija tiska Salve d. o. o., Ljubljana. Tiskano v Sloveniji. tel. 02 588 90 60 . www.marianum.si pripravil in uredil Marko Suhoveršnik. Oblikovanje