SKUPŠČINA OBCINE LJUBLJANA-SIŠKA
Komite za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito
POLITIČNOVARNOSTNA OCENA RAZMER V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1983 IN TEKOČE OBDOBJE
UVOD
Ocena za leto 1983 in tekoče obdobje leta 1984 izhaja in temelji na globalno političnovarnostni oceni in ugoto-vitvah letne programske konference zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij in organov za no-tranje zadeve ter na ocenah političnovarnostnih razmer v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, ki so jih posredovale v okviru razgovorov oziroma pisnih ocen osnovne organizacije ZK in komiteji za SLO in DS.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in življenja so politične razmere dobre. To se kaže na eni strani v po-membnih rezultatih, ki smo jih dosegli pn gospodarjenju in obvladovanju perečih problemov, na drugi stranj pa tudi
v intenzivnejšem političnem delu, ki zajema vse širši krog delovnih Ijudi in občanov.
Neprestano pa se moramo zavedati, da so razmere v neposredni odvisnosti od eKonomskih razmer oziroma orga-niziranosti in učinkovitosti subjektivnih sil pri razreševanju ključnih vprašanj skozi sistem socialističnega samouprav-Ijanja.
Ocena političnovamostnih razmer pa ne more biti popol-na brez upoštevanja izredno zapletenih razmer v svetu. Te se na gospodarskem področju vztrajno slabšajo (upadanje gospodarske rasti, nezaposlenost, energetski problemi,...), razlike med razvitim Severom in nerazvitim Jugom pa se po-večujejo. Vse to pa ob medblokovskem zaostrovanju odno-sov, naraščajočo oboroževalno tekmo postavlja politične odnose v okvire hladne vojne po koncu II. svetovne vojne. Zaradi geostrateškega položaja SFRJ in s tem Slovenije ter naše družbenopolitične skupnosti kot njenega sestav-nega dela, našega notranjega samoupravnega socialistič-nega razvoja, odprtosti ter samostojne neuvrščene zunanje politike imajo te razmere poseben pomen.
1. Oris družbenoekonomske, samoupravne in družbeno-politične dejavnosti družbenopolitične skupnosti
Območje občine Ljubljana-Siška se nahaja na severo-zahodnem delu Ljubljane in je po površini druga največja izmed petih Ijubljanskih občin.
Z industrializacijo in pospešeno stanovanjsko izgradnjo število prebivalstva narašča hitreje kot v Ljubljani. Trenutno je v občini 86.439 prebivalcev, kar predstavlja 27 % prebi-valstva Ljubljane.
Od skupnega števila 36.060 zaposlenih je v gospodar-stvu 32.002, v negospodarstvu 4.051 in v samostojnem oseb-nem delu 1.496 delavcev. Značilna je tudi visoka migracija zaposlenih med občani in tudi širše.
Industrijsko je Siška ena izmed najbolj razvitih občin v Sloveniji. Dve tretjini celotnega gospodarstva je indu-strija, ki temelji na strcjegradnji (TZ Litostroj, IMP, Agro-stroj, 2G-Moslovna ...), elektroindustriji (Iskrine organizaci-je združenega dela, Savske elektrarne TOZD Elektrarna Medvode), bazični industriji (Color, Aero TOZD Tovarna celuloze in papirja, Lek, Donit. . .) in živilski industriji (Slo-vin, Union, Fructal-Alko TOZD Alko .. .). Med ostalimi pa-nogami so še pomembna trgovina in promet (Emona, Mer-cator, ABC Pomurka, Vektor), tekstilna industrija (Dekora-tivna, Rašica, Tekstil . . .). Delež investicij v modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih proizvodnih kapacitet je omo-gočil proces preobrazbe v tehnološko sodobnejšo proiz-vodnjo in s tem omogočil uspešnejši prodor na tuje trži-šče.
Na območju občine je 55,4 % ctrok vključenih v 8 vzgojnovarstvenih organizacij. Osnovno šolo obiskuje 9.100 učencev v 15 osnovnih in 4 podružničnih šolah. Na pod-ročju usmerjenega izobraževanja delujejo 4 srednje šole. V letu 1983 pa se je na območju občine priselila Višja tehniška vamostna šola, ki je sestavni del Univerze Edvard Kardelj.
Za izvajanje zdravstvenega varstva so poleg obratnih ambulant še dva zdravstvena domova z enotami in bolnica dr. Petra Držaja v sestavi Kliničnega centra.
Organ občine kot družbenopolitične skupnosti je skup-ščina, ki jo sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajev-nih skupnosti in družbenopolitični zbor, njen izvršilni organ pa je izvršni svet. V temeljne delegacije je vključenih ca. 3.500 delegatov. Na območju družbene dejavnosti deluje 9 samoupravnih interesnih skupnosti s ca. 4.500 delegati.
Delovni Ijudje in občani uresničujejo samoupravne pra-vice in dolžnosti samoupravno in družbenopolitično orga-nizirani v 31 krajevnih skupnostih in 194 organizacijah združenega dela. V okviru občine delujejo znotraj SZDL kot fronte subjektivnih socialističnih sil še ostale družbe-nopolitične organizacije. Poleg njih pa v okviru SZDL de-lujejo tudi družbene organizacije in društva, kot so ZRVS, rdeči križ, zveza prijateljev mladine, zveza tabornikov, športna, kulturna, gasilska in druga društva.
2. Ocena delovanja družbenopolitičnega in družbenoeko-nomskega sistema socialističnega samoupravljanja
a) Uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih od-nosov
V preteklem letu so bila v ospredju prizadevanja za ure-sničevanje ciljev ekonomske stabilizacije na samoupravnih
osnovah v vseh sredinah. V zvezi s tem je bila dosežena vlsoka stopnja mobilnosti delovnih Ijudi in občanov na te-
melju spoznanja o resnosti družbenoekonomskih razmer.
Osrednja pozornost je bila namenjena izpolnjevanju plan-sko dogovorjenih nalog v zvezi z izvozom, ohranjanjem rasti industrijske proizvodnje, pov'ezovanjem dela in sred-stev, sanacijo izgubašev, uveljavljanjem drobnega gospo-darstva, produktivnim zaposlovanjem, prestrukturiranjem gospodarstva, tehnološkim razvojem in napredkom, delitvi-jo po rezultatih dela, krepitvijo kmetijstva, obvladovanjem vseh oblik porabe, uveljavljanjem svobodne menjave dela, krepitvijo samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja itd.
—  Organiziranost trgovine, živilskopredelovalne industri-je in primarne proizvodnje prehrambenih proizvodov, pre-skrba občanov vpliva na politično razpoloženje.  Preskrba z osnovnimi prehrambenimi artikli je bila še dokaj normalna v primerjavi z letom 1982 kljub temu, da občasno še pri-manjkuje določenih proizvodov.
Dejavniki, ki so zavirali intenzivnejšo gospodarsko rast v preteklih letih, so zvečine v še večji meri vplivali na rezultate gospodarjenja tudi v letu 1983. Več kot 70 °/o organizacij druženega dela je bilo slabo oskrbljenih s su-rovinami in repromaterialom, še vedno obstaja razkorak med cenami surovin in cenami končnih izdelkov in še vedno so prisotni pritiski ter izsiljevanje proizvajalcev su-rovin za večanje cen in devizno udeležbo pa tudi reproduk-cljske verige niso zaživele. To je eden od pomembnih raz-logov slabe oskrbljenosti gospodarstva.
Visoka rast celotnega prihodka in dohodka je v veliki meri posledica visoke rasti cen, ki so še posebej glede na to, da so bile del leta zamrznjene, čezmerno narasle ter v veliki meri izničevale prizadevanja zdravih in uspešno usmerjenih organizacij združenega dela.
Močno je narasel tudi del dohodka za plačilo obresti, kar je posledica velike zadolženosti gospodarstva in po-večanih obrestnih mer, pa tudi finančne nediscipline med porabniki družbenih sredstev.
Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in vrsti tudi objektivnih težav pa rezultati gospodarjenja (industrijska proizvodnja +9,9%, družbeni proizvod +1,5%, konverti-fcilni izvoz + 3%, konvertibilni uvoz +3%) kažejo, da so osnovne naloge iz resolucije o politiki izvajanja plana občine v preteklem letu uresničene. Tako so se v lanskem letu povečali industrijska proizvodnja, družbeni proizvod in konvertibilni izvoz. Konvertibilni uvoz, osebni dohodki, skupna in splošna poraba pa so se gibali v okviru resolu-cijskih usmeritev. Podobna so gibanja tudi v letošnjem letu (I—IV 1984 industrijska proizvodnja +6,3 °/o, konverti-bilni izvoz +27%).
—  Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v občlnl se je v letu 1983 povečal za 25% in je znašal 19.957 din (24.358 din v I—Hl 1984). Realni dohodek na delavca pa je bil za 9,9% manjši kot v letu 1982. Problematika delitve sredstev za osebne dohodke, ki v veliki meri vpliva na pro-duktivnost dela, ostaja še vedno odprta. Nerazvito in ne-dosledno izpeljano nagrajevanje po rezultatih dela ter na-raščanje uravnilovke destimulativno deluje na uspešnejše delo in gospodarjenje. Ob tem je problematika delavcev z najnižjl osebnimi dohodki vedno bolj prisotna.  Po niz-kih osebnih dohodkih izstopajo delavci, zaposleni v grad-benlštvu ter delavci iz šolstva, zdravstva In soclalnega var-stva. Osebni dohodki so hitreje naraščali v gospodarstvu (za 25,6 %) kot negospodarstvu (za 20,6 */<>).
Izgube v občinskem gospodarstvu so se po obsegu moč-no povečale. Več kot 85'% celotne izgube predstavlja iz-guba Petrola DO Zemeljski plin. Sicer pa so izgubo poka-zale še Savske elektrame TOZD Elektrarna Medvode, Go-renje-Tiki, Kompas TOZD Motel Medno, Iskra Avtoelektrlka TOZD Tovarna žarnic, SGP Stavbenik TOZD GO Ljubljana in GP Objekt.
Razlogi za izgubo so v neusklajenl rastl cen, spremenje-nem lečaju dinarja pa tudi v neuveljavljeni svobodni me-njavi dela ter razdrobljenosti in nepovezanosti gospodar-stva. Vse več organizacij združenega dela, ki imajo izgu-bo, dokazuje objektivnosl svojih izgub, ki naj bi jih pogo-jevale razmere na tržišču. Ne glede na sprejeto politiko cen, s katero naj bi upočasnili njihovo rast in zmanjšali jnilacijo, pa bodo predvidene podražitve zaostrile socialne razmere delavcev in občanov. V OZD pa se likvidnostne razmere slabšajo in ogrožajo normalno poslovanje in iz-plačilo OD.
V  organizacijah združenega dela,  ki so poslovale z iz-gubo, so bile ob pcmoči organov zveze komunistov, sin-dikata in izvršnega sveta izdelane analize in ocene druž-benoekonomskih razmer ter ovrednotena realnost sanacij-skih  programov. Različna narava izgub pa je pogojevala tudi diferenciran prislop v politični akciji znotraj družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da narašča število organi-zacij združenega dela, ki poslujejo z minimalno akumulaci-jo in ki lahko ob nadaljnjem slabšanju pogojev poslovanja pridejo pod mejo rentabilnosti. V večini teh organizacij združenega dela že izvajajo programe ukrepov za odstra-nitev motenj v posiovanju.
—  Uspešni  so  rezultati v občtni  na  področju zunanje-trgovinske   menjave.   Sicer  še   vedno   ostaja  dejstvo,   da deset organizacij združenega dela (Iskra Center za elek-trooptiko,   Slovin   DO   Slovenijavino,   Litostroj,   Lek,   Avto-montaža,   Donit,   Iskra  SP  TOZD  TV   Pržan,   Color,  Aero TOZD Tovarna celuloze in papirja in Dekorativna) ustvari več   kot  80 %   konvertibilnega  izvoza  občine,  vendar  so občutni   rezullati  tudi  v  drugih  organizacijah  združenega dela, ki so izvoz na konvertibilo povečale več kot dvakrat (npr. Iskra Mikroelektronika v uslanavljanju, Iskra Avtoma-tika, Iskra Elektrozveze, IMP DO IKO).
Izvozni rezultati so prav gotovo v veliki meri tudi rezul-tat odločne politične akcije na osnovi spoznanja, da vklju-čevanje v mednarodno delitev dela postaja bistveni raz-vojni dejavnik gospodarstva. Prodrlo je spoznanje, da je izvozna orientacija sestavni del prizadevanj za uresniče-vanje ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabili-zacije in bistveni razvojni dejavnik gospodarstva.
V  velikem   delu  gospodarstva  je  spoznana  pogojenost izvoza z  uvozom  in ohranjanjem  proizvodnje tudi za do-mači trg.
—  Še vedno ostaja omejitveni dejavmk uspešnega go-spodarjenja in večjega prodora na zahtevnejše tržisče raz-drobljenost  organizacij  združenega  dela  v smislu  samo-upravne,   ekonomske,   pa   tudi   tehnološke   in   pro.zvodne nepovezanosti. Proces združevanja dela in sredstev poteka prepočasi kljub nekaterim pozitivnim premikom.
Beležimo tudi nekaj primerov združitev, ko so načrtovani cilji združevanja ostali neuresničeni. To je vzbudilo revolt in nezaupanje delavcev v predloge strokovnih služb, pa tudi v lastne družbenopolittčne organizacije in povzročilo dezintegracijske težnje.
Okrepile so se pobude za samoupravne reorganizacije znotraj delovnih organizacij, ki v končni fazi pomenijo uki-njanje temeljnih organizacij združenega dela. Predlogi ozi-roma pobude !e redko vsebujejo temeljite družbenoeko-ncmske analize razmer in učinkovitost dosedanjega dela. Nesprejemljivi so poizkusi, da bi neskladja med samouprav-no organiziranostjo in medsebojnimi odnosi pri ustvarja-nju, pridobivanju in razporejanju dohodka razreševali zgolj z reorganizacijami namesto z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov. Edini argument za reorganizacijo ne more biti ukinjanje temetjnih organizacij združenega dela zaradi »ce-nejšega poslovanja«, pač pa je pri tovrstnih presojah treba v večji meri upoštevati zakon o združenem delu, rešitve pa morajo iti v smeri krepitve samoupravne vloge delavca pri obvladovanju celotnega ustvarjenega dohodka v zdru-ženem delu.
—  Dohodkovno   povezovanje   in   združevanje   sredstev znotraj reprocelot na podlagi samoupravnega sporazurrve-vanja je v zastoju. Srečujemo se z nerazumevanjem kate-gorije skupnega prihodka in skupnega dohodka, zlasti pri delitvi ustvarjenega na zunanjih trgih. Primeri nespoštova-nja  sprejetih  sporazumov,  njihovo  nesankcioniranje,  pre-vladovanje  posamičnih  interesov,  izsiljevanje cen  — vse to   postaja  sestavni   del   odnosov v  gospodarstvu,   ki  so pogojeni  z zastojem  pri  krepitvi  samoupravne vloge de-lavca v združenem  delu.   Kopičenje administrativnih ukre-pov postavlja delavca ob rob in zmanjšuje interes delovnih Ijudi  in občanov za ustvarjalno (so)oblikovanje odločitev.
—  Obstaja  nekaj    žarišč gospodarske nestabilnosti,  ki vplivajo  tudi   na   politično   razpoloženje  znotraj   delovnih kolektivov, imajo pa svoje posledice tudi v širši družbeni skupnosli. Slabe ekonomske razmere v posameznih sredi-nah pogojujejo tudi slabe politične razmere. Izsiljeni se-stanki, prekinitve dela in druge manifestacije političnega nerazpoloženja so bile izzvane pretežno v OZD z nizkimt osebnimi dohodki. Povsod, kjer so prekinitve bile, pa oseb-ni  dohodki  niso  bili  edini  razlogi, temveč tudi  nejasnost
glede nadaljnjih razvojnih perspektiv, nerazviti samoupravni odnosi...
—  Mestni in obmestni potniški promet se je moral pri-lagoditi spremenjenemu delovnemu času in obvladati po-večan obseg dela, saj so s premikom delovnega časa pro-metne konice bolj strnjene, z omejitvenimi ukrepi pri po-rabi bencina pa obseg dela povečan. Zaradi tega še bolj izstopa vprašanje zagotavljanja tako enostavne kot razšir-jene  reprodukcije.   Potrebe  po  novih  vlaganjih  so vedno večje, ekonomski  položaj  delovne organizacije  pa je za-skrbljujoč.
V letošnjem letu se bo z nabavo novih avtobusov in generalnim popravilom starih kvaliteta prevozov izboljšala, potrebna pa bodo še velika vlaganja v obnovo voznega parka, saj je le četrtina vozi! starih manj kot 7 let, kar je normalna uporabna doba avtobusov.
—  V preteklem letu je bila v kmetijstvu dosežena pred-videna   rast   tržne   poizvodnje.   Najpomembnejša   naloga je bila v ohranjanju  in zagotavljanju obdelave kmetijskih površin, kjer je dosežena visoka stopnja izkoriščenosti zem-Ijišč. Komasacije in melioracije potekajo v skladu s spre-jetimi plani.
—  Z izvajanjem planiranih nalog na področju gostinstva in turizma še zdaleč ne moremc biti zadovoljni, kar velja še posebej za razvoj kmečkega turizma. Slabša se ponudba pa tudi kvaliteta storitev ni zadovoljiva. Sanitarna inšpekci-ja neprestano opozarja na nepravilnosti in slabo higiensko stanje v nekaterih lokalih, posiužuje pa se tudi najstrožjih ukrepov (zapora kuhinje in podobno).
Več uspeha beležimo pri izletniškem in rekreacijskem turizmu, kar pa je tudi posledica pomanjkanja naftnih de-rivatov in njihovih visokih cen.
—  Razprave o razvoju drobnega gospodarstva v občini so pokazale, da drobno gospodarstvo ne napreduje, ima
pa lahko pometnbno funkcijo pri uresničevanju ciljev dol-goročne ekonomske stabilizacije, zlasti na področu izpo-polnjevanja ponudbe storitev ter pri zadovoljevanju potreb občanov in gospodarstva s storitvami in določenimi izdel-ki. Kljub sprejetim sklepom ni občutnih novih rezultatov, pri čemer poseben problem predstavlja razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti v soseskah. Pomembno vlogo ima davčna politika, politika obrtnih cen, pa tudi ustvarjanje pogojev za izgradnjo oziroma najem poslovnih prostorov.
—  Kljub   zaostrenim   gospodarskim   razmeram, ki pogo-jujejo   padanje  kupne  moči,  na  stanovanjskem  področju večjih zamud pri graditvi stanovanj ni, razen pri izgradnji stanovanj iz solidamostnega sklada. Pcstavlja pa se vpra-šanje bodoče stanovanjske gradnje v občini in v Ljubljani, saj pripravljenih zemljišč praktično ni več. Zato je izredno pomembno, da vsi pristojni dejavniki dosledno izvajajo do-govorjeno politiko, saj le tako ne bo prišlo do večjih za-ostritev na tem področju. Pri tem je še vedno odprto vpra-šanje  neustrezne samoupravne  organiziranosti  stanovanj-ske skupnosti.
Razrešuje se sanacija Draveljske gmajne, pospešeno pa teče tudi izgradnja soseske Stara cerkev. Novih nasilnih vselitev ni, deložacije pa tečejo dokaj normalno, prav tako pa se je zmanjšalo tudi število barak.
Poseben problem predstavlja slabo delovanje strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti, ZIL in Stanin-vesta, čemur moramo posvetiti več pozornosti. Posledica neurejenih odnosov in neuveljavljanja svobodne menjave dela se kaže v nenamenskem uporabljanju solidarnostnih sredstev, prekoračitvi pooblastil pri zamenjavi stanovanj, neobveščanju samoupravnih organov stanovanjske skup-nosti itd....
—  Na področju komunalnega gospodarstva ni večjih te-žav in problemov razen v izvenmestnem področju. Občasno prihaja do slabe oskrbe z vodo. Še vedno je odprto vpra-šanje nekaterih krajevnih pokopališč, težave pa sc- tudi prj zagotavljanju  prevoza  zlasti  delavcev  na  delo  in  z dela iz  bolj  oddaljenih  krajev.  Odprti  so  še  problemi toplofi-kacije in plinifikacije določenih stanovanjskih naselij, one-snaževanje zraka in okolja, ureditev kanalizacije in cest ter drugo.   Vse   to   so   lahko   žarišča   nezadovoljstva,   zato  je treba željam in zahtevam  krajanov bolj  prisluhniti in  po-spešeno v okviru materialnih možnosti probleme tudi raz-reševati.
Tudi na tem področju je veliko težav in problemov za-radi neustreznega in nezadostnega delovanja strokovnih služb.
— Poseganje v prostor lahko povzroča veliko proble-mov in je tako stalno žarišče za nastajanje izrednih raz-mer. Prav tu se srečujemo z veliko nasprotovanji, lokali-zma, privatnolastniškim obnašanjem in s tem, da so občani vse premalo osveščeni za zagotavljanje širših družbenih interesov.
Letos je bilo največ težav pri sprejemanju urbanistične-ga načrta Medvod, trenutno je v fazi osnutka urbanistični načrt Tacna, Šmartna, Gameljn, Šentvida in Medvod, ki prav tako povzroča nasprotovanja, posamezniki pa se celo poslužujejo zbiranja podpisov in delujejo mimo SZDL in organov družbenopolitične skupnosti, da bi tako uveljavili svoje zahteve, ki so sicer lahko upravičene. Pri tem je velikokrat vprašljiva tudi ustrezna vloga upravnih organov, ki bi lahko s pravočasnim, ustreznim pristopom in infor-miranjem take pojave preprečili. Istočasno pa bi morali z zagolavljanjem zakonitosti več prispevati k preprečeva-nju in odpravljanju črnih gradenj ter barakarskih naselij.
b) Značilnosti razmer, delovanja in razvoja političnega sistema in krajevne samouprave
Utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov odloču-joče vpliva na krepitev samoupravne zavesti in razpolože-nje delovnih Ijudi in občanov. To naj bi dosegali predvsem z odločno, usklajeno in učinkovito družbenopolitično akci-jo vseh organiziranih socialističnih sil, še posebej zveze komunistov, ki so dolžne in odgovorne za nadaljnje utrje-vanje oblasti ter vodilne vloge delavskega razreda v poli-tičnem sistemu socialističnega samoupravljanja in ustavnih temeljev samoupravne socialistične demokracije. Ocena je, da še nismo ustvarili vseh pogojev za nemoten razvoj samoupravnih in delegatskih odnosov, še več, opazen je trend zmanjševanja materialne osnove samoupravljanja, saj smo s pretiranim administrativnim urejanjem družbenoeko-nomskih vprašanj zmanjšali vpliv delovnih Ijudi in občanov na odločitve o pogojih ustvarjanja in delitve dohodka, s tem pa tudi njihov interes, da aktivno sodelujejo v vseh proce-sih samoupravnega in delegatskega odločanja.
Ne moremo mimo ocen o uveljavljanju vseh družbeno-političnih organizacij. Na tem področju našega delovanja smo ugotavljali slabosti pri delovanju v organizacijah zdru-ženega dela in krajevnih skupnostih, ki še niso v vseh sredinah vključene v prizadevanja za utrjevanje vseh oblik in načinov samoupravnega organiziranja in odločanja de-lavcev v temeljnih organizacijah ter delovnih Ijudi in obča-nov v krajevnih skupnostih. Pri tem gre predvsem za uve-Ijavljanje zborov delavcev, delavskih svetov, zborov kra-janov in skupščin krajevnih skupnosti kot neposrednih oblik samoupravnega odločanja delovnih Ijudi in občanov v organizacijah združenega dela in  krajevnih skupnostih.
Temeljne delegacije in konference delegacij za skupšči-ne družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti še niso pridobile enakopravne vlqge in položaja pri samoupravnem odločanju delovnih Ijudi in občanov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Stanje je na tem področju zaskrbljujoče in njihovo ne-ustrezno delovanje predstavlja resno oviro za nadaljnji raz-voj samoupravnih odnosov. Osnovna naloga subjektivnih sil je, da zagotovi izboljšanje razmer. Osnovne organizaci-je ZK, ZSS in ZSMS niso še povsod vključene v oblikova-nje smernic in stališč za delo delegatov do pomembnih vprašanj, ki so na dnevViih redih temeljnih organizacij ozi-roma konference delegacij, pri tem pa se aktivnosti pre-malo usklajujejo. Vloga zbora združenega dela ni uveljav-Ijena in se vpliv združenega dela pri oblikovanju izvajanja in spremljanju politike v družbenopolitični skupnosti pre-malo čuti. Še vedno se srečujemo, čeprav se je stanje zboljšalo, s pripombami delegatov na vsebino dnevnih re-dov, preobširna gradiva in rutinske odgovore na vprašanja delegatov. Posledica tega je tudi stalna udeležba delega-tov (v povprečju 60%), ki je prispevala tudi k lemu, da na volitvah kandidata za predsednika in podpredsednika skup-ščine nista dobila zadostno število glasov.
Glede na ocene, da delavci preko svojih delegacij še vedno ne uveljavljajo pobud in predlogov za konkretno razreševa-nje aktualnih vprašanj, se postavlja vprašanje, koliko so si zbor združenega dela skupščine družbenopolitične skupno-sti in zbori uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti že pridobili položaj odločujočega dejavnika za sprejemanje odločitev o pogojih ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka.
Kot politično vprašanje pa je med delovnimi Ijudmi in občani v nekaterih krajevnih skupnostih izstopalo tudi fo-rumsko in zaprto delovanje organov družbenopolitičnih organizacij in krajevne samouprave. Tisti del nalog, ki so so nanašale na uveljavitev socialistične zveze kot najšir-še množične organizacije vseh delovnih Ijudi in občanov, preko katere bi z demokratičnim dialogom uveljavljali svo-je interese in neposredno vplivali na razreševanje vseh pomembnejših družbenih vprašanj, se v praksi še ni v celoti uresničil. Posebej izstopa vprašanje neuveljavljanja hišnih in uličnih aktivov SZDL, ki ima neposreden odraz v neorganizirani hišni samoupravi v precejšnjem števiiu krajevnih skupnosti, predvsem pa v mestnih naseljih in novih stanovanjskih soseskah. Nizka stopnja samoupravne organizirancstj je prisotna tudi v samskih domovih.
V precejšnjem številu krajevnih skupnosti se postavlja vprašanje neorganiziranosti in neaktivnosti mladih v ZSMS, kar se odraža tudi v njihovi premajhni vključenosti v so-cialistično samoupravno aktivnost, na drugi strani pa so nekateri pod vplivom negativnih tendenc in drugih škod-Ijivih pojavov. Posebno se izpostavlja neurejeno vprašanje delovanja mladinskega centra Zgornja Šiška, pojavljajo se problemi ob organiziranju raznih »kulturnozabavnih« prire-ditev v okrilju ŠKUC oziroma Foruma.
Razmere opozarjajo na specifičen družbenoekonomski položaj mladih, ki zahteva aktivno delovanje družbenopoli-tične organizacije med mladimi v boju za socialistično usmerjenost mladega rodu. Sedanja zelo zahtevna, proti-slovna in konfliktna narava naših družbenoekonomskih razmer pa nam narekuje poglobljeno proučttev in spre-membo našega odnosa do mladih. Se posebej zato, ker so zapaženi pojavi idejne dezorientacije med deli mlade generacije, ki izhajajo predvsem iz nerazumevanja bistva zapletenosti socialističnih samoupravnih organov.
Kot poseben problem, ki sicer zaenkrat še nima politič-nega obeležja, lahko pa nastane, je vprašanje skrbi za starejše in onemogle občane in med katerimi je preceiš-n]e število takih,  katerih  gmotne  razmere  niso  najboljše.
c) Družbene dejavnosti
Na področju družbenih dejavnosti smo ustvarili rela-tivno razvit družbeni standard, vendar precej neodvisen od ustvarjenega dohodka, kar kaže, da je dohodek orga-nizacij združenega dela preveč obremenjen in da bo po-trebno razvoj in delovanje teh dejavnosti v samoupravnih interesnih skupnostih uskladiti z lealnimi možnostmi. To pa terja celo vrsto ukrepov, ki bodo prizadeli tako upo-rabnike kot izvajalce. Zmanjševanje pravic, dosledno spo-štovanje normativov, povečanje participacije uporabnikov bo ob zmanjševanju realnih osebnih dohodkov prav goto-vo povzročilo odpore pri enih in drugih.
—  Temeljni  problem  na področju  otroškega varstva in šolstva r,i v številu vključenih otrok, ampak v izredno niz-kih osebnih dohodkih zaposlenih. To lahko postane moč-no žarišče  nezadovolistva,  ki je do  neke mere tudi  pri-sotno.
Delež učencev v celodnevni osnovni šoli je na enaki ravni kot na začetku tega srednjeročnega obdobja, delež učencev v podaljšanem bivanju pa se je znižal.
Na področju uveljavljanja in razvijanja nekaterih elemen-tov celodnevne osnovne šole je povezanost družbenopoli-tičnih dejavnikov kljub večjim naporom v krajevnih skup-nostih s šolo premajhna. Z nadaljnjo družbenopolitično aktivnostjo pa moramo preseči prakso, da je šola le izo-braževalna organizacija ter dati bistveno večji pomen vzgojnemu delovanju za delo in usposabljanje ter razvoju otrok v socialistično samoupravno oblikovano in opredelie-no osebnost. To velja tudi za šole usmerjenega izobraže-vanja, kjer pa bo potrebno zagotoviti večjo povezanost organizacij združenega dela s šolami pri načrtovanju in zagotavljanju kadrovskih, izobraževalnih in materialnih po-treb v okviru posebne izobraževalne skupnosti.
—  Na področju zdravstva se je povečal obseg preven-tivnega zdravstvenega varstva, medicina dela se vse bolj uspešno povezuje z obratnimi ambulantami in z organiza-cijami združenega dela, vidno je zmanjšanje števila nadur, razrešeno je bilo tudi nekaj prostorskih problemov. Dogra-jen je nov zdravstveni dom v Medvodah, ki bo omogočil boljše in bolj celovito zdravstveno varstvo občanov na šir-šem področju Medvod.
Vendar se vse naloge ne uresničujejo dovolj učinkovito in odgovorno (delitev dela,  poenotenje kriterijev pomoči,
svobodna menjava, organizacija dela, kvaliteta programa, financiranje, nagrajevanje po delu) in so velikokrat vir slab-šanja medsebojnih odnosov in nezadovoljstva, čemur pri-spevajo tudi izredno nizki OD.
—  Skupnost socialnega skrbstva je zaradi zoženih ma-terialnih možnosti dajala prednost tistim oblikam pomoči, kt   predstavljajo   osnove  za  življenje   upravičencev.   Večji obseg dela oziroma širjenja delovanja strokovnih služb ovi-ra slaba kadrovska zasedba ter velika obremenjenost de-lavcev s kurativnim delom. Dom starejših občanov vse bolj razvija tudi izvendomsko dejavnost, v družabno in kulturno življenje v domu se čedalje bolj vključujejo občani,  ki v domu ne živijo. Sami pogoji gospodarjenja in dela pa so vedno težji zaradi  naraščanja stroškov in števila oskrbo-vancev,   ki   potrebujejo   bolnišnično   zdravljenje   in   nego. Pri tem  pa dom  nima vseh tehničnih,  prostorskih in  ka-drovskih možnosti.
—  Predlogi za oženje števila programov (panog) in šte-vila športnikov v vrhunskem športu v smislu zagotavljanja sredstev za resnično kvaliteto in doslednejšega upošteva-nja sprejete zasnove vrhunskega športa v Ljubljani nale-tavajo na odpore v posameznih panogah, ki izhajajo pred-vsem iz ozkih lastnih interesov in nerazumevanja koncepta vrhunskega športa.
Poseben problem predstavlja zaradi zmanjšanja obsega sredstev tekoče oziroma investicijsko vzdrževanje nekate-rih telesnokulturnih objektov. Z varnostnopolitičnega vidika je potrebno nameniti bistveno večjo pozornost obnašanju publike na nekaterih prireditvah.
—  Na  področju   kulture  ni   možno  speminjati   razmerja med obsegom in vrednostjo programov Ijubiteljske in oro-fesionalne kulture. To ima za posledico zmanjševanje vred-nosti   sredstev za   razvoj   Ijubiteljske   kulture,   pa  tudi  za izvor   nezadovoljstva   pri   posameznih   kulturnoumetniških društvih,  ker jim sredstva  ne omogočajo pokiitje najnuj-nejših stroškov za programsko delo in materialne stroške.
Najbolj sta se povečali knjižničarska in lutkovna dejav-nost, obnovljena je Vodnikova domačija, ki bo zagotav-Ijala boljše pogoje za kulturno delovanje, obnovljena je tudi dvorana v Pirničah. Kulturnoumetniška društva (24) se otepajo s finančnlmi problemi, čeprav je povsod izredno razvit amaterizem. Narava in vrsta kulturnih prireditev prav gotovo vplivata na varnostno situacijo, zato morajo biti organizatorji prireditev pozorni, ko ponujajo bodisi doma-ča in tuja dela, ali ko povabijo na gostovanje razne sku-pine iz domovine aii iz inozemstva.
4. Socialističnemu samoupravljanju in družbenopolitični ureditvi nasprotne sile in njihov vpliv na varnostne raz-mere
Okrepljena družbenopolitična aktivnost v temeljnih sre-dinah, še posebej v organizacijah združenega dela mate-rialne proizvodnje, je nekatere pojave malomeščanske, po-trošniške, skupinske ter privatno lastniške miselnosti in druge pojave odtujenosti človeka nekoliko odrinila v ozad-je. Vse lo zožuje prostor za delovanje notranjega sovraž-nika proti socialističnemu samoupravljanju in federativni ureditvi SFRJ, čeprav njegovega vpliva v posameznih sre-dinah, kjer je ta prisoten, ne smemo zanemarjati.
Ob spletu določenih notranjih in zunanjih okolnosti se ti organizirajo in prilagajajo oblike in način svojega de-lovanja razmeram. Predvsem izkoriščajo notranje težave gospodarstva in prepočasno uveljavljanje samoupravnih odnosov v posameznih okoljih. Podpihujejo nezadovoljstvo Ijudi ob konkretnih nerešenih vprašanjih, v prvi vrsli sku-šajo omajati bratstvo in enotnost enakopravnih narodov in narodnosti.
Potencialni nosilci sovražnega in destruktivnega delova-nja so:
—  zagovorniki buržoaznega pluralizma, kateri poskušajo spodbujati dialog  na različnih  ideoloških osnovah  ter na tej  podlagi  podpirati  buržoazni  pluralizem  interesov brez zveze komunistov;
—  nosilci   birokratsko-dogmatskih   pozicij   in   pripadniki politike »trde roke« v administrativno-centralističnem siste-mu;
—  tehnokratsko in liberalistično usmerjeni posamezniki, ki  v svojem  delovanju  podpirajo  politiko  vpiiva  in  moči nad dohodkom, privilegija, dušebrižništva in špekulativne-ga pridobitništva. Na račun privatnih in skupinsko lastnin-skih interesov se skrajno neodgovorno obnašajo do druž-
bene lastnine in družbenih interesov. Verbalno sicer spre-jemajo socialistično samoupravljanje kot sistem, v praksi pa zavirajo njegovo uresničevanje, povzročajo nezadovolj-stvo delovnih Ijudi in občanov itd. V tesni zvezi s tem gre ocenjevati naraščanje gospodarske kriminalitete v občini. Leta 1983 je bilo 91 kaznivih dejanj s tega področja ozi-roma 46 več kot v letu 1982 ter imajo vse znake naperje-nosti k izpodkopavanju našega političnega sistema. Iz po-ročila družbenega pravobranilca samoupravljanja in delo-vanja sodišča združenega dela izhaja, da narašča število sporov v organizacijah združenega dela zaradi nezakonite-ga ravnanja ter nezadostne pravne pomoči delavcem že v samih OZO. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v občinl obravnaval več zadev kot leto poprej, pri čemer se spreminja značaj in njihova zahtevnost. Vse več je ne-ustreznih statusnih sprememb OZD, dezintegracij, pomanj-kanja ustreznih planskih aktov, neustrezne in nezakonite delitve osebnih dohodkov in drugih meril za povečanje le-teh zlasti vodilnim delavcem itd. Skozi to je potrebno zasledovati njihove težnje po pridobivanju moči odločanja v gospodarstvu in tudi polftičnega ugleda. Za zaščito svo-jih interesov bi bili pripravljeni služiti vsakomur, kl bi jim omogočal oblast nad delavci;
—  zagovorniki anarholiberalističnih tendenc ter nezado-voljneži se združujejo na področju kritike vsakega obsto-ječega, v kar spodbujajo študentsko populacijo k odkritej-šemu izražanju nezadovoljstva. Posamezni pojavi so v od-dajah  Radia Student,  ki  ironizirajo vsa dogajanja v naši družbi  in jih  pripisujejo slabemu delu  družbenopolitičnih dejavnikov   in   nedemokratičnosli   naše   družbe.   Podoben trend je opaziti pri študentskem lislu Tribuna. V destruktiv-ne namene se izkorišča tudi razne »punk skupine«, ki s formalnim vključevanjem v ZSMS skušajo zagotoviti vpliv na mladino;
—  posamezni  nosilci  kleriKalizma in  poizkusi  obujanja »katoliške akcije« v cerkvi in izven nje, kar se kaže kljub normalnim   odnosom   med  verskimi   skupnostmi   in   samo-upravno socialistično družbo.  Potencirajo se poizkusi, da se občane deli na verne in neverne, zbirajo se »dokazi«, da  so  verni  zapostavljeni  oziroma  drugorazredni  občani ter na tej osnovi postavljajo pogoje za dialog z družbeno-političnimi   predstavniki.   S   posameznimi   akcijami   Izven SZDL oziroma organiziranih oblik dela izvajajo razne obli-ke  karitativne  dejavnosli.  Nekoliko  težje  gospodarske  in politične razmere pogojujejo stopnjevanje pritiska verskih skupnosti,   da   bi   uresničili   svoje   interese.   Tudi   vsiljene razprave o tem, ali gre »komunist lahko v cerkev«, ali je »komunist lahko veren«,.. . so vključene v te poizkuse. Ta dejavnost  pa  se  nevarno  sprehaja  ob  robu   klerikalizma in  sektaštva,  predvsem  tam,  kjer so župnijski  uradi  bolj agresivni;
—  posamozniki, kj zavestno javno in anonimno sovražno izpadajo z raznimi  napisnimi akcijami, letaki, skrunitvami spomenikov. Lani je bilo obravnavano več primerov napi-eov in simbolov, anonimk itd.;
Kljub temu, da je število kaznivih dejanj s političnim obe-ležjem v upadu (1 kaznivo dejanje in 7 prekrškov) in da so jih storili posameznikl, ki med seboj niso bili povezani, nas to ne sme zadovoljiti;
—  nosilci   nacionalne   nestrpnosli   spodbujajo   slovenski nacionalizem  in  nestrpnost do drugih jugoslovanskih na-rodov in narodnosti. Nevarnost ekspanzije tega pojava je ves  čas  prisotna,  saj   lahko  ob  nadaljnjem  zaostrovanju gospodarskih razmer dobi konkretne oblike in velike raz-sežnosti. To prihahaja do izraza predvsem v kolektivih in večjlh naseljih, kjer je večje število delavcev oziroma obča-nov iz drugih republik.
Nacionalizem pa se izraža in krepi tudi na ekonomskem področju, ki prerašča v klasične nacionalistične težnje (očitki, da v drugih repubOikah ne izvajajo gospodarske stabilizacije, slaba preskrbljenost z domačimi surovinami, nepovezanost gospodarstva,...);
5. Delovanje zunanjih nasprotnih sovražnih sil
Pri ukrepih in aktivnostih, s katerimi želimo zagotoviti varnost in obrambo naše socialistične samoupravne skup-nosti, moramo upošlevati:
a) prisotnost in delovanje obveščevalnih sistemov ene-ga in drugega bloka, ostankov sistemov pred vojno in med njo in kalerih cilj je:
—  zbteti čimveč podatkov za oceno notranjepolitičnega položaja,
—  pridobiti  polilične zaveznike, ki bi jim v danem tre-nutku služili  kot opora za ustvarjanje napetosti,  nemirov, nezaupanja,... in v končni fazi kot »peta kolona«.
Poleg ilegalnih oblik obveščevalnega dela pa se poslu-žujejo tudi ilegalnih oblik, kar je glede na veliko odvisnost našega gospodarstva od tujine, odprtost naše družbe v več-ji meri prisotno, in sicer:
—  z različnimi oblikami dolgoročnega poslovnega in po-litičnega sodelovanja s ciijem doseganja večje odvisnosti od njihovega tržišča.
—  s  povečanjem  obiskov  raznih strokovnjakov  na  po-slovnih področjih in proučevanje materialov,
—  z navezovanjem stikov s posamezniki preko informa-tivnih centrov in zbiranjem  kandidatov za študijska poto-vanja,
—  preko naših državljanov,  ki so na začasnem delu v tujini, ki so pod močnim indoktrinacijskim vplivom raznih ideologij in prihajajo v stik s sovražno emigracijo,
—  z uporabo turističnih potovanj v obveščevalne in pro-pagandne namene,
—  s širokim sistemom indoktriniranja preko tujih siste-mov javnega obveščanja kot direktnih nosilcev subverziv-ne propagande;
b)  organizirano   sovražno   delovanje   s   politično-propa-gandnimi   nameni,   ki   jo   izvaja  slovenska   politična  emi-gracija. Propagandirati skušajo idejo »narodne sprave« in povečujejo svojo prisotnost v našem  prostoru preko kle-rikalnih struktur.
Politične grupacije se skušajo zediniti proti naši druž-benopclitični ureditvi v smislu iskanja »demokratične al-ternative«, ki izključuje vodilno vlogo zveze komunistov.
c)  učinke subverzivne in propagandne indoktrinacije kot posebne  oblike  pritiska,   ki  se  izvajajo  na  razne  načine iz  zahoda  in  vzhoda.   Vzbuja  se  psihozo  negotovosti  in defitizma,  s  poudarjanjem  potrebe  po spremembi  našega družbenopolitičnega sistema, nezaupanje v sposobnost ZK, neuvrščeno politiko itd.
6. Ostala varnostna problematika
a)  Splošna kriminaliteta
Stanje ni zaskrbljujoče, kljub dejstvu, da so kazniva de-janja v porastu (število kriminalnih dejanj v letu 1983 je 2699 oz. za 15,8 "/<> več kot leto poprej). Porast kriminalnih dejanj gre pripisati delno nastanku novih sosesk, poveča-nju števila prebivalstva in pomanjkanju raznih artiklov, predvsem rezervnih delov, na tržišču (tatvine iz osebnih avtomobilov, na gradbiščih delovnih organizacij in pre-hrambenih artiklov v trgovinah).
V  manjši meri so prisotna kazniva dejanja zoper življe-nje in telo, splošno varnost Ijudi in premoženja. Med osta-lim izstopa poškodovanje tujih stvari (kar 225 ali 121 več kot v  letu   1982).   Poseben   problem   predstavljajo  tatvlne koles in koles z motorjem, ki so v občutnem porastu, pri čemer je veliko težav pri raziskavah teh tatvin, z ustrezno evicienco ukradenih in najdenih koles itd.
b)  Javni red in mir
Na področju javnega reda in miru ne beležimo hujših kršitev, ki bi v večji meri ogrožale ali vznemirjale delovne Ijudi in občane.
V  letu 1983 je na območju občine zabeleženo 1230 pre-krškov zoper javni red in mir, ki jih je storilo 1142 kršite-teljev. To je 404 prekrškov oziroma 32,8 °/o več kot v pre-teklem letu.
Največ prekrškov zoper javni red in mir je bilo storjenih v KS Milan Majcen, Zgornja Siška, Dravlje, Šentvid in Medvode, kar je povezano z dejstvom, da so to najbolj gosto naseljene urbane sredine z največ gostinskimi lokali.
Na prvem mestu so kršitve zoper javni red in mir v pri-vatnih stanovanjih (pretepanje +36%), na drugem mestu pa kršitve v gostinskih lokalih, ki so tudi posledica malo-marnega dela strežnega osebja. Po starostni strukturi pre-vladujejo kršitelji stari nad 25 let. Specifičen problem pred-stavlja izredno veliko število športnih in zabavnih priredi-tev, kjer večkrat prihaja do raznih izgredov in kršilev. Po-sebej so ti pojavi izstopali na nekaterih tekmah košarkar-
jev Olimpije,  kjer je prihajalo celo do šovinističnih izpa-dov.
c) Prometna varnost
Prometne razmere na območju občine se v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 niso bistveno spremenile. Glede varnosti pešcev je prišlo do pozitivnih sprememb v tem, da je bila v minulem letu na zaznamovanih prehodih za pešce postavljena ustrezna razsvetljava, tako da je ogro-ženost pešcev pri  prečkanju vozišča bistveno manjša.
Z dograditvijo severne cbvoznice je prišlo do razbre-menitve Celovške ceste, predvsem na cdseku med križi-ščema Celovške ceste z zahodno obvoznico in Celovške ceste z ulico Na Jami, kar ugodno vpliva na varnost pro-mela na tem delu Celovške ceste. Sedaj namreč tranzitni promet iz smeri Štajerske proti Primorski in obratnc po-teka po novo zgrajenem odseku severne obvoznice, kar ima za posledico razbremenitev Drenikove ceste in že prej navedenega cdseka Celovške ceste.
V   globalu  je   prometna  signalizacija   na   celotnem   ob-močju občine dobra,
V  minulem letu je prišlo do poslabšanja ptometnih raz-mer na območju Vodic. Na to vpliva močno povečan pro-met težkih tcvornih vozil, ki vozijo po regionalnj cesti med Vodicami in Šmartnem pod Šmarno goro ter Vodicami in Smlednikom. Do velikega povečanja prometa teh vozil je prišlo v zvezi z gradnjo avtoceste Naklo—Ljubljana.  Pro-met tovornih vozil  neugcdno vpliva na  prometno varnost na tem območju predvsem s tem, ker z zemljo in blalom ta vozila onesnažujejo vozišče,  kar predstavlja povečano nevarnost  za vse  ude!ežence  v  prometu  na  teh  cestah.
Z vidika števila prometnih nezgod je varnost prometa nekcliko slabša, saj jih je bilo 321 oziroma za 18,4 °/o več kot leto poprej, medtem ko se je z vidika posledic pro-metnih nezgod situacija izboljšala. Mrtvih je bilo 12 ude-ležencev v prometu oziroma 7 manj kot v letu 1982, te-Issno poškodovanih 320 oziroma 47 manj, prav takc pa je tudi manjša višina materialne škode. V nezgodah je biio udeleženih tudi 27 otrok, od katerih je eden umrl, 26 pa jih je bilo telesno poškodovanih.
Kot vzroki prcmetnih nezgod se najčešče pojavljajo ne-primerna hitrost, napake v križiščih, vožnja v rdečo luč, prečkanje vozišča zunaj zaznamovanih prehodov za pe-šce in alkohol. Za izboljšanje prometne varnosti so bili podvzeti določeni ukrepi, saj smo pcleg rednega dela na območju občine organizirali še 165 pojačanih kontrol in nadzorov prometa. Ti nadzori in kontrole so bili izvajani predvsem na tistih odsekih cest in ulic, kjer se pripeti največ prcmetnih nezgod. Usmerjeni pa so bili na zago-tavljanje tistih kršitev, ki so najpogosteje vzrok prometnih nezgod. V tem okviru je bila posebna pozornost name-njena zlasti preventivni dejavnosti, saj je bilo za razne kršitve prometnih predpisov opozorjenih preko 5.000 ude-ležencev v prcmetu. Posebna skrb je veljala zlasti ostare-lim, bolnim in otrokom, ki so udeleženi v cestnem pro-metu.
Zoper storilce cestnoprometnih prekrškov se je dosled-no ukrepalo in je tako bilo v lanskem letu za kršitelje huj-ših prekrškov podanih 1.116 predlogcv za uvedbo postop-ka o prekršku, izrečenih pa je bilo tudi 846 denarnih kazni in izdanih 560 plačilnih nalogov.
d)  Delovne nezgode, požari in hujše nesreče
Na območju občine v letu 1983 ne beležimo večjih po-žarov. Bilo jih je 17, ki so naslalj predvsem na kmečkih poslcpjih, slanovanjskih hišah in nekaj manjših v delov-nih organizacijah, kjer pa ni bila ugotovljena naklepnost teh dejanj.
V  letu 1983 je bilo obravnavanih 14 delovnih nezgod, pri katerih je en delavec bil smrtnc poškodovan, en delavec hudo in 12 delavcev z lažjo telesno poškodbo.
V  preteklem letu je bilo obravnavanih tudi 9 iztirjenj na železniških progah, predvsem pri premikanju na železniški postaji   Sentvid   in   Medvode.   Pri   iztirjenjih   ni   prišlo  do večje   materialne  škode.   V   nobenem   primeru   ni   šio  za sabolažo alj naklepnost.
e)  Družbena samozaščita
Na področju družbene samozaščite ugotavljamo, da se vednc bolj uveljavlja in krepi med delovnimi Ijudmi in ob-
čani, vendar je ta premalo prišotna na nekaterih področ-jih dela in življenja.
Med storjenimi kaznivimi dejanji je največ premoženj-skih deliktov, katerih objekt napada je pogosto družbena lastnina oziroma družbeno premoženje v nekaterih delov-nih organizacijah. Družbeno premoženje pa ni izpcstav-Ijeno le raznim oblikam odtujevanja, pač pa predstavljajo veliko nevarnost tudi požari, ki so največkrat posledica človeške malomarnosti.
Iz varnostno-političnih ocen nekaterih delcvnih oziroma temeljnih organizacij združenega dela je razvidno, da zu-nanje in notranje varovanje objektov ni zadovoljivo.
Ugotavlja se tudi nezadostno angažiranje samoupravnih in poslovcdnih dejavnikov ter družbenopolitičnih organi-zacij pri krepitvi in širitvi materialnih osnov dela, krepitvi zavesti in socialističnih samoupravnih odnosov, kar vse mora najti odraz tudi v skrbi za družbeno premoženje, družbena sredstva za delo in gospodarjenje z njimi.
Odločno se moramo zoperstaviti pojavom kot so slab odnos do dela, slaba delovna disciplina, razmetavanje z reprodukcijskimi materiali in energijo, kar je vLe resna ovira za dosego ciljev dolgoročne ekonomske stabilizacije. Pri tem je potrebno pristcpiti k hitrejšem uveljavljanju samoupravne delavske kontrole v organizacijah združene-ga dela, ki svoje vloge v skladu z nalogami in pooblastili ter glede na dejanske potrebe ni uveljavila v vseh sredi-nah.
Vse večja družbena škoda nastaja zaradi malomarnosti in nec sveščenosti tudi na področju požarnega varstva. Nekateri varnostniki malomarno opravljajo naloge, ne po-znajo svojih dolžnosti, niso vešči pri uporabi sredstev za gašenje požarov in pri uporabi drugih tehničnih sredstev.
Zato morajo kcmiteji za SLO in DS, samoupravni orga-ni, zlasti pa organi samoupravne delavske kontrole, osnov-ne organizacije zveze sindikatov, individualni poslovodni organi, hišni sveti, torej vsi, ki sprejemajo ustrezne mate-rialne in druge ukrepe, obravnavati stanje na podrciju varovanja družbenega premoženja v sklopu ocenjevanja politično-varnostnih razmer v slehernem delovnem oziro-ma bivalnem okolju. Z načrtno akcijo morajo vsi dejav-niki družbene samozaščite stalnc usmerjati svoje aktivno-sti v obveščanje delovnih Ijudi in občanov o nastalih družbeno škodljivih pojavih, kajti informiranje je del vzgo-je  za  uspešno  opravljanje   nalog  družbene  samozaščite.
7. Organiziranost in usposobljenost družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij za odpravljanje in preprečevanje izrednih razmer
Vloga komiteja za SLO in DS kot politično izvršilnega organa se je v temeljnih samoupravnih okoljih in družbe-nopclitičnih skupnosti že uveljavila, posebno pri zagotav-Ijanju usklajenosti vseh dejavnikov splošne Ijudske ob-rambe in družbene samozaščite. V okviru stalnih oblik idejnopolitičnega usposabljanja so bilj predsedniki komi-tejev in njihovi namestniki usposobljeni za svoje naloge. Vsebjna usposabljanja je bila pcsvečena vlogi in metodam dela komitejev, metodologiji ocenjevanja varnostnih raz-mer, nalogam pri krepitvi družbene samozaščite itd.
V okviru družbenopolitične skupnosti komite za SLO in DS, svet za SLO in DS, predsedstvo OK ZKS in drugih družbenopolitičnih organizacij tekoče spremljajc politično varnostne razmere, moralno politično stanje v enotah te-ritorialne obrambe, narodne zaščite, aktivnosti pri usmer-janju mladih v vojaške poklice ter sprejemajo ustrezne ukrepe.
Obravnavanje in ocenjevanje političncvarnostnih raz-mer je v osnovnih organizacijah ZK praksa, ki se uveljav-Ija tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samo-upravnih organih. Ugotavljamo pa, da nekatere ocene niso
i/ celoti odraz dejanskega stanja v posameznih sredinah. Zaostreni pogoji gospodarjenja, izvajanje stabilizacijskega programa, nerazviti samoupravni odnosi, slabo urejeno nagrajevanje in drugo so primeri, ki povzročajo politično napelost (ustavitev dela, izsiljeni sestanki, neuspeli refe-rendumi, slaba delovna disciplina), na katere pa osnovne crganizacije ZK, sindikat in samoupravni organi no reagi-rajo pravočasno.
V večini so sprejeti varnostni načrt občine, varnostni načrti krajevnih skupnostj in organizacij združenega dela.
Ocenjujemo, da je pomanjkljivostim in pojavom na-vkljub, ki so že izpostavljeni v tej oceni, družbenopolitič-na in samczaščitna osveščenost taka, da zagotavlja učin-kovito zoperstavljanje poizkusom destabilizacije političnih in varnostnih razmer.
8. Zaključki In ocena
S stališča varnostnih ocen je torej osnovno vprašanje zagotoviti delovanje celotnega političnega in gcspodar-skega sistema, tako da do možnosti konfliktnih situacij, ki bi prerasle v izredne razmere, ne pride.
Ceprav ocenjujemo, da so politično-varnostne razmere stabilne in jih subjektivne sile obvladujejo, obstajajo in-dicije za pojave konfliktnih žarišč in elementov izrednih razmer, če bi te naraščale in ob eventualnj povezavi z drugimi dejavniki subverzivnega delovanja.
Ocenjujemo, da do takih pojavov lahko pride;
—  v organizacijah  združenega  dela,  ki  poslujejo z  iz-gubc  ali  so  na  meji   rentabilnosti.   Natančna  opredelitev teh organizacij je težavna zaradi trenda slabšanja ekonom-skega položaja in različne narave izgub;
—  v organizacijah združenega dela, ki so v težki situ-aciji  zaradi  politike cen,  pomanjkanja finančnih  sredstev za zagotovitev obratnih sredstev, sredstev za osebne do-hodke in tekoče poslovanje zaradj visokih cbresti na kre-dite;
—  v organizacijah združenega dela, v katerih je bilo že izraženo politično nerazpoloženje z razniml izsiljenimi se-stankj in prekinitvami dela, zaradi  nizkih osebnih dohod-kov,  nerazvitih samoupravnih cdnosov,  nejasnih  razvojnih perspektiv;
—  na področju družbenih dejavnosti, predvsem vzgoje, izobraževanja in zdravstva, je prisotno nezsdovoljstvo za-radi   nizkih  osebnih  dohodkov,   ki   lahkc  preraste  v kon-fliktno  situacijo  ob   nadaljnjem   zaostrovanju  ekonomskih razmer;
—  v  organizacijah   združenega   dela   in   v   posameznih drugih okoljih, kjer je izrazito prisotna mešana nacionalna sestava in migracija zaposlenih cbčanov, bi lahko ob za-nemarjanju  načel  enakopravnosti  jugoslovanskih  narodov in   neustreznem   vključevanju   v   samoupravne   aktivnosti prišlo do konfliktnih situacij;
—  v krajevnih skupnostih,  kjer zaradi nestrokovnih po-segov v prostor ali zaradi lckalnih oziroma privatno last-niških interesov pride do nezadovoljstva občanov;
—  ter v vseh okoljih in podrcijih dejavnosti, kjer vloga subjektivnih sii ni ustrezna oziroma usmerjena v krepitev vloge in položaja delavca in občana v obvladovanju vseh pogojev dela in življenja.
Vsi nosilci varnostno-političnega delovanja, predvsem v crganizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, se morajo seznaniti z vsebino varnostnih načrtov v posamez-nih okoljih, oceniti varnostno-politične razmere in ki mo-rajo biti sestavni del varnostnih načrtov, ki vsebujejo tudi ukrepe za razreševanje nastalih razmer.
V Ljubljani, 19. 6. 1984
Izhaja od lela 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih jo leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Šiška. Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brlgad 1, soba 405 — Gradivo pripravila za tisk: Skupna sirokovna služba občine Ljubljana-šiška — Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne  7.11.1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.