UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO Tanja MERUN AMAZON IN KNJIŽNINI KATALOGI Podobnosti in razlike DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO AMAZON IN KNJIŽNINI KATALOGI Podobnosti in razlike DIPLOMSKO DELO Mentorica: izr. prof. dr. Maja Žumer Kandidatka: Tanja Merun Ljubljana, 2007 MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 2 KLJUNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA Ime in PRIIMEK: Tanja MERUN Naslov diplomskega dela: Amazon in knjižnini katalog: podobnosti in razlike Kraj: Ljubljana Leto: 2007 Število listov: 111 Št. slik: 70 Št. tabel: 7 Število bibliografskih navedb: 50 Mentorica: izr. prof. dr. Maja Žumer UDK: 025.34:004.5(043.2) Kljune besede: Amazon, OPAC, online katalogi, knjižnice, splet 2.0, trendi Izvleek: Razvoj spleta, novih trendov in tehnologij spreminja priakovanja uporabnikov v interakciji z online katalogi. Knjižnini katalogi niso ostali v koraku s spreminjajoim se spletnim okoljem, zaradi esar je vse već nezadovoljnih uporabnikov zaelo iskati informacije drugje. Amazon je s svojim uspehom in priljubljenostjo pokazal, kakšnih katalogov si želijo uporabniki in tudi knjižniarji. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, katere so tiste poteze in funkcije Amazona, ki ga delajo posebnega in mu dajejo prednost pred knjižninimi katalogi. Na podlagi pregledane literature je bilo definiranih šest osnovnih podroij in 43 funkcij oziroma znailnosti za nadaljnji pregled. V juliju 2007 je bila izvedena ekspertna študija, ki je preverjala prisotnost in izvedbo teh funkcij v Amazonu in šestih izbranih knjižninih katalogih ter Amazon primerjala s katalogi. Rezultati so pokazali, da je od Amazona najbolj oddaljen klasini katalog, medtem ko novejši katalogi že poasi vnašajo možnosti, kakršne je moć najti tudi na Amazonu (pogosto tudi v enaki obliki kot na Amazonu). Novejši katalogi ponujajo pestrejšo ponudbo obogatenih vsebin in možnosti ter omogoajo lažje in bolj intuitivno iskanje. Zaenkrat noben od katalogov še ne prinaša tako celostne ponudbe kot Amazon, najbolj pa zaostajajo na podroju uporabniških profilov in omogoanja aktivne udeležbe uporabnikov pri kreaciji vsebin. Knjižnice aka še precej dela, saj si bodo le z razvojem in modernizacijo katalogov izborile svoje mesto na spletu. Nekaj knjižnic je že na dobri poti, velika veina pa se mora šele podati na pot sprememb. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 KEYWORDS DOCUMENTATION First and LAST NAME: Tanja MERUN Title: Amazon and library catalogs: similarities and differences Place: Ljubljana Year: 2007 Pages: 111 Figures: 70 Tables: 7 No of references: 50 Advisor: Associate Professor Maja Žumer, Ph.D UDC: 025.34:004.5(043.2) Keywords: Amazon, OPAC, online catalogs, libraries, Web 2.0, trends Abstract: The development of the web, new trends and technologies has changed user expectations and the way they interact with online catalogs. As library catalogs have not kept in touch with the changing online environment, more and more unsatisfied users have started to look for information elsewhere. With its success and popularity, Amazon demonstrated what users and also librarians wished the library catalog looked like. The purpose of the diploma thesis was to identify the main Amazon features that make it so special and give it the advantage over the library catalogs. Based on the examined literature, six main areas and 43 features for further exploration were defined. In July 2007 an expert study was carried out to investigate the presence and the execution of those features and to compare Amazon to library catalogs. The study showed that the traditional library catalog differed from Amazon the most, while newer catalogs had already begun to incorporate features that can be found in Amazon (often even in the same form as in Amazon). Newer catalogs offer a wider range of enriched content and features and at the same time enable easier and more intuitive search. But so far none of the catalogs brings the user the complete package of features Amazon does, especially falling behind on user profiles and active participation of users in creation of content. Libraries still have a long way to go, as it is only with the development and modernization of catalogs they will be able to fight their position on the web. Some of the libraries are already on a good path, but most of them have not yet begun with the transformation. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 KAZALO VSEBINE 1 UVOD............................................................................................................................... 9 2 AMAZON IN KNJIŽNINI KATALOGI.................................................................. 10 3 SPREMEMBE NA SPLETU IN NJIHOV VPLIV NA KNJIŽNICE.......................12 3.1 SPLET 2.0 ........................................................................................................... 14 3.1.1 Orodja spleta 2.0.......................................................................................... 16 3.2 KNJIŽNICA 2.0 .................................................................................................. 19 3.3 KNJIŽNINI KATALOG 2.0............................................................................. 21 4 ONLINE KATALOGI................................................................................................... 22 4.1 TRI GENERACIJE ONLIINE KATALOGOV .................................................. 22 4.2 PROBLEMI PRI UPORABI ONLINE KATALOGOV ..................................... 25 4.3 MOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE KATALOGOV.............................................. 27 5 RAZISKOVALNA METODA...................................................................................... 31 5.1 POTEK IN VZOREC .......................................................................................... 31 5.2 FORMALNI OKVIR PRIMERJAVE.................................................................32 5.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA...................................................................... 35 6 REZULTATI..................................................................................................................36 6.1 OPIS AMAZONA IN ONLINE KNJIŽNINIH KATALOGOV...................... 36 6.1.1 Amazon........................................................................................................ 36 6.1.2 Ann Arbor District Library.......................................................................... 48 6.1.3 Queens Library ............................................................................................ 57 6.1.4 HennepinCountyLibrary............................................................................63 6.1.5 Phoenix Public Library................................................................................76 6.1.6 WorldCat ..................................................................................................... 84 6.1.7 COBISS/OPAC ........................................................................................... 88 6.2 PRIMERJAVA .................................................................................................... 92 6.2.1 Iskanje.......................................................................................................... 92 6.2.2 Izpis zadetkov in navigacija ........................................................................ 93 6.2.3 Obogateni zapisi in priporoilni seznami .................................................... 94 6.2.4 Aktivna participacija uporabnikov .............................................................. 95 6.2.5 Uporabniški profil ....................................................................................... 96 6.2.6 Drugi trendi ................................................................................................. 98 7 RAZPRAVA.................................................................................................................100 8 ZAKLJUEK .............................................................................................................. 105 9 VIRI .............................................................................................................................. 107 MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Razlike med spletom 1.0 in spletom 2.0...................................................... 15 Preglednica 2: Iskanje.......................................................................................................... 93 Preglednica 3: Izpis zadetkov in navigacija ........................................................................ 94 Preglednica 4: Obogateni zapisi in priporoilni seznami .................................................... 95 Preglednica 5: Participacija uporabnikov............................................................................96 Preglednica 6: Uporabniški profil........................................................................................ 97 Preglednica 7: Drugi trendi. ................................................................................................ 99 KAZALO SLIK Slika 1: Splet 1.0 proti spletu 2.0 (Hinchcliffe, 2006)......................................................... 15 Slika 2: Vstop na spletno stran Amazon.com...................................................................... 36 Slika 3: Oblak najbolj popularnih oznak na Amazonu........................................................ 37 Slika 4: Seznam zadetkov v spletni knjigarni Amazon ....................................................... 38 Slika 5: Predlog za drugano rkovanje .............................................................................. 38 Slika 6: Ocene in kritike na Amazonu................................................................................. 39 Slika 7: Diskusije in povezava na Amapedijo v izpisu zadetka .......................................... 39 Slika 8: Nekatere izmed možnosti iskanja podobnih zadetkov ........................................... 40 Slika 9: Seznami in vodii uporabnikov, ki vsebujejo iskano knjigo.................................. 40 Slika 10: Vzorne strani knjige ........................................................................................... 41 Slika 11: Razline možnosti v povezavi z vsebinoizbrane knjige......................................42 Slika 12: Najpogostejše besede in statistika besedila..........................................................42 Slika 13: Orodje za poslušanje vzorcev skladb ................................................................... 43 Slika 14: Filmski napovedniki za izbrane filme .................................................................. 43 Slika 15: Uporabniški profil na Amazonu...........................................................................44 Slika 16: Priporoila uporabnikov za boljši priklic gradiva................................................45 Slika 17: Profil splošne knjižnice, ki je ustvarila svojo digitalno medijsko zbirko............. 46 Slika 18: Zapis posameznega dela v uporabnikovi zbirki ................................................... 46 Slika 19: Amazonovo orodje Askville................................................................................. 47 Slika 20: Osnovna stran kataloga knjižnice Ann Arbor ...................................................... 48 Slika 21: Predlogi v primeru poizvedbe z nić zadetki......................................................... 49 Slika 22: Seznam, ki pomaga uporabniku natanneje doloiti kaj iše............................... 50 MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 23: Izpis zadetkov v katalogu knjižnice Ann Arbor................................................... 50 Slika 24: Izpis zadetka v katalogu knjižnic Ann Arbor....................................................... 51 Slika 25: Seznami najpogostejših, najnovejših in nakljunih oznak...................................52 Slika 26: Del oblaka oznak.................................................................................................. 52 Slika 27: Ocene in kritike uporabnikov...............................................................................53 Slika 28: Pogled na seznam oznak znotraj osebnega profila...............................................54 Slika 29: Pregled uporabnikovih kritik in komentarjev v osebnem profilu ........................ 54 Slika 30: Uporabnikov osebni »listkovni katalog« ............................................................. 55 Slika 31: Dodajanje grafitov na kataložni listek.................................................................. 55 Slika 32: Hitro iskalno okno v katalogu knjižnice Queens ................................................. 57 Slika 33: Rezultati brskanja po predmetnih oznakah .......................................................... 58 Slika 34: Predlogi pri poizvedbi z nić zadetki..................................................................... 58 Slika 35: Izpis rezultatov kot ga omogoa AquaBrowser ................................................... 60 Slika 36: Priporoila za uporabnike .................................................................................... 61 Slika 37: Hitro iskanje po katalogu knjižnice Hennepin ..................................................... 63 Slika 38: Izpis predmetnih oznak, ki se zaenjajo z iskano besedo .................................... 64 Slika 39: Preverjanje rkovanja pri poizvedbi z nić zadetki ............................................... 64 Slika 40: Izpis rezultatov kataloga Hennepin okrožne knjižnice ........................................ 65 Slika 41: Podrobnejši prikaz zadetkov ................................................................................ 66 Slika 42: Komentarji znotraj »bookspace« podstrani.......................................................... 67 Slika 43: Bookspace Hennepin knjižnice ............................................................................ 68 Slika 44: Dodajanje gradiva v seznam knjig ....................................................................... 69 Slika 45: Oddajanje ocen znotraj vmesnika za otroke......................................................... 70 Slika 46: Seznam knjig na strani za najstnike ..................................................................... 71 Slika 47: Avdio-obnove knjig ............................................................................................. 71 Slika 48: Servis »Najdi dobro knjigo« ................................................................................ 72 Slika 49: Kaj berejo zaposleni v knjižnici...........................................................................73 Slika 50: Blogknjižnice Hennepin......................................................................................73 Slika 51: Iskalno orodje znotraj Amazona .......................................................................... 74 Slika 52: Digitalni katalog knjižnice Hennepin................................................................... 75 Slika 53: Domaa stran Splošne knjižnice Phoenix ............................................................ 77 Slika 54: Klasino iskanje v katalogu knjižnice Phoenix.................................................... 78 Slika 55: Preverjanje rkovanja in avtomatino popravljanje poizvedbe............................ 78 MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 56: Lokator ali breadcrumbs navigacija ..................................................................... 79 Slika 57: Izpis rezultatov v katalogu knjižnice Phoenix ..................................................... 80 Slika 58: Izpis posameznega zadetka .................................................................................. 81 Slika 59: Shranjene poizvedbe v profilu uporabnika........................................................... 82 Slika 60: Knjižna policashranjenih enot v profilu uporabnika...........................................82 Slika 61: Iskanje po knjižninem gradivu, seznamih in profilih uporabnikov....................84 Slika 62: Izpis zadetkov v WorldCat katalogu .................................................................... 85 Slika 63: Podrobnejši prikaz zadetka................................................................................... 86 Slika 64: Profil uporabnika kataloga WorldCat .................................................................. 87 Slika 65: Primer uporabnikovega seznama in možnosti znotraj njega................................87 Slika 66: Iskanje v katalogu COBISS ................................................................................. 88 Slika 67: Seznamzadetkov v katalogu COBISS.................................................................89 Slika 68: Izpis zapisa v lokalnem katalogu ........................................................................ 90 Slika 69: Izbrani zadetki v košarici ..................................................................................... 90 Slika 70: Nastavitve za obvešanje v rubriki »Moja knjižnica« ......................................... 91 MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Poti zadnjih štirih let so se združile v eno v tem diplomskem delu. Diplomska naloga pravzaprav ni le delo, ki je nastajalo v zadnjih mesecih, ampak se je v resnici gradilo skozi vsa štiri leta študija in še pred tem. Hvaležna sem za bogato izkušnjo, ki mi je v petem nadstropju Filozofske fakultete prinesla nova znanja, poznanstva in prijateljstva. Hvala Barbari, Maji, Damjani in Alešu za vse bibliotekarske in nebibliotekarske pogovore ter nešteto drugih stvari, ki jih ni mo. opisati z besedami. Hvala Primožu, Gregi, Miri, Maji, Neji, Bibi in Tinetu za nepozabna bibliotekarska doživetja in širjenje skupnega zanimanja za bibliotekarstvo. In seveda hvala vsem, ki ste svoj as namenili Sekciji študentov bibliotekarstva pri ZBDS in z veseljem pomagali pri njenem delovanju ali se udeleževali njenih akcij. Hvala tudi ICB ju in knjižnici BINK, ki sta vedno nudila prijetno zatoiše in prostor za razpravo in timsko delo. Študentska leta z vami in zaradi vas so bila lepša in tudi bolj ustvarjalna. Posebna zahvala mentorici izr. prof. dr. Maji Žumer, ki je predlagala enkratno tematiko za diplomsko delo, me ves as spodbujala in si vedno vzela as za moja vprašanja. Hvala tudi staršem in Andreju za vso podporo, zanimanje in vzpodbudo v asu študija. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 9 1 UVOD Online knjižni katalogi so zaradi težke uporabe že od svojih zaetkov tara kritik tako knjižniarjev kot uporabnikov. Kljub vrsti raziskav, ki so pokazale, kako bi lahko izboljšali uporabnost katalogov, so se spremembe dogajale poasi in le površinsko. S pojavom in razvojem spleta so katalogi zaeli zaostajati tudi za trendi na spletu in izgubljati vse bolj zahtevne uporabnike. Amazon.com (odslej Amazon) je s svojim uspehom in priljubljenostjo med uporabniki pokazal, esa si uporabniki želijo in kako bi morali knjižnini katalogi izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja razvoj tehnologij in orodij na spletu. Z diplomskim delom smo zato želeli ugotoviti, katere so tiste poteze in funkcije Amazona, ki ga delajo posebnega in mu dajejo prednost pred knjižninimi katalogi. V ekspertni študiji smo za primerjavo Amazonu izbrali šest katalogov, pri imer smo veji poudarek dali novejšim kot klasinim katalogom. Medtem ko so si klasini katalogi zelo podobni, se modernejši katalogi med seboj precej razlikujejo in zdi se, kot da je vsak izmed njih poskušal na drugaen nain rešiti probleme z uporabo ali uvesti nove trende. Zato nas je zanimalo tudi, ali lahko v novejših katalogih že najdemo katere izmed Amazonovih rešitev in ali so ti katalogi v katerem pogledu morda že presegli Amazon. Diplomsko delo se, glede na svoj namen in zaradi obsežnosti podroja, tako v teoretinem kot v empirinem delu dotika le nekaterih možnih vidikov in predstavlja znailnosti z uporabniškega in ne izvedbenega ali tehninega vidika. Teoretini del diplomske naloge je razdeljen na tri vsebinske sklope. Prvi je namenjen predstavitvi Amazona in njegovega vpliva na knjižnine kataloge. Drugi sklop nato obravnava sodobne trende na spletu, katerih pomemben snovalec je bil tudi Amazon in opiše, kaj ti trendi pomenijo za knjižnice in knjižnine kataloge. Tretji skop pa je posveen izkljuno online knjižninim katalogom, in sicer njihovemu razvoju, problemom pri uporabi in možnim izboljšavam. Empirini del diplomskega dela prikazuje ekspertno študijo, v kateri smo primerjali Amazon s šestimi knjižninimi katalogi. Amazon in vsakega izmed katalogov smo natanneje opisali ter njihove funkcije in znailnosti prikazali tudi s slikami. Primerjavo Amazona z izbranimi katalogi smo predstavili v šestih primerjalnih preglednicah. Rezultate ekspertne študije smo povezali s tematikami v teoretinem delu naloge, podali odgovore na naša raziskovalna vprašanja in predlagali podroja za nadaljnje raziskovanje. Namen seznama in opisa funkcij ter znailnosti je bil tudi zasnovati okvir, ki bi lahko služil kot temelj za diskusijo in pomoć pri nadaljnjem razvoju katalogov. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 10 2 AMAZON IN KNJIŽNINI KATALOGI Amazon je bilo eno izmed prvih velikih podjetij, ki se je zaelo ukvarjati s prodajo dobrin preko interneta in velja za podjetje, ki je imelo pomembno vlogo v popularizaciji nakupovanja preko spleta (Sadeh, 2007). Ustanovil ga je Jeff Bezos leta 1994, leta 1995 pa je zaelo delovati kot spletna knjigarna. Kmalu je poleg knjig Amazon zael ponujati tudi druge vrste izdelkov: DVD-je, glasbene CD-je, programsko opremo, raunalniške igrice, pohištvo, igrae in še ve. eprav je prvi dobiek Amazon zabeležil šele leta 2003, pa je z vztrajnim izboljševanjem funkcij in vmesnika že pred tem veljal za enega izmed vodilnih in najbolj vplivnih snovalcev trendov na spletu. Kakšne storitve je Amazon ponujal že konec prejšnjega tisoletja z navdušenjem opisuje Coffman (1999): »Amazonu je uspelo prenesti nekatere znailnosti tradicionalnih knjigarn v svojo spletno knjigarno. Knjige so organizirane znotraj tematskih kategorij, po katerih lahko obiskovalec brska preko spleta na podoben nain, kot bi to poel v klasini knjigarni. Pri tem pa ima spletna knjigarna še eno prednost: v klasini knjigarni so lahko knjige urejene le na en nain, na Amazonu pa se gradivo pojavlja v već kategorijah hkrati. Obiskovalec lahko brska po razlinih podrojih, pregleduje sezname nagrajenih knjig, knjig, ki so primerne za darilo ali za doloeno razpoloženje. e iše tono doloeno knjigo, Amazonov katalog omogoa iskanje po avtorju, naslovu, vsebini in drugih standardnih kot tudi nestandardnih možnostih (npr. otroška literature glede na starost ipd.). Obenem pa pri napanem zapisu oziroma poizvedbi z nić zadetki, Amazon poskuša ugotoviti, kaj je obiskovalec želel napisati in mu sporoi najbolj verjetne možnosti. Amazon je poskušal obiskovalcem na spletni strani prinesti tudi druge znailnosti iskanja knjig v klasinih knjigarnah. Tako lahko obiskovalec pri velikemu številu knjig vidi tudi naslovnico, prebere nekatere reklamne ocene in kritike iz razlinih medijev, ocene uporabnikov, intervjuje z avtorji, kazala in izbrane dele iz besedila. Amazon svojim obiskovalcem nudi zelo individualizirano interakcijo. Ko se obiskovalec vpiše na stran, ga sistem prepozna in se spomni, katere artikle je že kupil ter mu priporoil knjige, ki jih kupujejo drugi s podobnimi preferencami.« Amazon je z opisanimi storitvami pritegnil tudi pozornost knjižniarjev in drugih, ki so se ukvarjali z online knjižninimi katalogi. Lugg in Fischer (2002) sta vpliv Amazona na vse, ki se ukvarjajo s knjigami in informacijami, poimenovala kar »Amazon efekt«. S svojo veliko izbiro in enostavno uporabo je Amazon namreć vplival na priakovanja uporabnikov knjižnic in vzpodbudil vprašanja o tem, zakaj ni knjižnini katalog bolj MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 11 podoben Amazonu. Knjižniarji in informacijski strokovnjaki so sicer že leta pred pojavom Amazona s pomojo raziskav iskali naine, kako online kataloge narediti bolj uporabne in funkcionalne. Kljub celi vrsti predlogov in idej, pa jih je bilo le malo tudi dejansko implementiranih v kataloge. Bates (2003) je tako zapisala, da v Amazonu lahko vidimo uresnieno vsako zamisel, ki se je skozi desetletja pojavila pri raziskovanju in oblikovanju informacijskih sistemov in katalogov. Ali so razvijalci Amazona prebrali literaturo s tega podroja ali so bili le zelo pozorni do potreb uporabnikov, ni znano, je pa po mnenju Bates (2003) konni rezultat vsekakor dober. Mnenja o Amazonu kot vzoru za knjižnine kataloge pa so se med strokovnjaki tudi delila. Veliko jih je verjelo (Coffman, 1999; Block, 2001; Tennant, 2004), da bi morale knjižnice kataloge oblikovati po zgledu Amazona in vanje vnesti već vsebin, vkljuiti razna priporoilna orodja in uvesti enostavno navigacijo ter dostopnost. Ideji pa sta nasprotovali Van Ullen in Germain1 (2000), ki sta menili, da Amazonov vmesnik ne bi smel biti vzor za knjižnine kataloge, saj je prenapolnjen z vsebinami in se preveć in prepogosto spreminja. Prav tako po njunem mnenju ocene uporabnikov niso primerne za knjižnini katalog, saj so lahko preveć pristranske in premalo zanesljive. Zavraali sta tudi priporoanje knjig s strani knjižniarjev z mnenjem, da so lahko knjige priporoene samo znotraj doloenega konteksta, personalizacijo pa sta oznaili kot vdor v zasebnost uporabnikov, ki si je knjižnica ne bi smela privošiti. Kljub nasprotovanjem nekaterih pa so knjižniarji kot tudi uporabniki še naprej opozarjali, da Amazon obiskovalcem nudi već vsebine in je hkrati veliko preprostejši za uporabo. Ugotavljali so, da uporabniki zato vekrat išejo gradivo, ki bi jih zanimalo, preko Amazona in nato preko knjižninega kataloga pogledajo le, ali je na razpolago v njihovi knjižnici (Coffman, 2005). Coffman je tako še leta 2005 opozarjal na vkljuevanje komentarjev, ocen, slik naslovnic, vsebinskih kazalih in polnih besedilih poglavij v knjižnine kataloge. e pa je še leta 2005 o tem pisal kot o neem, esar knjižnini katalogi veinoma še ne premorejo, pa danes že vidimo nekoliko drugano sliko. Knjižnice so namreć v svoje online kataloge zaele vkljuevati vsaj nekatere izmed naštetih vsebin, hkrati pa sledijo tudi drugim novostim na spletu in jih poskušajo uinkovito izkoristiti. 1 lanek (Van Ullen in Germain, 2000) je z današnjega vidika pomemben, saj kaže, da se s spremembami niso strinjali vsi in niso vsi videli Amazona kot vzornika, po katerem bi se morale zgledovati knjižnice. S skoraj zgodovinskega vidika je pozornosti vredno tudi dejstvo, da pravzaprav nasprotujeta vsaki izmed idej, h katerim knjižnice danes težijo in si jih želijo. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 12 3 SPREMEMBE NA SPLETU IN NJIHOV VPLIV NA KNJIŽNICE V zadnjih petnajstih letih se je na spletu pojavilo već sprememb in trendov, ki so pomembno vplivali na položaj knjižnice kot posrednice znanja (Sadeh, 2007). Splet je omogoil uporabniku neposreden dostop do informacij kjerkoli in kadarkoli ter tako zmanjšal potrebo po obisku knjižnice pri iskanju gradiva. Na spletu se nahaja množica podatkov, iz katerih lahko uporabnik rpa, hkrati pa lahko preko spleta naroi tudi fizino gradivo. Kot drugo pomembno znailnost lahko izpostavimo spremenjen proces iskanja. Uporabniku se ni već potrebno prilagajati nainom, na katere knjižnice opisujejo svoje gradivo, saj so spletni iskalniki in spletne knjigarne ustvarili nove modele in naine iskanja, ki so iskalni proces naredili lažji in bolj intuitiven. Na ta nain je tudi manj izkušenemu uporabniku omogoeno, da še vedno najde potrebne podatke, eprav so morda nekoliko manj natanni ali kvalitetni kot tisti, ki bi jih dobil v knjižnici. Tretja pomembna sprememba, povezana s spletom, so novi naini interakcije med ljudmi. Namesto, da bi uporabnik za nasvet povprašal referennega knjižniarja, se raje odloi na podlagi mnenj in izbir drugih uporabnikov, ki jih ti objavijo na spletu. Tu gre za novejši trend, ki uporablja splet kot platformo za sodelovanje, v katerem uporabniki s pomojo novih orodij sprejemajo in hkrati prispevajo nasvete, mnenja ali znanja. V zadnjih letih je torej vse već podatkov, ki so bili nekoć na razpolago le v knjižnici, dostopnih vsakomur preko spleta in prvić se dogaja, da se morajo knjižnice sooiti s konkurenco na već frontah hkrati. edalje boljše storitve na spletu in vse širša uporaba spleta so vplivali na priakovanja uporabnikov knjižnic pri njihovi interakciji z online katalogi. Zdi se, da sledenje trendom na spletu ni samo priložnost, da knjižnice obogatijo svoje kataloge, ampak gre pravzaprav za nujo, e želijo knjižnice enakovredno tekmovati z drugimi ponudniki informacij na spletu. Raziskave namreć kažejo (Perceptions of libraries and information resources, 2005), da kar 89% študentov svoje poizvedovanje na doloeno tematiko zane preko spletnih iskalnikov (v 62% je to prav Google), le 2% pa preko spletne strani knjižnice (kataloga) in nadaljnja 2% preko online podatkovnih baz. eprav se študenti v veliki meri zavedajo problemov, povezanih z iskanjem po spletu in dejstva, da je knjižnini katalog veliko bolj organiziran, pa kljub vsemu rajši izberejo iskanje po spletu. Knjižnice so danes pred izzivom: ne kako privabiti uporabnike v knjižnico, ampak kako lahko knjižnica pride do uporabnikov. Odgovor na vprašanje pa vsekakor vsebuje tudi transformacijo online knjižninih katalogov. Pri tem govorimo pravzaprav o treh MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 stvareh: prihodnosti kataloga, katalogizaciji in knjižnici sami. Kot piše Coyle (2007), so te tri teme med seboj prepletene in ne moremo o njih razglabljati loeno; s tem, ko se spreminjajo knjižnice, se morajo spremeniti tudi katalogi; in s tem, ko se spreminjajo katalogi, se mora spreminjati tudi katalogizacija. Breeding (2006) meni, da je najveji izziv današnjih knjižnic, kako s svojimi storitvami na spletu pritegniti uporabnike nove generacije. Tu misli predvsem na t.i. »generacijo tisoletja« (1980-2000), ki je praktino odrasla z raunalniki in spletom ter ima višja priakovanja in zahteve pri uporabi knjižninih storitev. Zanjo je znailno, da: -je navajena dobivati informacije hitro in iz razlinih virov, -ima malo tolerance do poasnega nalaganja spletnih strani, -priakuje grafine in visoko intuitivne vmesnike, -je naklonjena družbenemu povezovanju2 (angl. social networking), -ima rajši komunikacijo v realnem asu in -se bolje odziva na grafiko kot na tekst. Vendar pa ni samo »generacija tisoletja« tista, zaradi katere bi moralo v knjižninih katalogih priti do sprememb, saj imajo danes tudi drugi uporabniki spleta visoka priakovanja in so zelo iznajdljivi (v anglešini se je uveljavil izraz web-savvy) (Breeding, 2007). Tudi Benson in Favini (2006) ugotavljata, da imajo zaradi spletnih strani kot so Google, Amazon in eBay uporabniki (predvsem mlajši) drugana priakovanja pri interakciji s svetom online informacij. Knjižnice in knjižniarji bi morali slediti napredku ter izkoristiti nove možnosti za razvoj knjižninih katalogov. Tu je potrebno poudariti nove tehnologije in orodja, ki omogoajo uporabnikom ustvarjati, personalizirati in deliti informacije z drugimi. Za nove znailnosti spleta se je uveljavil izraz web 2.03 (odslej splet 2.0), ki pa se je razširil tudi na knjižnico 2.0 (library 2.0), knjižniarja 2.0 (librarian 2.0) in knjižnini katalog 2.0 (library catalog 2.0, OPAC 2.0). 2 Za prevod izraza »social networking« v slovenšini zaenkrat še ni konsenza, saj lahko zasledimo već izrazov (mreženje, socialno mreženje, družabno mreženje, skupnostno mreženje, socialno povezovanje in družabno povezovanje), v veliko primerih pa je izraz uporabljen kar v izvirni obliki, nepreveden. 3 Kamel Boulos in Wheelert (2007) kot sinonim spletu 2.0 uporabljata tudi izraz »social web«, kar bi zopet lahko prevajali kot družbeni, družabni ali sodelovalni splet. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 14 3.1 SPLET 2.0 Neologizem splet 2.0 je bil skovan leta 2004 v podjetju O'Reilly Media4 in je bil kasneje istega leta populariziran s prvo konferenco na temo spleta 2.0. Leto in pol kasneje je Google vrnil kar 9,5 milijonov zadetkov na to temo, mnenja o novem poimenovanju pa so bila in so še vedno zelo deljena. Nasprotniki ideje so besedo oznaili za popularno frazo, ki je brez pomena in je le marketinška poteza, drugi, da je izraz preslabo definiran (O'Reilly, 2005). Nad izrazom ni bil navdušen niti »oe spleta« Tim Berners-Lee, ki ga je oznail za žargonskega. Pri tem je zagovarjal, da je bil splet že na samem zaetku zasnovan kot prostor, namenjen povezovanju in medsebojnemu sporazumevanju ljudi. Poimenovanje splet 2.0 tako oznauje to, kar naj bi splet bil že od samega zaetka in uporablja standarde, ki jih je uporabljal splet 1.0 (Berners-Lee, 2006). e so na eni strani strokovnjaki, ki nasprotujejo poimenovanju splet 2.0, so na drugi strani njegovi zagovorniki. Hinchcliffe (2006) razlaga, da splet 2.0 pravzaprav ne oznauje toliko sprememb v tehnologiji (eprav te niso zanemarljive) kot spremembo v ljudeh in družbi sami – torej nain na katerega ljudje uporabljamo internet in se aktivno vkljuujemo v kreacijo vsebin na internetu (slika 1). Abram (2005) prav tako zagovarja loveški aspekt in pravi, da je bistvo spleta 2.0 interaktivnost (pogovori, medloveško povezovanje, personalizacija in individualnost hkrati) in da gre za nekakšen socialni fenomen, ki ga oznaujejo odprta komunikacija, decentralizacija avtorstva, svoboda izmenjave in ponovne uporabe informacij. Tudi v Wikipediji5 (Web 2.0, 2007) lahko preberemo, da se izraz splet 2.0 nanaša na drugo generacijo spletnih skupnosti in storitev, ki olajšujejo sodelovanje in izmenjavo informacij med uporabniki. Oznaka 2.0 tako ne pomeni nove verzije spleta ali napredek v tehninih specifikacijah, ampak se nanaša na spremembe v razvoju programske opreme, ki omogoa vejo dinaminost spletnih strani, in v nainu, kako konni uporabniki uporabljajo splet. Kakšne naj bi bile osnovne razlike med spletom 1.0 in spletom 2.0 prikazuje tudi preglednica 1. 4 Podjetje Reilly Media je znano po organizaciji konferenc s podroja tehnologije in po izdajanju visoko kvalitetnih knjig. 5 Wikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem uporabnikov pri ustvarjanju vsebin: bralci so lahko hkrati tudi pisci in uredniki. Gre za tipien primer konceptov in orodij spleta 2.0. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 1: Splet 1.0 proti spletu 2.0 (Hinchcliffe, 2006) Preglednica 1: Razlike med spletom 1.0 in spletom 2.0 (Curran, Murray in Christian, 2007) splet 1.0 splet 2.0 nain uporabe branje branje in pisanje enota vsebine stran zapis stanje statino dinamino pregledovanje vsebine spletni brskalniki brskalniki, RSS agregator, mobiteli, itd. kreacija vsebin avtorji spletnih strani vsi S problematiko poimenovanja spleta 2.0 se ukvarja tudi poroilo, ki ga je za JISC6 napisal Anderson (2007), pregledano pa je bilo s strani strokovnjakov iz razlinih podroij (tudi s podroja informacijske znanosti). Njegova naloga je bila, med drugim, ugotoviti upravienost novega poimenovanja – torej ali gre res samo za pretirano, napihnjeno marketinško potezo ali pa za poimenovanjem stoji tudi dejanska vsebina. Tudi to poroilo primerja argumente nasprotnikov (Berners-Leeja kot avtorja spleta) na eni strani z argumenti privržencev (O'Reillya kot tistega, ki je o spletu 2.0 prvi pisal in ga tudi natanneje definiral) na drugi strani. Anderson v poroilu zakljui, da splet 2.0 vendarle ni 6 JISC (The Joint Information Systems Committee) je britanska nacionalna agencija, ki podpira izobraževanje in raziskovanje z vzpodbujanjem inovacij v novih tehnologijah in z nudenjem ustreznih storitev. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 16 le skupek trendovskih tehnologij in storitev ampak gre predvsem za šest monih idej, ki spreminjajo nain, na katerega se ljudje med seboj povezujejo: 1. Individualna produkcija in s strani uporabnikov ustvarjene vsebine. Orodja sodelovalne programske opreme7 (angl. social software -blogi, wiki, ipd.) so omogoila lažje dodajanje besedil, slik in video posnetkov na splet. Vsak lahko dodaja, zbira, oznauje in deli vsebine, ki so v njegovem interesu. 2. Izkorišanje moi množic. Množice, ki sodelujejo pri kreaciji vsebin, ustvarjajo novo znanje in rešitve, pri imer je znanje ljubiteljskih poznavalcev enako dragoceno kot znanje profesionalcev (npr. Wikipedia). 3. Ogromen obseg podatkov. Z analizo velikega števila že obstojeih podatkov nastajajo tudi vedno novi podatki (npr. Amazon si zapiše nakupe posameznika, jih združi z milijoni drugih nakupov, obdela in ponudi pomoć v obliki personaliziranih priporoil). 4. Arhitektura participacije. Nain, na katerega je storitev oblikovana, lahko izboljša in poenostavi uporabnikovo interakcijo in participacijo (npr. sistemi, oblikovani tako, da se z uporabo izboljšujejo). 5. Uinek omrežja (angl. network effect). Z veanjem števila uporabnikov novih storitev na spletu se poveuje tudi vrednost in uporabnost teh storitev. 6. Odprtost. Uporaba odprtokodnih (angl. open source) standardov, programske opreme in drugih prosto dostopnih podatkov ter delovanje v duhu odprte inovacije. 3.1.1 Orodja spleta 2.0 3.1.1.1 Blog Izraz je skoval Jorn Barger leta 1997 in se nanaša na enostavne spletne strani, ki so sestavljene iz vnosov, urejenih v kronološkem zaporedju: od najnovejših do najstarejših. Vsebujejo mnenja in informacije na doloeno temo ali pa delujejo kot osebni spletni dnevniki. Blogi so enostavni za uporabo, saj za njihovo urejanje ni potrebno veliko raunalniškega znanja, omogoajo pa tudi komentiranje s strani obiskovalcev. Benkler (2006) govori o pogovoru med primarnim avtorjem in sekundarno skupino, ki prispeva komentarje, vsi skupaj pa sporoajo misli, ideje in informacije neskonni množici bralcev. Pisci preko hiperpovezav opozarjajo na zapise v sorodnih blogih ali na druge informacije 7 Kot prevod izraza »social software« zasledimo tudi druge izraze kot sta socialna ali družabna programska oprema. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 na spletu. Mono orodje, povezano s komunikacijo med blogi, je tudi povratna sled (angl. trackback). Ta omogoa avtorju, ki se sklicuje na vnos v nekem drugem blogu, da o tem obvesti avtorja tega vnosa. S tem se avtomatino naredi povezava med obema vnosoma, zaradi esar bralci lahko lažje sledijo komunikaciji med blogi (Kamel Boulos in Wheeler, 2007). Veina blogov omogoa tudi oznaevanje (angl. tagging) vsakega vnosa z eno ali već kljunimi besedami, kar omogoa kategorizacijo vnosov znotraj sistema. S klikom na oznako se bralcu tako odpre seznam vnosov (istega avtorja ali interesne skupine), ki uporabljajo isto oznako. 3.1.1.2 Wiki Wiki je spletna stran ali skupek spletnih strani, ki omogoajo obiskovalcem, da preko brskalnika dodajajo, odstranjujejo, urejajo in spreminjajo vsebino na strani. Gre za t.i. sodelovalno orodje (angl. colaborative software), ki se je uveljavilo predvsem s projektom spletne enciklopedije Wikipedija (Andreson, 2007). Za wiki strani je znailno, da vsebujejo veliko hiperpovezav, ki strani medsebojno povezujejo. 3.1.1.3 Oznaevanje (angl. tagging) Oznaevanje je nain, na katerega uporabniki doloijo kljune besede, s katerimi opišejo digitalne vire (tekst, slike, video posnetke ipd.). Gre za prosto doloene oznake, ki niso del kakšnega formalnega klasifikacijskega sistema. Razvoj v oznaevanju so oblaki oznak (angl. tag clouds), ki prikažejo najpogosteje uporabljene oznake, pri imer pogostost navadno prikažejo grafino (bolj ko je oznaka pogosta, veja velikost rk je zanjo uporabljena). V povezavi z oznaevanjem pa se pojavljata še dva termina: folksonomija in skupni zaznamki. 3.1.1.4 Folksonomija Pojem folksonomija izhaja iz besede taksonomija, katero bibliotekarji uporabljajo za klasifikacijo knjig, biologi pa za razvršanje organizmov. Pri folksonomiji (taksonomija + folk oz. ljudstvo) gre za naravno ustvarjeno klasifikacijo, ki nastane na podlagi množice oznak, ki jih vsebinam dodelijo uporabniki sami. Folksonomija odraža besediše in potrebe uporabnikov ter enakovredno vkljuuje tako popularne oznako kot tiste, ki so manj uporabljene (posledica je pojav t.i. dolgega repa, angl. the long tail). MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 3.1.1.5 Skupni zaznamki (angl. social bookmarks) Skupni zaznamki omogoajo uporabnikom, da oblikujejo sezname zaznamovanih ali najljubših strani in jih shranijo na spletu ter jih po želji delijo z drugimi. Zaznamkom lahko uporabnik dodeli tudi oznake in jih tako uvrsti v eno ali već kategorij, do njih pa lahko dostopa od kjerkoli. 3.1.1.6 RSS RSS (Really Simple Syndication) je protokol, ki vzpostavlja okolje za objavo in distribucijo spletnih vsebin v XML formatu. RSS tako omogoa uporabniku, da izve najnovejše novice iz svojih najljubših strani ali blogov, ne da bi moral pri tem obiskati vsako izmed njih. Informacije s spletnih strani se namesto tega zbirajo v bralcu virov (angl. feed reader) ali agregatorju, ki samodejno prenaša najnovejše vsebine iz izbranih RSS virov in jih prikazuje znotraj enotnega vmesnika. 3.1.1.7 Neposredni prenos slike in zvoka ter podcasting V obeh primerih govorimo prenosu video oziroma zvonih posnetkov preko spleta. V prvem primeru gre za neposredni prenos multimedije (t.i. streaming), kjer se vsebine predvajajo v spletnem brskalniku in so naložene na oddaljenem raunalniku oz. strežniku. Uporabniku za ogled zato ni potrebno akati, da se vsebine prenesejo na raunalnik. V drugem primeru (podcasting) pa se datoteke (najvekrat v MP3 formatu) na željo uporabnika iz interneta prenesejo na raunalnik takoj, ko so na spletu objavljene. Podcasting se vse bolj uporablja tudi na podroju izobraževanja. 3.1.1.8 Komentiranje Komentiranje omogoi uporabnikom, da spodbudijo ali se vkljuijo v pogovore na spletu, v katerih sodelujejo tako avtorji informacij kot tudi med sami bralci. S tem lahko sodelujejo pri kreaciji vsebin povsod, kjer je komentiranje omogoeno (blogi, novice, video posnetki in fotografije itd.). 3.1.1.9 Kritike in ocene Uporabniki spleta lahko sami pišejo in objavljajo kritike ali poglobljene analize izdelkov in storitev. Skupnost se za priporoila ne obraa već na strokovnjake, ampak v duhu moi množic zaupa kritikam, ki jih zapišejo uporabniki sami. Uporabniki oziroma MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 19 skupnost lahko svoje mnenje o izdelkih in storitvah (npr. lankih, receptih, knjigah, filmih, …) izrazi tudi z dodeljevanjem ocen, ki so navadno predstavljene v obliki zvezdic ali odstotkov. 3.1.1.10 Uporabniški profili Uporabniški profili omogoajo personalizacijo vsebin na spletni strani, kjer uporabnik doloa, katere vsebine ga zanimajo in želi o njih biti obvešen (RSS viri), shrani podatke o gradivu, zabeleži svoj seznam želja, in podobno. S svojim profilom uporabnik zgradi svojo identiteto na spletnem mestu, ki služi tudi povezovanju uporabnikov znotraj virtualne skupnosti. 3.2 KNJIŽNICA 2.0 Predstavljene znailnosti in orodja spleta 2.0 predstavljajo tudi pomemben potencial za knjižnice in online knjižnine kataloge. O spremembah na spletu in njihovem vplivu na knjižnine storitve knjižniarji in informacijski strokovnjaki najveć pišejo na t.i. biblioblogosferi – blogih knjižniarjev, v zadnjem letu pa je bilo na to temo organiziranih že već posvetov in seminarjev, objavljenih nekaj knjig in obširnejših prispevkov v revijah s podroja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Koncept knjižnice 2.0 se ukvarja z vprašanjem, kako izkoristiti in uporabiti možnosti, ki jih ponuja splet 2.0, v knjižninem okolju. Tako kot pri spletu 2.0 tudi pri knjižnici 2.0 ni glavna tema pogovora tehnologija, ampak nain razmišljanja in delovanja. Tu gre predvsem za spremembo naina, na katerega knjižnice uporabnikom dostavljajo in nudijo svoje storitve, za sodelovalno interakcijo med uporabniki in knjižniarji ter aktivno udeležbo uporabnikov pri razvoju knjižninih storitev. Knjižnica 2.0 je izraz, ki ga je prvić uporabil Michael Casey leta 2005 na svojem blogu LibraryCrunch8 (Chad in Miller, 2005). Tako kot za splet 2.0, tudi pri izrazu knjižnica 2.0 še prihaja do doloenih nedoreenosti in vprašanj, predvsem glede definicije samega izraza. Nekateri knjižniarji so namreć razširili izraz tudi na podroja delovanja fizine knjižnice, drugi pa zagovarjajo, da bi se moral izraz uporabljati izkljuno za 8 Blog je dostopen na naslovu: http://www.librarycrunch.com. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 20 storitve knjižnic na spletu (Maness, 2006). Maness (2006) elemente knjižnice 2.0, ki jih je moć najti v vrsti definicij9, združi v štiri osnovne principe: 1. Usmerjenost k uporabniku. Uporabnik sodeluje pri kreaciji vsebin in storitev na spletnih straneh knjižnice in online kataloga. 2. Multimedijska izkušnja. Tako zbirke kot storitve knjižnice 2.0 vsebujejo video in avdio elemente. 3. Bogato družabno okolje. Uporabniki lahko med seboj in s knjižniarjem komunicirajo preko sinhronega (npr. takojšnje sporoanje, angl. instant messaging) ali asinhronega naina sporoanja (npr. e-pošta, wiki, forumi). 4. Spreminjanje s skupnostjo. Knjižnica kot javna služba se mora spreminjati skupaj s skupnostjo, pri imer mora omogoiti in dopustiti uporabnikom, da jo sooblikujejo. Ves as mora spreminjati svoje storitve z namenom, da omogoa skupnosti iskati, najti in uporabiti informacije. Kot najpomembnejšo toko izpostavi ravno zadnjo, torej interakcijo knjižnice s skupnostjo. Pomembnost skupnosti poudarja tudi Kroski (2006), ki piše, da je knjižnica skozi zgodovino predstavljala center skupnosti. S pojavom spleta 2.0 pa je nastala tudi velika virtualna skupnost, kjer se uporabniki zbirajo z namenom iskanja in izmenjave informacij, kakor tudi druženja, ustvarjanja in sodelovanja. Knjižnice kot središe skupnosti morajo svojo vlogo prenesti tudi v online okolje in postati središe skupnosti, ki nastaja na spletu. To lahko naredijo z izborom in uporabo sodelovalne programske opreme, ki jo Kroski poimenuje tudi »orodja skupnosti« (angl. community tools) in o katerih smo nekaj povedali že v prejšnjem poglavju. Kroski (2006) med ta orodja prišteva: bloge, wikije, oznaevanje, komentarje, ocene, kritike, skupne zaznamke, sezname želja, sezname najboljših (angl. top lists) in uporabniške profile. Zanimivo je, da Amazon nekateri že opisujejo kot knjižnico 2.0 (Hodgson, 2007). Amazon se sicer od knjižnice razlikuje v tem, da je namenjen prodajanju knjig, pa vendar se ne razlikuje toliko od knjižnic oziroma od tistega, kar knjižnice želijo postati – knjižnice 2.0. Amazon namreć predstavlja tudi skupino ljudi, ki gradi skupnost skozi participacijo, pri imer je osnova zaupanje in spodbujanje uporabnikov da pišejo, ocenjujejo in komentirajo vse, kar je v zbirki. 9 Crawford (2006) je v obširnem eseju na enem mestu zbral mnenja in definicije glavnih akterjev, ki se ukvarjajo s konceptom knjižnice 2.0. Pregled definicij in temeljnih del na to temo ponuja tudi ALA bralni seznam (Library 2.0 reading list, 2007). MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 21 3.3 KNJIŽNINI KATALOG 2.0 Z novimi znailnostmi in možnostmi spleta 2.0 so se pokazale tudi privlane možnosti, kako izboljšati online kataloge knjižnic. Uporaba principov spleta in knjižnice 2.0 lahko pomaga knjižnici izboljšati in obogatiti katalog, da postane bolj informativen, uporaben in privlaen (Casey in Savastinuk, 2006). Pri tem Breeding (2006) meni, da eprav je vkljuevanje znailnosti spleta 2.0 nujno in predstavlja pravo smer ter pomemben napredek za knjižnice, pa se knjižnice ne bi smele omejevati z njim, saj ne predstavlja recepta za vse probleme, ki težijo spletne storitve knjižnic. Kljub temu pa se danes, v skladu s knjižnico 2.0, za online kataloge knjižnice nove generacije vse bolj uporablja izraz OPAC 2.0. Maness (2006) kot pomembno šteje možnost, da uporabniki sami oznaujejo in ocenjujejo knjižnino zbirko in tako aktivno sodelujejo v katalogizacijskem procesu. Pri tem poudarja, da se oznaevanje s strani uporabnikov in dodajanje kontroliranih predmetnih oznak medsebojno ne izkljuujeta. Uporabniki kataloga knjižnice 2.0 bi se namreć sami odloili, katerim oznakam bi sledili. Tudi Kroski (2006) meni, da bi bila možnost oznaevanja s strani uporabnikov dobrodošel dodatek knjižninim katalogom, saj bi priskrbela uporabnikom sistem, ki dopolnjuje tradicionalne knjižnine taksonomije in hkrati neposredno odraža jezik in informacijske potrebe uporabnikov. Oblak oznak, ki prikazuje najbolj pogosto uporabljene oznake, pa bi bil uporaben kot orodje za odkrivanje in tudi kot alternativna oblika navigacije, s pomojo katere bi uporabniki lahko brskali in odkrivali nove vire. Uporaba takega orodja pa bi knjižnici ponudila možnost vpogleda in boljšega razumevanja, kako uporabniki kategorizirajo in organizirajo informacije. Tako knjižnice kot uporabniki bi pridobili tudi z uvedbo ocen in komentarjev v katalog: uporabniki bi dobili vejo moć in obutek, da lahko nekaj prispevajo, knjižnica pa dragoceno zbirko kritik in ocen. Poleg oznak, ocen, komentarjev, RSS virov, blogov in takojšnjega sporoanja naj bi pomemben del katalogov 2.0 predstavljala tudi personalizacija in uporabniški profili, ki bi jih uporabniki lahko v celoti ali deloma naredili javne (Maness, 2006). Preko njih bi uporabniki lahko spremljali, katero gradivo so si zaznamovali, katero gradivo so že ocenili ali komentirali, ipd. Obetavna funkcija bi bili tudi seznami (seznami želja, seznami najboljših ipd.), ki bi jih uporabniki sestavili s shranjevanjem zapisov (Kroski, 2006). MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 22 4 ONLINE KATALOGI Prvi online katalogi ali OPAC-i (Online Public Access Catalogues) so nastali v ZDA v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Hildreth (1982) definira online katalog kot javno dostopen in raunalniško podprt katalog knjižnice, ki je zgrajen tako, da lahko po njem iše tudi konni uporabnik brez pomoi knjižniarja. 4.1 TRI GENERACIJE ONLINE KATALOGOV Hildreth (1988) glede na razvoj razdeli online kataloge v tri generacije, njegovo delitev pa danes uporablja veina raziskovalcev, ki raziskuje in opisuje razvoj online katalogov. Dober zgodovinski pregled treh generacij online knjižninih katalogov ponudi tudi Ana Barbariş (2003) v lanku »Povijesni pregled razvoja OPAC-a«. 1. generacija Prvi online katalogi so nastali na temelju sistemov, ki so jih sprva razvijali za potrebe izposoje. Reynolds (1985) to oznai kot posebno prednost online katalogov, saj je bilo prvić v bibliografskem zapisu možno dobiti tudi podatek o dostopnosti iskanega knjižnega gradiva. Ker pa so bili sistemi za izposojo namenjeni predvsem usposobljenemu knjižninemu osebju, so bila navodila in pomoć v prvih online katalogih zelo skopa. Tudi prikaz bibliografskega zapisa in prepoznavanje elementov v njem je zahtevalo bibliotekarsko izobrazbo. Sam nain iskanja je pravzaprav ostal precej podoben iskanju po listkovnih katalogih (možno je bilo precej omejeno iskanje po avtorju, naslovu in signaturi). Za izpis iskanih podatkov pa je bil nujno potreben vnos celega izraza (npr. naslova) v pravilnem vrstnem redu ali vsaj vnos zaetne besede. Postavljena iskalna zahteva je morala biti torej usklajena z iskanimi bibliografskimi elementi. Interakcija s prvimi katalogi je potekala preko ukaznega ali menijskega dialoga in je bila enaka za vse uporabnike. Uporabniki tudi niso mogli izbirati med razlinimi prikazi zadetkov, ki so sicer vsebovali le kratke bibliografske zapise in so bili podobni kataložnim listkom, zadetkov pa prav tako ni bilo mogoe omejiti ali izboljšati z razlinimi kriteriji (npr. leto, kraj ali jezik izdaje). MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 2. generacija Z razvojem informacijske tehnologije je bilo možno izdelati bolj sofisticiran sistem za vnos, shranjevanje in izpis bibliografskih informacij. Online katalogi druge generacije so se zaeli pojavljati sredi 80-ih (Hildreth, 1995) in so predstavljali velik preskok in napredek v kvaliteti v primerjavi s katalogi prve generacije. Pri razvoju katalogov druge generacije je bilo veliko pozornosti namenjene enostavnosti in razumljivosti uporabe, pri imer so poskusili bolje izkoristiti iskalno mo, ki jo premore raunalniški katalog. Novosti v primerjavi s katalogi prve generacije je bilo veliko in eprav so katalogi druge generacije nudili veliko već od svojih predhodnikov, je bila veina še vedno omejena na vmesnike, ki so podpirali le prikaz teksta. V drugi generaciji so bili razširjeni naini iskanja z možnostjo uporabe Boolovih operatorjev, operatorjev bližine, kljunih besed ter orodij za brskanje oziroma pregledovanje. Kljub vsemu pa je bilo iskanje po vsebini še vedno problematino (Larson, 1991). Interakcija konnega uporabnika s katalogi je bila navadno omogoena na dveh nivojih: zaetnikom je bilo namenjeno enostavno iskanje, izkušenim uporabnikom pa naprednejše iskanje, ki je najpogosteje omogoalo uporabo Boolovih operatorjev. Izpis zadetkov je bil možen na već nainov, zadetki pa so, v nasprotju s prvo generacijo, vsebovali polne bibliografske zapise in so omogoali urejanje in tiskanje. Vpeljana je bila kontekstna pomoć ter navodila »kako« iskati ali izpisati, ob napakah pa so se pojavila informativnejša sporoila o naravi napake (Hildreth, 1995). Pri katalogih druge generacije se je pojavila tudi možnost oddaljenega dostopa do kataloga, kar je pomenilo, da je uporabnik lahko iskal po katalogu tudi izven knjižnice. 3. generacija Že v osemdesetih je Hildreth (1988) opisal t.i. tretjo generacijo online katalogov, ki je predstavljala vizijo katalogov v prihodnosti. Vendar pa so prvi katalogi, ki so se zaeli odmikati od druge generacije katalogov, zaeli nastajati šele sredi devetdesetih let in so bolj ali manj predstavljali le prototipe in sisteme za demonstrativne namene. V svojem poroilu leta 1995 Hildreth tako zapiše, da je veina obstojeih katalogov še vedno druge generacije, enako pa pišejo tudi raziskovalci v naslednjih letih (Borgman, 1996; Fattahi, 1997; Barbari, 2003 ter Antelman, Lynema in Pace, 2006). Barbariş leta 2003 zakljuuje, da veino katalogov tistega asa še vedno ne izpolnjuje zahtev Hildretha in da jih je MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 mogoe oznaiti kot kataloge 2. generacije, z nekaterimi naprednejšimi znailnostmi. Prav tako Antelman, Lynema in Pace pišejo, da celo leta 2006 stanje ni nić boljše, saj najveji ponudniki integriranih knjižninih sistemov še vedno tržijo kataloge, ki po funkcionalnosti spadajo v drugo generacijo. Katalogi 3. generacije naj bi imeli po Hildrethu (1995) naslednje znailnosti: -poizvedovanje v naravnem jeziku, -pomagala za avtomatsko spremembo izraza in iskanje ujemanj (preverjanje in popravljanje rkovanja, inteligentno krnjenje, tabele sinonimov ipd.), -zadetki najbližjega ujemanja (v nasprotju z Boolovim poizvedovanjem ni potrebno natanno ujemanje, da je zapis vrnjen kot potencialno relevanten) -zadetki so rangirani (već možnih nainov: glede na relevantnost, novost, citiranost, izposojo, …), -iskanje s povratno zanko (»želim podobne strani«, »kaj še imaš na to temo«, »ta knjiga ni to, kar želim«), -hipertekstne povezave, iskanje in pregledovanje sorodnih zapisov, -povezava razlinih nainov iskanja (kljune besede, kontroliran slovar in iskanje po klasifikacijskih oznakah) -tematsko bogatejše iskanje in povezave na već baz. Hildreth (1995) zakljuuje, da je, za preseg Boolovega naina mišljenja in usmerjenosti v poizvedbe, potrebno tradicionalno paradigmo »poizveduj najprej, brskaj/pregleduj potem« obrniti v nasprotno smer. Iskalcem informacij bi moral biti najprej prikazan vmesnik, ki omogoa iskanje z odkrivanjem, prepoznavanjem in raziskovanjem (browse/explore model) dobro strukturiranega bibliografskega prostora. Šele nato bi se vmesnik tudi razširil in omogoil druge metode iskanja. Taka paradigma pa bi, po besedah Hildretha, zahtevala tudi spremembo, ki bi skrb za vsebino in strukturo bibliografskih zapisov prenesla oziroma razširila na skrb za vsebino in strukturo bibliografskih podatkovnih baz. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 25 4.2 PROBLEMI PRI UPORABI ONLINE KATALOGOV Kljub napredku in razvoju online katalogov, pa že već kot dvajset let lahko spremljamo tudi kritike na raun njihove težke uporabe in neuinkovitosti. Navkljub vrsti lankov, ki so bili napisani o problemih pri uporabi katalogov, se spremembe dogajajo zelo poasi in veliko idej o tem, kako izboljšati uspešnost iskanja, še vedno ni bilo uresnienih. Veina izboljšav je bila narejena samo navidezno (npr. jasnejši in privlanejši prikaz, enostavnejši vnos iskalne zahteve), medtem ko se temeljne funkcije niso bistveno spremenile od poznih 80-ih in vmesniki še vedno niso bili oblikovani v skladu z dejanskim nainom poizvedovanja uporabnikov (Borgman, 1996). Zanimivo in nekoliko ironino je, da lahko veliko neuresnienih idej o izboljšanju katalogov danes najdemo v spletnih iskalnikih. In ravno popularnost spleta in spletnih iskalnikov je vplivala na mentalne modele uporabnikov, torej na njihova priakovanja in vedenje pri uporabi knjižninih katalogov na spletu (Yu in Young, 2004). Uporabniki priakujejo preprostost in takojšnje rezultate, pri tem pa knjižnine storitve primerjajo s tistimi, ki jih nudita Amazon in Google. Novotny (2004) v svoji študiji na primer ugotavlja, da študenti priakujejo, da bo knjižnini katalog deloval na enak nain kot spletni iskalniki in so preseneeni nad ugotovitvijo, da temu ni tako. Knjižnini katalogi namreć niso ostali v koraku s spreminjajoim se spletnim okoljem in so slabo oblikovani za naloge odkrivanja in izbire v rastoih zbirkah virov v knjižnicah; še najbolj uinkoviti so pri iskanju in pridobivanju zapisov za znano gradivo (Rethinking how we provide bibliographic services for the University of California, 2005). Že od zgodnjih zaetkov online katalogov lahko v literaturi spremljamo vrsto kritik v povezavi z iskanjem in ugotavljamo, da problemi danes ostajajo precej podobni tistim izpred dvajsetih let. Borgmanova (1986) ugotavlja, da konstrukcija kataloga ne vkljuuje zadostnega razumevanja vedenja uporabnikov pri iskanju informacij, zaradi esar je uporaba knjižninih katalogov težja. Uporabniki namreć šele postopoma oblikujejo svojo iskalno zahtevo in navadno zanejo iskanje s šele napol oblikovano zahtevo. Pri oblikovanju zahteve se pojavljajo problemi kot so ubeseditev informacijske potrebe, izbira pravih besed (takih, ki so prisotne tudi v zapisih) ter njihova pretvorba v iskalno zahtevo, ki jo sistem lahko interpretira. Hkrati mora imeti uporabnik tudi znanje o sami zgradbi, uporabi in delovanju kataloga, da lahko zahtevo pravilno vnese in da razume seznam rezultatov, ki ga sistem vrne. eprav knjižnice z dobrimi navodili za uporabnike nekoliko MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 omilijo probleme, pa to ni dolgorona rešitev. as, ki bi ga namenili oblikovanju navodil, bi bolje uporabili za preoblikovanje kataloga na nain, da bi bil bolj intuitivno uporaben in pomoć ne bi bila već potrebna (Borgman, 1996). Uporabniki se namreć ne želijo poglabljati v samo delovanje sistema ali ugotavljanje, zakaj iskanje ni bilo uspešno (Borgman, 1996; Novotny, 2004). Eden izmed udeležencev študije o študentih, o kateri piše Novatny (2004), je na primer rekel, da pri iskanju »ne misli, ampak samo klika« na tisto, kar se mu na prvi pogled zdi najbolj relevantno. Breeding (2007) tudi opozarja na mlajšo generacijo, ki veinoma ni imela već stika z listkovnim katalogom. Knjižnini katalogi, ki še vedno ohranjajo katero od znailnosti listkovnih katalogov in uporabljajo kompleksno iskanje, jih ne privlaijo in so za njih neuporabni. Breeding zato poziva knjižnice, naj im prej namestijo bolj sodobne vmesnike, saj si ne morejo privošiti neatraktivnih in neuinkovitih katalogov. e knjižnice ne bodo poskrbele za privlane vmesnike in vsebino, bodo uporabniki zaeli uporabljati druge možnosti, ki se jim ponujajo na spletu. Kot naslednjo slabost katalogov raziskovalci vidijo uporabo Boolovih operatorjev, saj ne predstavljajo modela, ki bi upošteval vedenje uporabnikov pri iskanju informacij in imajo uporabniki težave z razumevanjem Boolove logike (Borgman, 1996; Hildreth, 1995). Novotny (2004) ugotavlja, da le malo študentov uporablja Boolove operatorje, saj se jih veina drži iskanja s kljunimi besedami in besednimi zvezami, pri imer za povezovanje pojmov ne uporabljajo nudenih operatorjev. Hildreth (1995), Bates (2003) in Breeding (2006) kot boljšo alternativo formalnim poizvedbam z uporabo Boolovih operatorjev izpostavljajo iskanje z brskanjem, prepoznavanjem in odkrivanjem, ki naj bi predstavljalo najbolj naravno obliko raziskovanja. To podpira tudi ugotovitev, da ljudje lažje prepoznamo kot prikliemo informacije (Bates, 2003). Zato je iskanje z iskalnimi zahtevami za uporabnike še toliko težje, saj morajo sami priklicati besede za poizvedbo, ne da bi pri tem dobili kakršnokoli pomoć od sistema. Prav tako rezultati raziskav kažejo, da si uporabniki težko zamislijo drug pojem (sinonim) potem, ko so za iskanje neuspešno uporabili prvega (Mann, 1997; Novotny, 2004). Namesto uporabe sinonima so rezultate poskušali izboljšati z izbiro druge vrste iskanja in dodajanjem ali odstranjevanjem uporabljenih besed. Predvsem pri mlajših je opaziti hitro iskanje, pri imer iskanje, za katerega se zdi, da ni dalo pravih rezultatov, takoj opustijo in zanejo novega. Tako manj asa posvetijo sestavljanju dobrih iskalnih zahtev in veasa namenijo preizkušanju razlinih možnosti (tudi klikanju na hiperpovezave) (Novotny, 2004). MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 27 Raziskave (Yu in Young, 2004; Novotny, 2004; Bates, 2003) tudi kažejo, da še vedno najveje probleme povzroa iskanje po vsebini, ki pa hkrati predstavlja najpogostejšo vrsto iskanja. Tovrstno iskanje ima najveje število poizvedb z nić rezultati, razlog za to pa gre iskati v dejstvu, da veina uporabnikov niti ne ve, da katalog uporablja kontroliran slovar. Na podlagi vrste raziskav Bates (2003) zakljuuje, da uporabniki pri iskanju na isto tematiko uporabijo zelo veliko število razlinih izrazov, od tega le manjši delež (10-20%)10 pogosteje. To pove, da bi bilo bolj kot razvijanje kontroliranih slovarjev, ki bi uporabnikom lajšali izbiro pravih izrazov, smiselna izdelava slovarja izrazov, ki jih uporabljajo konni uporabniki in niso nujno vezani samo na knjižnino okolje. Slovar, s pomojo katerega bi lahko tudi zaeli iskanje po katalogu, bi moral imeti izraze združene v skupine (angl. clusters). Ko bi uporabnik vtipkal besedo ali frazo, bi se prikazala skupina, kateri ustreza izbrana beseda. Borgman (1996) za izboljšanje iskanja po vsebini predlaga tudi iskanje s pomojo specializiranih inteligentnih servisov in iskanje v već sejah. 4.3 MOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE KATALOGOV O možnostih za izboljšanje uinkovitosti in funkcionalnosti knjižninih katalogov je bilo napisano lepo število lankov in objavljeno već prispevkov na blogih knjižniarjev in informacijskih strokovnjakov. Na tem mestu bomo združili ugotovitve in priporoila prispevkov, ki so bili objavljeni v zadnjih letih (Novotny, 2004; Yu in Young, 2004; Rethinking how we provide bibliographic services for the University of California, 2005; Antelman, Lynema in Pace, 2006; Schneider, 2006; Breeding, 2006, 2007). Medtem ko veina predstavljenih lankov govori o predlogih za izboljšanje, pa Antelman, Lynema in Pace (2006) že predstavijo napredne funkcije Endeca kataloga, ki ga avtorji umešajo med drugo in tretjo generacijo. lanek med drugim podaja tudi zelo zanimive rezultate eksperimenta, ki so ga izvedli za ugotavljanje uinkovitosti novega kataloga. Rezultati so namreć pokazali, da so uporabniki s pomojo novega in izboljšanega kataloga informacijska vprašanja reševali veliko lažje in tudi hitreje. 4.3.1.1 Iskanje v naravnem jeziku Splet vsebuje milijarde strani informacij, ki pa niso vse katalogizirane s kontroliranimi slovarji ali predmetnimi oznakami. Uporabniki pri spletnih iskalnikih ne 10 Gre za pojav, za katerega se je leta 2004 uveljavil izraz »The Long Tail« ali dolgi rep. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 uporabljajo Boolovih operatorjev ali predmetnih oznak, ampak preprosto vpišejo enostavne kljune besede v eno samo iskalno polje, pri imer vrstni red ni pomemben. Ravno ta lastnost sodobnih iskalnikov naj bi vplivala na manjše število pravilnih sintaks in na već poizvedb z nić zadetki v katalogih, saj se uporabniki ne zavedajo, da iskanje v spletnih iskalnikih poteka drugae kot v drugih poizvedovalnih sistemih. 4.3.1.2 Brskanje in navigacija Brskanje je naraven in uinkovit nain iskanja, ki hkrati zahteva manj truda in znanja s strani uporabnika. Možnost brskanja lahko pomaga uporabniku najti želene dokumente z združevanjem sorodnih dokumentov in ga lahko primerjamo z brskanjem po knjižnih policah. Sistem Endeca na primer ponuja brskanje z vodeno oziroma fasetno navigacijo in omogoa pregledovanje zbirke, ne da bi uporabnik vnesel iskalno zahtevo. Klasifikacijski vrstilci, predmetne oznake in drugi podatki o gradivu so lahko uporabljeni za razvršanje rezultatov v logine sklope (fasete), s pomojo katerih uporabnik lažje izboljša svoje iskanje. Ena izmed možnosti za združevanje zadetkov je tudi uporaba modela Funkcionalnih zahtev za bibliografske zapise (FZBZ), ki grupira zadetke glede na delo11 , tako da se znotraj enega zadetka izpišejo pojavne in izrazne oblike dela. Z združevanjem zadetkov v fasete ali z uporabo FZBZ je omogoena tudi dobra navigacija med zadetki, saj uporabnik lahko med vsemi zadetki s preprostim klikom izbere tisto, kar ga zanima, ne da bi moral za to pregledati vse zadetke. Uporabnik lahko na primer v sistemu Endeca izbere ali odstrani katerokoli izmed entitet v skupinah fasetne navigacije, skozi brskanje pa ga vodi lokator ali breadcrumbs12 navigacija. 4.3.1.3 Lažja uporaba kontroliranega slovarja Veina uporabnikov ne uporablja tezavra pred uporabo kataloga in se raje poslužuje strategije poskusov-in-napak, ki spada med najbolj neuinkovite metode. Prvi korak k izboljšanju položaja so hipertekstne povezave na imenih avtorjev in predmetnih oznakah, nadaljnje izboljšave pa bi bile možne s taksonomijo, ki bi bila zgrajena na podlagi vsebovanih podatkov in bi pomagala razdeliti vsebino na obvladljive dele s pomojo fasetne klasifikacije. 11 Iskanje del z naslovom »Hamlet« na primer vrne en sam zadetek, ki pa vkljuuje povezave na ostale izrazne (npr. prevode) in pojavne oblike (npr. izdaje) dela. 12 Breadcrumbs ali drobtinice imenujemo stil navigacije, ki uporabniku omogoa, da vedno ve, kje in na katerem nivoju strani se nahaja. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 4.3.1.4 Preverjanje rkovanja Preverjanje rkovanja in predlaganje druganega zapisa pri neuspelih poizvedbah je uinkovit nain izboljšanja rezultatov iskanja. Googlovo preverjanje rkovanja na primer temelji na pogostosti pojavljanja besed na spletu. Ob vpisu iskalne zahteve namreć preveri, e je uporabnik vpisal najbolj pogost zapis doloene besede – e temu ni tako, mu predlaga obliko zapisa, ki se najpogosteje pojavlja na spletu. V sistem Endeca, je vkljueno tudi avtomatsko popravljanje napano zapisanih besed, ki temelji na pogostosti pojavljanja besed v sami podatkovni bazi. Kot dodatna pomoć uporabniku se lahko pojavi tudi možnost »Ali ste mislili …«, ki iskalno poizvedbo primerja z indeksiranimi izrazi v bazi, da ugotovi, e zanjo obstaja še kakšen alternativen zapis, ki se pogosteje pojavlja. 4.3.1.5 Rangiranje po relevantnosti Uporabniki zaradi vpliva spletnih iskalnikov priakujejo, da bodo zadetki urejeni glede na relevantnost, torej da bodo najbolj relevantni zadetki prvi na seznamu. Nekateri katalogi že nudijo takšen izpis zadetkov, pri tem pa uporabljajo razline metode doloanja relevantnosti. Relevantnost pri izpisu zadetkov se lahko doloi z algoritmom glede na novost in predmetne oznake, lahko pa se uporabi tudi pogostost in mesto (obteževanje polj) pojavitve izraza v bibliografskem zapisu in v kazalu. V Endeca katalogu knjižnic NCSU13 je doloanje relevantnosti sestavljeno iz sedmih modulov: prvih pet rangira rezultate dinamino, zadnja dva pa statino – glede na datum izdaje in izposojo. Kot najbolj relevantne sistem prepozna rezultate, ki vsebujejo iskalno zahtevo v obliki, v kakršni jo je zapisal uporabnik (brez popravljanja rkovanja, krnjenja ali ujemanja s tezavrom). Pri iskanju z već izrazi, sistem prepozna rezultate z isto besedno zvezo kot najbolj relevantne. Hkrati na razvršanje po relevantnosti vpliva tudi mesto v zapisu (npr. naslov pred opombami), pogostost pojave besed v zapisu itd. 4.3.1.6 Obogateni zapisi in priporoilne funkcije Knjižnice lahko svoje kataloge obogatijo s povzetki, naslovnicami, kazali, odlomki ter priporoilnimi funkcijami. Spletne knjigarne so podatke obogatile tudi z merjenjem popularnosti posameznih knjig. Komentarji uporabnikov, prikaz izposoje, »najdi podobne« in »knjige, ki so si jih prebrali tisti, ki so si izposodili doloeno knjigo«, bi lahko pripomogli k veji interaktivnosti in uporabnosti katalogov. 13 North Carolina State University. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 30 4.3.1.7 Dobro oblikovan vmesnik Uinkovito oblikovanje vmesnika ima pozitiven uinek tudi na uspeh iskanja, mora pa biti intuitiven (uporabniki namreć nimajo želje po uenju delovanja sistema) in konstanten v oblikovanju in funkcijah. Vrstni red elementov v meniju igra pomembno vlogo v tem, katero možnost bodo uporabniki izbrali. Prav tako število možnosti ne sme biti preveliko, saj lahko zmede manj izkušene uporabnike. Dobro oblikovan prikaz zadetkov omogoa uporabnikom, da lažje najdejo tisto, kar išejo. Od postavitve strani in pozicije oznak je namreć odvisno, kako hitro in dobro se bodo uporabniki znašli med zadetki. Premikanje po katalogu mora biti enostavno, navigacijo znotraj velikega števila rezultatov pa je mogoe izboljšati z implementacijo fasetne navigacije in FZBZ (Rethinking how we provide bibliographic services for the University of California, 2005). 4.3.1.8 Digitalne multimedijske vsebine Danes uporabniki vse bolj želijo neposreden dostop do gradiva tudi od doma – gradivo, ki ni takoj na voljo, tako dobiva slabši položaj. Knjižnice bi zato morale v kataloge vkljuevati već digitalnih multimedijskih vsebin, ki bi jih uporabniki na svoj raunalnik prenesli preko spleta. Prav tako pa bi polna besedila lahko služila kot orodje za odkrivanje in rangiranje. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 31 5 RAZISKOVALNA METODA Namen naše raziskave je bila primerjava funkcij in možnosti Amazona s temi, ki jih nudijo online knjižnini katalogi, zato smo kot raziskovalno metodo uporabili ekspertno študijo. Gre za teoretino, kabinetno študijo, ki jo raziskovalec opravi sam in sestoji iz sistematine primerjave nekega sistema, storitve, informacijskega vira ipd. z vnaprej postavljenim okvirom primerjave. Ekspertna študija je kvalitativne narave in je lahko samostojna raziskava, lahko pa se tudi kasneje nadaljuje z uporabniško študijo (Žumer, 2006). Ekspertna študija kot raziskovana naloga ima po Žumrovi (2006) svoje prednosti in slabosti. a) PREDNOSTI -relativno hitra in enostavna izvedba, -neodvisnost od zunanjih okolišin (npr. vzorca anketirancev ipd.), -ponovljivost (zaradi hitre izvedbe jo lahko po potrebi ponovimo ali pregledamo dodatne, v prvi izvedbi neupoštevane vidike), -dobra osnova za nadaljnje študije. b) SLABOSTI -uspešnost je odvisna od izkušenj raziskovalca, -potrebno je zasnovati ustrezen in kvaliteten okvir, ki opazuje prave stvari, je objektiven in ponovljiv, -ni kontrole, saj raziskavo v celoti izvede raziskovalec sam. 5.1 POTEK IN VZOREC Proces primerjave online katalogov knjižnic z Amazonom je potekal v već fazah. S pomojo literature, ki smo jo predstavili v teoretinem delu naloge, smo se seznanili s problemi uporabnikov pri uporabi knjižninih katalogov in dobili vpogled v nove trende na spletu, ki jih uporabniki (tudi zaradi Amazona) priakujejo od katalogov. Po pregledu literature je sledilo izbiranje katalogov, ki je potekalo v mesecu aprilu in maju 2007. Na podlagi literature in pregleda katalogov smo opredelili formalni okvir primerjave in raziskovalna vprašanja. Po doloitvi okvira in vzorca je v mesecu juliju 2007 sledilo prouevanje izbranih vmesnikov in njihova medsebojna primerjava. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 32 Primerjali smo funkcije in možnosti Amazona s šestimi online katalogi knjižnic. Zaradi velikega števila obstojeih katalogov knjižnic in njihove raznolikosti, izbrani katalogi ne predstavljajo reprezentativnega vzorca in rezultatov ne gre posploševati. V primerjavo smo želeli vkljuiti tako nekoliko bolj klasine kataloge kot tudi tiste, ki so bili v zadnjem letu ali dveh posodobljeni v skladu s trendi na spletu. Že na samem zaetku smo se odloili, da bomo uporabili kataloga COBISS in WorldCat: COBISS kot primer domaega kataloga, ki ga hkrati lahko prištevamo med bolj klasine kataloge, WorldCat pa kot primer najvejega kataloga, za katerim stoji OCLC. Za preostanek vzorca smo želeli izbrati kataloge splošnih knjižnic, saj so namenjeni najširšemu krogu uporabnikov in tako po svojem gradivu kot ciljni publiki najbolj primerljivi z Amazonom. Po nakljunem pregledovanju katalogov splošnih knjižnic smo ugotovili, da so vsi klasini katalogi zelo podobni COBISSu in da ni potrebe po vkljuitvi še kakšnega klasinega kataloga. Modernejše kataloge smo iskali predvsem preko referenc na blogih knjižniarjev in informacijskih strokovnjakov. Po pregledu potencialnih katalogov smo na koncu izbrali štiri med seboj razline kataloge, ki pa vsi prihajajo iz splošnih knjižnic v Združenih državah Amerike. Ker smo se pri izbiri osredotoili predvsem na funkcije katalogov in ne na njihov izvor, se nam dejstvo, da skoraj vsi izbrani katalogi prihajajo iz ameriških knjižnic, ni zdelo sporno. Diplomsko delo tako primerja Amazon s šestimi katalogi: katalogoma COBISS in WorldCat ter katalogi knjižnic Ann Arbor District Library, Queens Library, Hennepin County Library in Phoenix Public Library. 5.2 FORMALNI OKVIR PRIMERJAVE V teoretinem delu smo ugotavljali, da se priakovanja uporabnikov do storitev knjižnice zaradi vpliva spleta spreminjajo -želijo si knjižninih katalogov, ki bi bili bolj podobni Amazonu. Kritike na raun knjižninih katalogov, v primerjavi s spletnimi stranmi kot je Amazon, lahko združimo v dva problemska sklopa: -slaba funkcionalnost in težka uporaba katalogov ter -zaostajanje za trendi, ki prevladujejo na spletu. V okviru teh ugotovitev je potekala tudi naša analiza ter primerjava katalogov in Amazona. Vsakega od pregledovanih sistemov smo natanneje opisali, pri imer smo pozornost posvetili naslednjim karakteristikam: iskanje, izpis zadetkov in navigacija, obogateni zapisi in priporoilni seznami, aktivna participacija uporabnikov ter drugi trendi. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Pri opisu smo velik del funkcij in znailnosti predstavili tudi s slikami, s imer smo želeli bralcu približati opisovane funkcije. Ker so pri nekaterih izbranih knjižnicah katalogi tesno povezani s spletno stranjo knjižnice in njenimi vsebinami, smo opisali tudi nekaj znailnosti ki, strogo gledano, niso del knjižninega kataloga. Za vkljuitev takih znailnosti smo se odloili v primeru, ko so bile znailnosti primerljive s tistimi iz Amazona in/ali so predstavljale sledenje kateremu izmed trendov na spletu, ki so bili opisani v teoretinem delu naloge. Na podlagi vnaprej doloenih karakteristik smo za primerjavo Amazona in knjižninih katalogov uporabili tabelarne preglede, v katerih nismo oznaevali le prisotnosti doloene karakteristike ampak tudi samo izvedbo. Za ta namen smo uporabili oznake: • ++ (zelo dobro), • + (dobro, z nekaterimi omejitvami), • +/– (prisotno, a zelo omejeno) in • – (ni prisotno). Karakteristike, ki so nas zanimale v primerjavi, so bile naslednje: a) ISKANJE -ali je iskalno okno prisotno na vseh podstraneh; -kako enostavno je hitro iskalno okno; -ali je v sistemih še vedno uporabljeno iskanje s pomojo Boolovih operatorjev; -ali sistem pomaga pri spodletelih iskanjih s predlogi rkovanja ali celo avtomatskim popravljanjem poizvedbe; -ali je možno zaeti iskanje z brskanjem in ne vpisom iskalne zahteve -ali sistem iše tudi po celotnih besedilih. b) IZPIS ZADETKOV IN NAVIGACIJA -ali sistem omogoa rangiranje zadetkov po relevantnosti; -ali so zadetki združeni v skupine in razporejeni v fasete ali kako drugae smiselno urejeni; -ali se pri navigaciji med zadetki izpisujejo lokatorji. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 c) OBOGATENI ZAPISI IN PRIPOROILNI SEZNAMI -ali zapisi vsebujejo slike naslovnic, kritike, anotacije, odlomke in kazala; -ali sistemi omogoajo dostop do polnih besedil oziroma avdio in video posnetkov; -ali morda katalogi uporabljajo vsebine, prenesene iz Amazona; -ali so na straneh kot pripomoki prisotni seznami novosti, najbolj popularnega gradiva, priporoilni seznami ali seznami sposojenega ali vrnjenega (knjižnice) oziroma kupljenega (Amazon) gradiva. d) AKTIVNA PARTICIPACIJA UPORABNIKOV -ali sistemi omogoajo komentiranje, pisanje kritik in ocenjevanje gradiva; -ali lahko uporabniki v zapise dodajajo podatke o samem gradivu, oznaujejo gradivo in sestavljajo sezname; -ali se lahko uporabniki o knjigah pogovarjajo na forumih in ali lahko dajejo priporoila za iskanje. e) UPORABNIŠKI PROFIL -ali sistem omogoa stalno prijavo; -ali je v uporabniškem profilu možno vpisati osebne podatke, shraniti poizvedbe, si ogledati svoje zadnje aktivnosti na strani in jih tudi urejati; -ali lahko uporabniki sestavljajo sezname, ki jih po želji delijo z drugimi uporabniki; -ali je mogoa personalizacija spletne strani, obvestil po pošti in priporoil glede gradiva. f) DRUGI TRENDI -ali sistem omogoa RSS vire; -ali so kot del vsebin prisotni tudi avdio in video posnetki; -ali so informacije podane tudi v obliki bloga; -ali je mogoa izposoja e-medijev na daljavo; -ali je kot oblika komunikacije med uporabnikom in zaposlenimi možna neposredna komunikacija preko klepeta. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 35 5.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Z analizo in primerjavo Amazona in knjižninih katalogov smo želeli ugotoviti: -katere funkcije in znailnosti so skupne Amazonu in izbranim knjižninim katalogom ter -kje ležijo bistvene razlike med Amazonom in knjižninimi katalogi. Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Katere funkcije in znailnosti Amazona lahko najdemo v izbranih knjižninih katalogih? 2. Katere znailnosti Amazona so vkljuene v novejše kataloge? 3. Katere funkcije lahko najdemo v izbranih knjižninih katalogih, ne pa v Amazonu? MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 36 6 REZULTATI 6.1 OPIS AMAZONA IN ONLINE KNJIŽNINIH KATALOGOV 6.1.1 Amazon Spletna knjigarna Amazon14 registriranega uporabnika že ob prihodu na stran pozdravi (slika 2) in mu prikaže njemu prilagojeno vsebino: gradivo iz njegovega seznama želja, zadnje gradivo, ki si ga je ogledal, priporoila ipd. Slika 2: Vstop na spletno stran Amazon.com Na Amazonu enakovredno delujeta tako iskanje s poizvedbami kot iskanje z brskanjem in odkrivanjem. Iskanje s poizvedbami je mogoe na tri razline naine: s hitrim, naprednim ali monim iskanjem. Iskalno okno za hitro iskanje po kljunih besedah je prisotno na skoraj vseh straneh spletne knjigarne in je enostavno za uporabo. Uporabnik vanj vpiše eno ali već kljunih besed, pri imer bodo zadetki vsebovali vse kljune besede. Pri iskanju s kljunimi besedami sistem iše tudi po besedilu knjig, ki to omogoajo (Search Inside funkcija). Napredno iskanje se razlikuje glede na izbrano vrsto gradiva (knjige, glasba, DVD-ji, …) in je namenjeno natannejšemu iskanju, kjer lahko uporabnik izpolni već polj hkrati. Znotraj naprednega iskanja po knjigah je omogoeno še »mono iskanje«, kamor se prosto zapiše poizvedba z uporabo Boolovih operatorjev (npr. subject: chocolate and (cookbooks or cookery) and not history and language:french). Za zaetek iskanja z brskanjem in odkrivanjem ima uporabnik već možnosti. V levi navigaciji lahko izbira kategorije, ki ga zanimajo in tako oži svoje iskanje, pri imer ima na 14 http://www.amazon.com MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 voljo brskanje po tematikah, ali pa se odloi za pregledovanje najbolj prodajanih knjig, novih ali prihajajoih izdaj ipd. Kot orodje brskanja služi tudi oblak najpogostejših oznak uporabnikov (slika 3). Slika 3: Oblak najbolj popularnih oznak na Amazonu Seznam zadetkov (slika 4) je urejen po relevantnosti, uporabnik pa ga lahko naknadno uredi glede na prodajanost, povpreno oceno kupcev, ceno, datum izdaje in abecedni red. Zadetke lahko omeji glede na kategorije, ki se mu prikažejo na levi strani zaslona. Na vrhu seznama rezultatov se izpiše tudi nekaj sorodnih iskanj, e pa uporabnik napano zapiše besedo oziroma se podobno zapisana beseda pogosteje pojavlja v bazi, mu sistem predlaga besedo, za katero predvideva, da jo je obiskovalec želel uporabiti (slika 5). Pri vsakem zadetku na seznamu je zapisanih nekaj osnovnih podatkov (naslov, avtor, vezava, cena), pri veini se pojavi tudi slika naslovnice, pri knjigah s funkcijo iskanja po vsebini (Search Inside) pa tudi kratek odlomek, v katerem je obarvana iskana beseda ali fraza. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 4: Seznam zadetkov v spletni knjigarni Amazon Slika 5: Predlog za drugano rkovanje V izpisu posameznega zadetka uporabnik dobi vrsto podatkov. Prebere si lahko opis knjige, kritike urednikov, kritike in ocene kupcev (slika 6), se pridruži diskusijam na forumu ter prebere lanke, ki so jih drugi uporabniki za to delo napisali na Amapediji15 (slika 7). S pomojo razlinih servisov lahko raziskuje podobno gradivo, ki bi ga tudi utegnilo zanimati (slika 8). Sistem na primer prikaže pet knjig, ki so jih kupili kupci ogledovane knjige, predlaga uporabniku podobne kategorije in s tem omogoi lažjo uporabo kontroliranega slovarja ter prikaže oznake, ki so jih knjigi dodelili uporabniki in so hkrati povezave na knjige z enako oznako. Kot predlog za raziskovanje je podanih tudi nekaj seznamov uporabnikov in vodnikov, ki vsebujejo iskano knjigo (slika 9). 15 Amapedija, t.i. wiki stran, je preizkusna aplikacija Amazona, ki sledi zgledu Wikipedije in omogoa uporabnikom, da sami pišejo obsežnejše prispevke o gradivu, ki ga ponuja Amazon. Vsak uporabnik lahko prijavi neprimerno vsebino in popravlja ter dopolnjuje prispevke, vse spremembe pa so vidne znotraj zavihka zgodovina. V zapisu posameznega izdelka ima uporabnik povezavo na lanek v amapediji ali pa je naprošen, naj bo prvi, ki ga bo napisal. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 6: Ocene in kritike na Amazonu Slika 7: Diskusije in povezava na Amapedijo v izpisu zadetka MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 8: Nekatere izmed možnosti iskanja podobnih zadetkov Slika 9: Seznami in vodii uporabnikov, ki vsebujejo iskano knjigo MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Pri knjigah, ki omogoajo iskanje po vsebini (Search Inside), se v izpisu zadetka pojavi še nekaj dodatnih možnosti. Potencialni kupec lahko pregleda nekaj vzornih strani (ponavadi naslovno stran, kazalo, odlomek in stvarno kazalo -slika 10) ter iše, e knjiga vsebuje doloene fraze ali besede. Kot rezultat iskanja po vsebini je prikazan spisek odlomkov, kjer se iskana beseda/fraza pojavlja. e je oseba že kupovala preko Amazona, lahko s klikom na želen odlomek dobi vpogled v sliko digitalizirane strani, iskana beseda pa je obarvana. Slika 10: Vzorne strani knjige Statistina analiza teksta knjig v programu Search Inside omogoa Amazonu nudenje še drugih možnosti (slika 11). SIPs (Statistically Improbable Phrases) so najbolj posebne fraze v knjigi, ki jih sistem dobi s primerjanjem indeksiranega teksta izbrane knjige z indeksiranim tekstom vseh knjig v Search Inside programu. To so torej fraze, ki se v izbrani knjigi pojavljajo veliko pogosteje kot pa v ostalih knjigah. S klikom na frazo se odpre seznam knjig, v katerih izbrana fraza prav tako predstavlja SIP. CAPs (Capitalized Phrases) pa so ljudje, kraji, dogodki ali pomembne teme, ki so pogosto omenjene v knjigi. CAPs in SIPs dajejo uporabniku delen vpogled v vsebino knjige. Na podlagi SIP fraz je doloen tudi seznam sorodnih knjig: algoritem namreć predvideva, da dve knjigi govorita o podobni temi, e si delita SIP fraze -već kot imata skupnih fraz, bolj sta si sorodni. Na podlagi statistine analize besedila je narejen tudi abecedni seznam najbolj pogostih besed v knjigi (Concordance – slika 12), ki pa ne upošteva besed kot so »od«, »to« ipd. Velikost MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 besed v seznamu je v sorazmerju s pogostostjo pojavitve (s postavitvijo miške na besedo se pojavi število ponovitev, s klikom nanjo pa odseki, v katerih se beseda pojavlja). Statistika besedila (slika 12) na podlagi analize teksta primerja težavnost izbrane knjige (itljivost, kompleksnost, število besed, …) z drugimi knjigami. Slika 11: Razline možnosti v povezavi z vsebino izbrane knjige Slika 12: Najpogostejše besede in statistika besedila Amazon ponuja obogatene vsebine ne le pri knjižnem gradivu, ampak tudi pri avdiovizualnem gradivu. Vsak obiskovalec lahko posluša 30 sekundne izseke skladb na glasbenih CD-jih, za kar lahko izbere uporabo Amazonovega orodja (slika 13), ki se odpre v posebnem okencu in mu omogoa nadaljnje brskanje in iskanje glasbenih CD-jev in poslušanje vzorcev skladb. Nekaj multimedijsko obogatenih vsebin si uporabnik lahko ogleda tudi na podstrani (slika 14), ki omogoa izposojo in prenos filmov ter uporabniku filme predstavlja s filmskimi napovedniki. Vse te vsebine pa se predvajajo neposredno na spletu in jih uporabniku pred ogledom ali poslušanjem ni potrebno prenesti na svoj raunalnik. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 13: Orodje za poslušanje vzorcev skladb Slika 14: Filmski napovedniki za izbrane filme Amazon ponuja svojim uporabnikom visoko personaliziran portal in aktivno udeležbo pri ustvarjanju vsebin. Na podlagi uporabnikove aktivnosti (kupljenih ali ogledanih naslovov, seznamov želja, dodeljenih oznak, …) Amazon iše še drugo gradivo, ki bi uporabniku ustrezalo in mu na podlagi analize podatkov ponudi personalizirana priporoila. Uporabniški profil (slika 15) na Amazonu je zelo dodelan, uporabnik pa ga lahko uporablja zgolj za lastne potrebe ali pa se z njegovo pomojo tudi predstavlja »skupnosti« MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 drugim uporabnikom Amazona in se z njimi povezuje. Lahko doda svojo sliko in nekatere osebne podatke, napiše svojo predstavitev in pravzaprav po želji celotno svojo dejavnost deli z drugimi uporabniki – od svojih seznamov do oddanih kritik in ocen, zadnjih aktivnosti, prijateljev, slik, najljubših artiklov do bibliografije. Lahko tudi brska po profilih drugih uporabnikov in se po želji z njimi povezuje (jih oznai za zanimivo osebo, jih doda na seznam svojih prijateljev ipd.) ali spremlja njihovo aktivnost. V osebnem profilu uporabnik spremlja tudi svojo aktivnost na Amazonu in ureja svoje vsebine. Slika 15: Uporabniški profil na Amazonu MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Uporabniki Amazona lahko ustvarjajo in soustvarjajo velik delež vsebin: dodeljujejo oznake in ocene, pišejo kritike, sodelujejo na forumih, komentirajo, sestavljajo sezname16 , pišejo priporoila za iskanje in prispevke v Amapediji, dodajajo slike, gradijo svoje medijske zbirke in še bi lahko naštevali. Nekatere od naštetih možnosti smo že predstavili (ocene, kritike, oznake, sezname, Amapedijo) tekom opisa, zato se bomo tu posvetili priporoilom za iskanje in medijskim zbirkam. Uporabniki lahko izboljšujejo Amazonovo iskanje s priporoili, v katerih povedo, pri katerih poizvedbah naj bi se pojavila izbrana knjiga ter zakaj (slika 16). Priporoilo je nato izpisano tudi v seznamu rezultatov kot »Zakaj je ta naslov relevanten?« (slika 5). Slika 16: Priporoila uporabnikov za boljši priklic gradiva Uporabniki lahko zgradijo tudi svojo digitalno medijsko knjižnico. Tu lahko predstavijo lastno zbirko knjig, glasbe, filmov in celo video igric, naslovom dodajajo oznake in ocene. e uporabnik klikne na posamezno enoto iz seznama, se mu poleg natannejših podatkov izpiše tudi podobno gradivo in kdo od uporabnikov ima v svoji zbirki isto delo (slika 18). Posebno zanimivo je, da med temi zbirkami najdemo tudi manjše knjižnice, ki na tak nain predstavijo svojo ponudbo (slika 17). 16 S sestavljanjem seznamov uporabniki sporoajo drugim kaj berejo, kaj so že prebrali, kaj želijo prebrati, katere so njihove najljubše knjige ipd. Ustvarijo lahko dve vrsti seznamov: Listmania! sezname in »So you'd like to…« vodie; prvi služijo bolj kot osebni seznami, drugi pa kot priporoilni seznami za spoznavanje doloenih tematik. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 17: Profil splošne knjižnice, ki je ustvarila svojo digitalno medijsko zbirko Slika 18: Zapis posameznega dela v uporabnikovi zbirki Pri tem je potrebno opozoriti, da je veliko možnosti aktivne participacije rezerviranih le za tiste, ki so že kupovali preko Amazona. Le ti lahko ocenjujejo in pišejo kritike, doloajo oznake, pišejo in popravljajo prispevke v Amapediji, dajejo predloge za iskanje ali sestavljajo Listmania sezname in vodnike. Uporabnik brez nakupa lahko prav tako na primer ustvarja sezname želja, uporablja forum in z oceno kritik drugih uporabnikov pove, ali se mu je kritika zdela uporabna in prijavi možno zlorabo. Ne more pa ustvariti Listmania seznama, vodnika ali digitalne zbirke, napisati kritike ali priporoil za iskanje. Lahko sicer dodeljuje ocene in oznake, vendar pa bodo te vidne le njemu znotraj profila in uporabne za izboljšanje priporoil, ki mu jih pripravlja Amazon ter za organiziranje zaznamovanega gradiva. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Amazon ima tudi svoj blog, na katerem vsakodnevno predstavlja artikle ali sporoa novice v povezavi z artikli. Vsak vnos lahko uporabnik komentira in ga oceni kot uporabnega ali neuporabnega, lahko pa se tudi naroi na RSS vire na doloeno tematiko in si omeji dnevne novice le na tiste, ki ga zanimajo. Preko RSS virov ali e-pošte se lahko naroi tudi na tedenske podcaste, ki so, glede na tematiko in vrsto, objavljeni v štirih kategorijah: -AmazonWire podcast vsebuje intervjuje z avtorji, glasbeniki, igralci o njihovih najnovejših delih, -MusicYouShouldHear podcast prinaša skladbe izbranih glasbenikov, -AmazonBookClips podcast vsebuje 7-10 minutne izseke novih izdaj najbolj prodajanih in obetavnih avtorjev, -TheSignificanSeven podcast pa vsak teden prinaša predstavitev sedmih knjig, ki jih izberejo uredniki. Neposredna komunikacija med uporabnikom in zaposlenimi sicer ni možna, je pa Amazon pred kratkim izdal preizkusno verzijo strani Askville (slika 19), kjer uporabniki odgovarjajo na vprašanja, zastavljena s strani drugih uporabnikov. Gre za sodelovalno orodje Amazonove skupnosti, kjer najdemo raznovrstne tematike – od vprašanj o naroanju preko Amazona, do vprašanj o knjigah na doloeno temo in zabavnih tematik. Slika 19: Amazonovo orodje Askville MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 48 6.1.2 Ann Arbor District Library Knjižnica Ann Arbor je v letu 2007 nadgradila svoj katalog17 in vanj vpeljala nekatere znailnosti spleta 2.0: ocene, kritike, oznake, komentarje in blog. Integracijo orodij za skupnostno povezovanje ali mreženje (angl. social networking tools) s katalogom so poimenovali SOPAC (Social OPAC). Iskanje po katalogu je mogoe le iz podstrani, namenjene katalogu, saj iskalno okno ni prisotno povsod. Osnovna stran kataloga (slika 20) omogoa hitro iskanje, brskanje po katalogu (po novostih, najbolj aktualnem gradivu ter glede na medij) in pregled najnovejših vnosov v knjižninih blogih. Hitro ali osnovno iskanje uporabniku omogoa iskanje pa kljunih besedah, avtorju, naslovu in predmetnih oznakah. Pri tem lahko nastavi nekatere omejitve, kot so: lokacija, starostna skupina, vrsta in status gradiva. Iskanje po kljunih besedah ni najbolj uinkovito, saj v samem seznamu rezultatov zadetkov ni mogoe sortirati niti omejiti. Slika 20: Osnovna stran kataloga knjižnice Ann Arbor 17 http://www.aadl.org/catalog MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Za naprednejše iskanje uporabnik izbere povezavo »već možnosti iskanja«, kjer je možno tako iskanje z Boolovimi operatorji kot iskanje po še nekaterih drugih elementih (signatura, ISBN/ISSN) ter veji nabor omejevalnikov. Znotraj naprednega iskanja se nahaja tudi kontekstna pomo, ki ponudi nekaj primerov oblikovanja poizvedbe. V primeru, da se poizvedba kona z nić zadetki, sistem vpraša uporabnika, e bi želel ponovno oblikovati poizvedbo in mu v spustnem meniju ponudi nekaj najbližjih ujemanj (slika 21). Slika 21: Predlogi v primeru poizvedbe z nić zadetki Sistem ob iskanju ne ponudi vedno konnega seznama zadetkov, ampak uporabniku vekrat najprej prikaže seznam (slika 22), iz katerega izbere tisto, kar ga zanima. Pri iskanju po avtorju se seznam prikaže, e uporabnik napiše le priimek avtorja ali pa već avtorjev nosi isto ime in priimek; uporabnik mora tako iz abecednega seznama avtorjev izbrati želenega avtorja. Pri iskanju po predmetnih oznakah mora izbirati iz abecednega seznama predmetih oznak, pri iskanju po naslovu pa glede na zvrst in še nekaterih drugih kriterijih. Tu se zdi, da katalog uporablja nekatere principe FZBZ-ja, saj združuje enote glede na izrazne oblike in upošteva odnose med entitetami. V tem seznamu sistem na primer združi knjige ter filme po knjižni predlogi v en sam zadetek, prevode in glasbeno gradivo pa prikaže posebej. S klikom na kategorijo se šele odpre seznam zadetkov (slika 23). e ima knjižnica već razlinih izdaj doloene knjige, so vse združene v enem samem zapisu, da gre pravzaprav za već razlinih izdaj pa je razvidno iz opombe »razline izdaje« in vrste ISBN številk (slika 24). Ni pa mogoe ugotoviti, katere izdaje so v katerih enotah knjižnice. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 22: Seznam, ki pomaga uporabniku natanneje doloiti, kaj iše Slika 23: Izpis zadetkov v katalogu knjižnice Ann Arbor Pri izpisu zadetkov lahko uporabnik tudi naknadno izkoristi možnost omejitev/sortiranja ter uredi zadetke glede na avtorja, naslov, leto izida, signaturo in vrsto gradiva, ne pa tudi po relevantnosti. V izpisu je pri vsakem zadetku (slika 23) poleg osnovnih podatkov zapisano tudi število kopij in v katerih enotah se nahajajo, uporabnik lahko tudi rezervira gradivo in si pogleda sliko kataložnega listka. Pri nekaterih je izpisana tudi povezava na povzetek in kazalo ter na Google Books, ki omogoa pogled v digitalizirano verzijo knjige. Izpisane so tudi oznake ter število komentarjev. Oboje je možno dodajati že s tega mesta s klikom na povezavo, s klikom na oznako pa se izpiše seznam gradiva, ki so mu uporabniki pripisali enako oznako. V izpisu zadetka se na dnu zapisa pojavi seznam knjig, nad katerimi je napis »Uporabniki, ki so si izposodili to gradivo, so si izposodili tudi naslednje knjižnino gradivo«. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 24: Izpis zadetka v katalogu knjižnic Ann Arbor Znotraj izpisa se pojavi tudi spustni meni »zgodovina iskanja«, ki pa ne prikazuje zadnjih poizvedb doloenega uporabnika, ampak zadnje poizvedbe, ki so bile izvedene v katalogu s strani vseh uporabnikov. Katalog knjižnice Ann Arbor omogoa uporabnikom aktivno participacijo pri ustvarjanju vsebin v katalogu z dodajanjem oznak in ocen ter pisanjem kritik in komentarjev. Oznake služijo kot dodaten opis vsebine in hkrati kot pomembno iskalno orodje. Ob pregledu oznak pa vidimo, da ne opredeljujejo le vsebine, ampak tudi mnenja uporabnikov o gradivu (na primer: krasno, zabavno, pritegne, najboljša knjiga ipd.). Na izhodišni strani kataloga je na desnem robu seznam 30 oznak: 10 najpogostejših, 10 najnovejših in 10 nakljunih oznak (slika 25), po katerih uporabnik lahko brska. Poleg tega ima uporabnik na voljo tudi povezavo na oblak oznak (slika 26), ki vsebuje 500 najbolj popularnih oznak v katalogu. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 25: Seznami najpogostejših, najnovejših in nakljunih oznak Slika 26: Del oblaka oznak Poleg dodeljevanja oznak lahko uporabniki tudi ocenjujejo gradivo z zvezdicami, pišejo kritike gradiva in komentarje na kritike drugih uporabnikov (slika 27). Pri vsaki kritiki lahko oznaijo, ali jim je bila v pomoć ali ne, prijavijo zlorabo, ali pa si ogledajo še ostale kritike istega uporabnika. Ob prihodu v katalog je, podobno kot za oznake, seznam zadnjih 10 kritik in 10 nakljuno izbranih kritik. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 27: Ocene in kritike uporabnikov Sistem si po vpisu zapomni uporabnika in slednji lahko sodeluje z lastnimi prispevki in ureja osebni profil ob vsakem obisku strani, brez predhodne prijave. Znotraj profila lahko uporabnik vidi svoje oznake v obliki oblaka oznak ali seznama, na katerem jih lahko tudi izbriše ali spremeni (slika 28). Prav tako lahko uporabnik na enem mestu vidi vse svoje kritike, ocene, komentarje in kritike, ki jih je oznail kot uporabne (slika 29). Ob desnem robu pa ima, podobno kot v katalogu, izpisan seznam svojih zadnjih oznak in kritik ter svoje najpogostejše oznake. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 28: Pogled na seznam oznak znotraj osebnega profila Slika 29: Pregled uporabnikovih kritik in komentarjev v osebnem profilu MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Še ena posebnost kataloga knjižnice Ann Arbor so kataložni listki v digitalni obliki, ki si jih lahko uporabniki spravijo in v svojem osebnem profilu gradijo svoj »listkovni katalog« (slika 30). Kataložni listki imajo celo »grafite« (slika 31), kot v knjižnici imenujejo rono napisane opombe. Uporabnik lahko odda svojo opombo in doloi, na katerem mestu na listku naj se pojavi. e je opomb ve, se le-te nakljuno menjajo. Slika 30: Uporabnikov osebni »listkovni katalog« Slika 31: Dodajanje grafitov na kataložni listek MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Knjižniarji novice, ki jih želijo deliti z uporabniki, objavijo znotraj štirih blogov: avdio, knjižnega in video bloga ter bloga o novicah iz medijev. Vsak vnos je opisan tudi z oznakami, uporabniki pa lahko aktivno sodelujejo s komentarji na vnos. Uporabniki se lahko naroijo na vrsto RSS virov glede na tematiko. V povezavi s katalogom gre tu za vire o gradivu (spremljanje novih komentarjev pri doloeni knjigi ali zadetkov pri poizvedbi) in o novih objavah na blogih knjižnice. Oddaljena komunikacija med uporabniki in zaposlenimi je nekoliko omejena, saj poteka le preko e-pošte in telefonskih pogovorov, ne pa tudi neposrednega klepeta. Katalog ne vsebuje e-medijev, ki bi jih uporabnik lahko s kataloga neposredno naložil na raunalnik. Knjižnica svojim uporabnikom to storitev namreć omogoa preko portala konzorcija knjižnic v Michiganu. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 57 6.1.3 Queens Library Splošna knjižnica Queens18 je v svoj katalog marca 2006 implementirala orodje AquaBrowser, nizozemski produkt, ki omogoa brskanje po knjižninemu katalogu in mu hkrati da privlaen vmesnik. AquaBrowser ima tri osnovne principe: iskanje, odkrivanje in izboljševanje rezultatov. Katalog predstavlja velik del spletne strani in se pravzaprav spaja z ostalimi vsebinami. Iskanje po katalogu je omogoeno z vsake podstrani na spletni strani knjižnice preko enostavnega iskalnega okna (slika 32), v katerega uporabnik vpiše kljune besede. Ali bo iskal po vseh zbirkah ali pa le po posameznih (knjige, glasba, filmi, digitalni mediji, spletne strani, lanki in celo dogodki v knjižnici) pa doloi z izbiro ustreznega zavihka. e vpiše v iskalno okno već besed, bo med njimi prevzet operator AND, e želi, pa lahko uporabi tudi operator OR. Ob iskalnem oknu ima uporabnik ves as možnost izbrati tudi napredno iskanje, kjer lahko iše s pomojo Boolovih operatorjev po već poljih hkrati in po nekaterih bolj specifinih poljih (ISBN številki, signaturi in številki vnosa v bazo). Lahko se odloi tudi za iskanje s pomojo brskanja po zaetku naslova, avtorja ali predmetne oznake (slika 33). Uporabniku se na ekranu izpiše abecedni seznam, iz katerega nato poljubno izbere kategorije, ni pa jih mogoe omejiti glede na format, jezik ali datum. e se poizvedba kona z nić zadetki, sistem uporabniku v obliki oblaka besed (slika 34) predlaga nekaj možnih besed, ki so po rkovanju najbližje uporabnikovi prvotni poizvedbi in se nahajajo v katalogu ter izmed predlaganih izbere najbolj verjeten odgovor (»Did you mean to search for …«). Slika 32: Hitro iskalno okno v katalogu knjižnice Queens 18 http://www.queenslibrary.org/ MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 33: Rezultati brskanja po predmetnih oznakah Slika 34: Predlogi pri poizvedbi z nić zadetki Izpis zadetkov je razdeljen na tri dele (slika 35): oblak besed na levi, rezultati iskanja na sredini in fasetno navigacijo znotraj rezultatov na desni. Oblak besed predstavlja orodje za odkrivanje, ki vizualno prikazuje, kako je iskalni izraz povezan z ostalimi koncepti in uporabnika opozori na možne alternativne izraze: asociacije, variante rkovanja in prevode. Asociacije so besede, ki se v zapisih pogosto pojavljajo ob iskanem izrazu, variante rkovanja prikažejo besede v katalogu, ki se rkujejo zelo podobno, prevodi pa so besede, ki jih sistem najde v vgrajenih slovarjih in se hkrati pojavljajo v katalogu. Z uporabo oblaka besed lahko uporabnik izboljša svoje iskanje in se usmeri na tisto, kar ga zares zanima. e postavi miško na doloeno besedo, se prikažejo povezave z drugimi besedami (primer »dessert« na sliki 35), izbira besed pa MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 vpliva tudi na zadetke. Zadetki na sliki 35 iz tega razloga ne vsebujejo le besede okolada, ampak tudi besedo kuharska knjiga (»cookbook«), saj je uporabnik s predhodnim klikom na to besedo nakazal, da želi najti kuharske knjige na temo okolade. Zadetki so urejeni po relevantnosti, možno pa jih je razvrstiti tudi po letu izida, naslovu in avtorju. Relevantnost je doloena glede na to, v katerih poljih se pojavlja iskana poizvedba in kolikokrat se poizvedba pojavi v zapisu, pri iskanju s pomojo oblaka besed pa na relevantnost vplivajo tudi rezultati prejšnjih poizvedb. V seznamu zadetkov je gradivo predstavljeno z nekaj osnovnimi podatki (vrsta gradiva, naslov, avtor/ji, signatura, leto, zbirka, predmetne oznake, kolikokrat se iskalna zahteva pojavlja v zapisu), pri velikem številu naslovov pa je vidna tudi slika naslovne strani. Gradivo, ki je priporoeno s strani knjižnice, je oznaeno z zvezdico. Ko uporabnik klikne na izbran zadetek, se mu prikaže še nekaj dodanih podatkov in status enot, s klikom na »povzetek« pa se odpre novo okno, v katerem lahko dobi dodatne informacije (kazalo, povzetek in v nekaterih primerih tudi del besedila). Fasete so namenjene izboljševanju zadetkov, saj lahko uporabnik s pomojo danih kategorij (ki temeljijo na metapodatkih zadetkov) omeji poiskane rezultate. Z vsakim izbranim atributom se fasetna navigacija posodobi v skladu z novimi rezultati. Na tak nain lahko uporabnik izkoristi podatke v katalogu, ne da bi moral pri tem poznati kontrolirani slovar ali tvorjenje kompleksnejših iskalnih strategij. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 35: Izpis rezultatov kot ga omogoa AquaBrowser Ob kliku na posamezen zavihek, ki predstavlja doloeno vrste gradiva, se poleg iskalnega okenca pojavijo tudi razline rubrike, ki služijo kot priporoila uporabniku (slika 36). V zavihkih »knjige«, »glasba« in »filmi« se pojavijo rubrike »knjižnica priporoa«, »nove izdaje« in »najbolj popularni«, na vrhu vsake izmed treh strani pa se izmenjuje izbrano gradivo, ki je poleg slike predstavljeno tudi z nekaj besedami o vsebini. Zavihek »digitalni mediji« ponuja štiri vrste gradiva19: e-knjige, e-video, e-glasba in ezvo ne knjige. Posebnost zasledimo na podstrani za e-knjige, kjer uporabnik poleg novih knjig vidi tudi pred kratkim vrnjene knjige. 19 Uporabniki si lahko izposodijo preko spleta štiri vrste gradiva: s pravo programsko opremo si naložijo izbrano gradivo na svoj raunalnik, kjer kopija ostane dva tedna in se nato »vrne« nazaj v knjižnico. Po preteku štirinajstih dni prenesena datoteka ostane na raunalniku, vendar ni već uporabna. Tako kot pri klasini izposoji, si lahko isto enoto sposodi drug uporabnik šele, ko je vrnjena nazaj v knjižnico. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 36: Priporoila za uporabnike Spletna stran omogoa dve vrsti vpisa, kjer lahko uporabniki urejajo svoje osebne profile. Prvi je namenjen lanom knjižnice, drugi pa spletnim obiskovalcem, ki želijo uporabljati storitve knjižnice, a niso lani knjižnice. V profilu uporabniki vidijo priporoila knjižnice, si shranijo prihajajoe dogodke, pregledujejo svoje shranjene poizvedbe, nastavijo želen jezik in starostno skupino ter se naroijo na obvestila po e-pošti za podroja, ki jih zanimajo. Ob vsakem obisku spletne strani pa se je potrebno ponovno prijaviti v sistem. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 V katalogu se pojavi tudi možnost RSS virov. Uporabnik lahko izbira med tremi vrstami: -gradivo, priporoeno s strani knjižnice in izbrane novosti, -prihajajoi dogodki v knjižnici in -novo gradivo na poizvedbo, ki jo je uporabnik nazadnje izvedel v katalogu. Oddaljena komunikacija med uporabnikom in knjižniarjem je mogoa preko telefona, e-pošte in tudi neposrednega klepeta (»live chat«), ki je na voljo v doloenih urah. Katalog knjižnice Queens ne omogoa aktivne participacije uporabnikov pri ustvarjanju vsebin, je pa knjižnica vkljuena v skupni projekt treh knjižnic »Summer Reading 200720«, kjer uporabniki ocenjujejo, pišejo kritike in sezname knjig, ki jih berejo ter pregledujejo, kaj berejo drugi. 20 http://www.summerreading.org MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 63 6.1.4 Hennepin County Library Katalog21 je na spletno stran umešen le kot podstran, od koder je tudi mogoe zaeti poizvedbo. To pomeni, da se mora uporabnik za vsak zaetek iskanja vraati na osnovno podstran in nima ves as na voljo iskalnega okna. Hitro ali osnovno iskanje omogoa dva naina iskanja (slika 37). Prvo nudi uporabniku iskanje po zaetnih besedah ali rkah, rezultat takega iskanja pa je abecedni seznam, ki prikazuje naslove, avtorje, predmetne oznake ali zbirke, ki se zaenjajo z vpisanimi rkami ali besedami (slika 38 prikazuje primer takega izpisa za predmetne oznake). Ob vsakem rezultatu je izpisano tudi število zapisov, v katerih se pojavlja. Uporabnik lahko izbere zaporedno številko ali številke rezultatov, za katere meni, da ustrezajo njegovi informacijski potrebi, jih vpiše v okence in dobi seznam zadetkov v katalogu. Pri drugem nainu iskanja znotraj hitrega iskanja pa uporabnik zapiše katerikoli del naslova, imena, predmetne oznake in/ali zbirke v iskalno okence in takoj dobi zadetke. Napredno iskanje omogoa iskanje z Boolovimi operatorji in iskanje po već poljih hkrati. Slika 37: Hitro iskanje po katalogu knjižnice Hennepin 21 https://catalog.hclib.org MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 38: Izpis predmetnih oznak, ki se zaenjajo z iskano besedo Poleg hitrega in naprednega iskanja uporabnik lahko izbere tudi možnost »iskanje z omejevalniki«. Pri tem iskanju že vnaprej omeji svoje iskanje glede na ciljno publiko, format ali jezik. Pri poizvedbi z nić zadetki sistem opozori uporabnika, naj preveri rkovanje in mu v primeru, da je zapis poizvedbe podoben kateri izmed besed v katalogu, predlaga drugano rkovanje (slika 39). Slika 39: Preverjanje rkovanja pri poizvedbi z nić zadetki Znotraj hitrega iskanja knjižnica tudi obveša uporabnike o novostih v zvezi s katalogom in jim nudi povezave, preko katerih lahko na nekoliko drugaen nain odkrijejo gradivo, ki bi jih zanimalo. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Seznam zadetkov (slika 40) lahko uporabnik uredi po datumu (privzeta možnost), avtorju, naslovu in zbirki, ne pa tudi po relevantnosti. Hkrati lahko rezultate omeji glede na ciljno obinstvo, format, jezik, datum in lokacijo. V seznamu so ob vsakem zadetku vidni osnovni podatki (naslov, avtor, založnik, leto izida, signatura, vrsta gradiva ter ali je gradivo na voljo), uporabnik pa lahko že na tem mestu rezervira gradivo ali si ga doda na svoj zaasni seznam. Slika 40: Izpis rezultatov kataloga Hennepin okrožne knjižnice Ob kliku na zadetek (slika 41) se prikaže nekaj već podatkov, med drugim tudi naslovnica, ki na seznamu zadetkov ni bila vidna. Uporabnik lahko prebere tudi kratek povzetek, pri nekaterih pa tudi kazalo in kratek odlomek. Ob strani so navedene tudi hipertekstne predmetne oznake izbranega gradiva in še nekatere druge povezave (avtorji, ilustratorji, ipd.), ki služijo uporabniku kot nekakšno navigacijsko orodje, s katerim lahko sledi oznakam, ki ga zanimajo. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 41: Podrobnejši prikaz zadetkov Uporabnik lahko za izbrano gradivo odda tudi komentar, ki pa je vezan na delo in ne na posamezno pojavno obliko. Ob okencu za komentiranje si lahko prebere tudi dosedanje komentarje uporabnikov ali pa klikne na povezavo, ki mu prikaže nekaj ocen iz Amazona (slika 42). Celotno orodje deluje v okviru »Bookspace« dela kataloga, ki ga bomo opisali v nadaljevanju. Kot zanimivost morda lahko povemo, da je možno komentirati tudi naroene knjige, zaradi esar je imela sedma knjiga Harrya Potterja že pred samim izidom kar 62 komentarjev. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 42: Komentarji znotraj »bookspace« podstrani Bookspace je del spletne strani knjižnice, ki deluje kot online bralna skupnost in je namenjena aktivni participaciji uporabnikov. Tesno je povezana tudi s samim katalogom. Vsak obiskovalec strani in ne le lan knjižnice se lahko vpiše v sistem in v svojem profilu uporablja orodja kot so »moji komentarji«, »moji seznami knjig« in »moja opozorila avtorjev« (slika 43). V sistem se je možno vpisati ob vsakem obisku, lahko pa obiskovalec izbere možnost, da si ga sistem zapomni tudi v prihodnje. Ob vsakem obisku je vpisan uporabnik pozdravljen tudi z nagovorom »dobrodošel«, kateremu sledi njegovo izbrano ime. Vsebina na vstopni strani je dinamina, saj se slike uporabnikov22, knjižni seznami in druge izbrane vsebine ves as menjajo. 22 Knjižnica spodbuja uporabnike, da se slikajo, ko berejo na svojem najljubšem mestu, in sliko objavijo na »bookspace« portalu. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 43: Bookspace Hennepin knjižnice Znotraj »mojih komentarjev« so zabeleženi vsi komentarji uporabnika o knjižninem gradivu, uporabnik pa lahko znotraj tega orodja vidi, za katero gradivo je že oddal komentarje, jih posodobi ali zbriše. Hkrati se mu na desni strani pokaže seznam desetih del, kjer so bili objavljeni zadnji komentarji; prebere si jih lahko preko povezav na izbranih delih. Vsak komentar pa je pred objavo pregledan s strani knjižninega osebja, saj ne sme vsebovati podatkov o razpletu zgodbe ali žaljivih pripomb. »Moji seznami knjig« omogoajo uporabniku, da sestavi enega ali već seznamov knjig: najljubših knjig, knjig, ki si jih želi prebrati v prihodnosti, knjig na doloeno temo ipd. Pravzaprav lahko dodaja vse vrste knjižninega gradiva, tako da seznami vsebujejo tudi kasete, CD-je, DVD-je ali zvone knjige. Za seznam mora uporabnik izbrati ime, e želi, lahko tudi opiše vsebino seznama in doloi, ali želi deliti svoj seznam z drugimi ali ne (pogoj za objavo je, da seznam vsebuje tri dela). Gradivo v seznam dodaja s pomojo knjižninega kataloga: v okence vpiše naslov, nakar se mu izpišejo oblike, med katerimi lahko izbira (slika 44). Tako kot pri komentarjih se tudi pri seznamih na desni strani izpiše zadnjih deset posodobljenih seznamov. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 44: Dodajanje gradiva v seznam knjig Preden uporabnik ustvari seznam, dobi tudi navodilo, da naj bi bile knjige, vkljuene v seznam, primarno namenjene odraslim, za sezname otroških in mladinskih knjig pa ga poveže na podstrani, ki so namenjene tema starostnima skupinama in so oblikovno in vsebinsko prilagojene za njih. Povezava za otroške sezname pripelje do obrazca za komentiranje, kjer lahko oceni knjigo tudi z zvezdicami (slika 45). Na strani za otroke tako ne obstajajo seznami, narejeni s strani uporabnikov, so pa že ustvarjeni obsežni seznami knjig s povzetki po tematikah (za fante, za punce, o živalih, o športu, dogodivšine, fantazijske zgodbe, pravljice, itd.). Stran za najstnike ima tudi svojo podobo, barvno shemo pa lahko obiskovalci sami spreminjajo. Najstniki tu lahko objavljajo svoje sezname knjig (slika 46), stran pa ponuja tudi sezname novosti in priporoilne sezname knjižniarjev. Slednji je še posebno zanimiv, saj lahko najstniki poslušajo tudi izrpne avdio-obnove (slika 47), ki jih pripovedujejo knjižniarji. V vsaki obnovi knjižniarji povedo tudi nekaj primerljivih naslovov z namenom »e so vam bile všeć te knjige, vam bo všeć tudi ta«. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 45: Oddajanje ocen znotraj vmesnika za otroke MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 46: Seznam knjig na strani za najstnike Slika 47: Avdio-obnove knjig Bookspace omogoa še eno svojevrstno storitev, ki pomaga uporabniku najti njemu zanimivo knjigo (»Find a good book«) na dva naina (slika 48). Prvi nain je preko seznama kazalcev, kjer uporabnik na prvem nivoju izbira med šestimi podroji. Ko si izbere podroje, ki ga zanima, se prikažejo nove kategorije, znotraj vsake izmed njih pa je seznam dvajsetih, s strani knjižniarjev izbranih knjig s sliko naslovnice, obnovo ter povezavo na komentarje. Poleg opisanih kategorij uporabnik vidi tudi novosti in sezname uporabnikov znotraj izbranega podroja. Druga možnost iskanja pa se osredotoa na avtorje in se imenuje »e vam je vše« iskanje. Kot že samo ime pove, uporabnik vpiše ime svojega priljubljenega avtorja, kot rezultat pa dobi bralne sezname, kjer se izbrani avtor pojavlja. Pri nekaterih je tudi kazalec na zvrst avtorjevega pisanja: e na primer vtipkamo »Weisberger, Lauren« dobimo kategorijo Chick Lit, ki nas zopet popelje v obsežni priporoilni seznam knjig in avtorjev s tega podroja. Po preizkušanju razlinih avtorjev lahko ugotovimo, da je tovrstnih priporoilnih seznamov zelo veliko, vendar nikjer niso zbrani na enem mestu, ampak uporabnik do njih dostopa le preko iskanja z opisanim orodjem. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 48: Servis »Najdi dobro knjigo« Poleg priporoilnih tematskih seznamov s strani knjižnice, seznamov bralcev in komentarjev lahko uporabniki najdejo ideje za branje tudi s pomojo: -seznamov novosti in naroenih knjig, -seznamov knjig, ki jih berejo zaposleni v knjižnici, -online knjižnega kluba ali -prebiranjem bloga. Vsaka knjiga na seznamu knjig, ki jih berejo zaposleni v knjižnici (slika 49), vsebuje tudi s strani knjižniarja napisano anotacijo, zapisano pa je tudi ime zaposlenega, ki jo je prispeval. Ime je hkrati tudi povezava na vse ostale anotacije zaposlenega. Uporabnik se lahko prijavi v sedem razlinih online bralnih klubov: leposlovje, strokovne knjige, najstniki, poslovanje, ljubezenske zgodbe, detektivke in klub »dobre novice«. Cel teden na svoj e-poštni raun dobiva izseke knjige, ki se jo bere tisti teden in se na podlagi prebranega (2-3 poglavja) lahko odloi, e bi si knjigo izposodil in do konca prebral. Znotraj bookspace dela spletne strani pa ima knjižnica tudi blog, na katerem knjižniarji predstavljajo knjige, objavljajo novice o knjigah ali avtorjih, knjižnih klubih ipd., vnose pa lahko komentirajo bralci bloga. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 49: Kaj berejo zaposleni v knjižnici Slika 50: Blog knjižnice Hennepin MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Hennepin okrožna knjižnica je razvila tudi nekaj prav posebnih iskalnih orodij: Amazon/HCL Lookup Tool, Netflix Lookup Tool in Barnes & Noble/HCL Lookup Tool. Z namestitvijo orodij na raunalnik in uporabo Firefox brskalnika lahko uporabnik že na spletnih straneh Amazon, Barnes&Noble in Netflix vidi, ali ima knjižnica naslov, ki ga zanima (slika 51). Slika 51: Iskalno orodje znotraj Amazona Pod rubriko »Moj raun« lahko uporabnik personalizira spletno stran knjižnice. Izbere lahko enoto knjižnice, ki bo služila kot izhodiše na strani ter vpiše ime, s katerim bo na spletni strani pozdravljen ob vsakem obisku. Prav tako se lahko naroi na razlina obvestila (novice za starše otrok od rojstva do šestega leta starosti, novice o dogodkih v knjižnici, novice za otroke od 6-12 leta starosti ter novice za uitelje in starše o uporabi knjižninega gradiva za izboljševanje uspeha otrok v šoli). Preko RSS virov ali e-obvestil se lahko naroijo skoraj na vse vrste vsebin, ki jih knjižnica ponuja in so bile opisane v tej analizi. Na vseh podstraneh knjižnice se kot orodje komunikacije med uporabnikom in knjižniarjem pojavlja oblaek »vprašaj knjižniarja«, ki med drugim ponuja tudi 24-urni neposredni klepet s knjižniarjem. Hennepin knjižnica pa ima poleg standardnega kataloga še en katalog – digitalni katalog (slika 52), ki je namenjen iskanju po e-medijih, ki jih lahko uporabniki naložijo na svoj raunalnik. Iskanje po tem katalogu prav tako poteka preko hitrega in naprednega iskanja, zdi pa se, da je bilo najveć pozornosti vložene v fasetno navigacijo in možnosti brskanja. Tudi ob samem vstopu na stran digitalnega kataloga uporabnika priakajo naslovnice novosti, ravnokar vrnjenega gradiva, najbolj popularnega gradiva in priporoil zaposlenih. Izpis zadetka je nekoliko drugaen kot v klasinem katalogu, saj je uporabnik opozorjen, za koliko asa si lahko izposodi gradivo, kakšna je velikost datoteke ter kakšne avtorske pravice za digitalno kopijo mora upoštevati (nekatero gradivo se na primer lahko posname na CD, drugo ne). V zapisu je podan tudi kratek opis, uporabnik si lahko na svoj raunalnik tudi naloži odlomek ali priporoi naslov svojemu prijatelju, ni pa omogoeno komentiranje ali ocenjevanje gradiva. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 52: Digitalni katalog knjižnice Hennepin MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 76 6.1.5 Phoenix Public Library Celotna spletna stran knjižnice Phoenix23 deluje kot velik online katalog, kjer se vse vsebine osredotoajo na gradivo in je iskanje omogoeno iz vsake podstrani. Katalog knjižnice Phoenix (slika 53) obiskovalcu da obutek komercialne strani, ki s svojo obliko nekoliko spomni tudi na Amazon. Iskanje gradiva z iskalno zahtevo poteka znotraj hitrega, naprednega ali klasinega iskanja, uporabnik pa lahko zane svoje iskanje tudi s pomojo fasetne navigacije. Tako vrstica z razlinimi možnostmi iskanja kot tudi fasetna navigacija sta prisotni na vseh podstraneh in omogoata uporabniku, da ves as hitro dostopa do kataloga. Z izbiro posameznega zavihka je hitro iskanje usmerjeno le na izbrano vrsto gradiva, napredno in klasino iskanje pa sta na vseh podstraneh enaka. Vsako poizvedbo si lahko uporabnik tudi shrani. Na vrhu strani je enostavno iskalno polje, pri katerem je privzeta možnost iskanja po kljunih besedah, uporabnik pa lahko v spustnem meniju izbere tudi vrsto drugih možnosti. Kategorije v spustnem meniju osnovnega iskanja niso povsod enake in se spreminjajo glede na izbran zavihek. Z navigacijo zavihkov (angl. tabbed navigation) se uporabnik lahko že na samem zaetku iskanja osredotoi na želeni tip gradiva (knjige, filmi, glasba, e-mediji, revije in asopisi, podatkovne baze, una orodja, gradivo za otroke in za najstnike). Pri kategorijah, ki so bolj specifine, se prikažejo tudi nekoliko drugane možnosti spustnega menija (npr. režiser, zasedba in ekipa, pesem in umetnik). Poleg spustnega menija lahko uporabnik s klikom na gumb »Možnosti iskanja« še natanneje omeji svoje iskanje glede na format, starostno stopnjo, statusom enote, lokacijo in jezik. V naprednem iskanju uporabnik lahko iše s pomojo Boolovih operatorjev, na voljo pa so mu tudi možnosti, ki so bile v osnovnem nainu, le da lahko uporabnik v naprednem iskanju izpolni ali izbere već kategorij hkrati. Znotraj naprednega iskanja je prikazanih nekaj primerov iskanja, ki naj bi pomagali uporabniku pri poizvedbi. 23 http://www.phoenixpubliclibrary.org MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 53: Domaa stran Splošne knjižnice Phoenix MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Klasino iskanje (slika 54) je iskanje, ki je bilo na voljo pred vzpostavitvijo nove spletne strani in online kataloga. Za razliko od naprednega iskanja v novem katalogu, je tu med vsemi iskalnimi polji možno nastaviti Boolove operatorje. Znotraj klasinega iskanja je na voljo tudi natanna pomoć ter nasveti za iskanje, esar v novem katalogu skorajda ni. Slika 54: Klasino iskanje v katalogu knjižnice Phoenix Novi katalog ima tudi funkcijo preverjanja rkovanja in avtomatinega popravljanja poizvedbe (slika 55). e uporabnik pri rkovanju naredi manjšo napako, sistem avtomatino popravi poizvedbo in vrne rezultate na popravljeno rkovanje. e pa je napaka veja, sistem pove, da ni našel zadetkov in predlaga besedo, za katero predvideva, da jo je uporabnik želel zapisati. Tudi v primeru, da se poizvedba ne kona z nić zadetki, sistem predlaga drugano rkovanje, e ugotovi, da se v katalogu veliko pogosteje pojavlja beseda s podobnim zapisom. Slika 55: Preverjanje rkovanja in avtomatino popravljanje poizvedbe. Na osnovni strani kot tudi znotraj vsakega izmed zavihkov je ves as na voljo fasetna navigacija (v knjižnici Phoenix so jo poimenovali vodena navigacija), ki je namenjena odkrivanju in hitremu premikanju med zadetki. Znotraj vsakega zavihka se fasetna navigacija pojavi z vnaprej doloenimi kategorijami, ki pa se ob poizvedbi spremenijo, saj MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 je seznam ustvarjen na podlagi rezultatov poizvedbe. Vsaka izmed možnosti, ki jo uporabnik izbere, se zabeleži na vrhu rezultatov poizvedbe, v obliki lokatorja ali breadcrumb navigacije (slika 56). Vsako izmed izbranih možnosti lahko uporabnik enostavno odstrani s klikom na rdeć križec, pri imer zaporedje ni pomembno. Slika 56: Lokator ali breadcrumbs navigacija Seznam zadetkov (slika 57) je urejen po relevantnosti, uporabnik pa ga lahko, z izbiro možnosti v spustnem meniju, uredi po avtorju, naslovi, letu izdaje, signaturi in dostopnosti. Za omejevanje iskanja so poleg fasetne navigacije na voljo tudi spustni meniji (omejevanje rezultatov na leposlovje ali stroko ter glede na status) in ikone, ki predstavljajo vrste gradiva. Seznam rezultatov uporabniku prikaže nekaj osnovnih podatkov o gradivu (naslovnica, naslov dela, vrsto gradiva, avtorja, datum izida, signaturo in status), nakaže, kateri zapisi vsebujejo tudi dodatno vsebino (npr. povzetek, kritike, kazalo, odlomek in opis nastopajoih oseb) ter omogoi rezervacijo, shrambo ali online dostop do gradiva. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 57: Izpis rezultatov v katalogu knjižnice Phoenix V izpisu posameznega zadetka (slika 58) uporabnik dobi še nekaj već podatkov o gradivu, preko povezav na predmetnih oznakah najde sorodno gradivo ter si pogleda kazalo in anotacije. Kot novost knjižnica uvaja tudi podatke iz Amazona: kritike Amazonovih urednikov in povzetke ter ocene in kritike Amazonovih uporabnikov. Pod nekaterimi naslovnicami je tudi povezava na Amazon, ki je povezava na zapis enote v Amazonu. Uporabnik si lahko enoto tudi shrani v svojo knjižno polico, kar pa bomo obravnavali v nadaljevanju. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 58: Izpis posameznega zadetka Vsak online uporabnik si lahko ustvari svoj lastni profil, v katerem lahko vidi svoje shranjene poizvedbe (slika 59), povezave in dogodke ter si s shranjevanjem gradiva v MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 katalogu gradi lastno bralno polico (slika 60). Shranjene enote gradiva si lahko uredi z ustvarjanjem novih polic, sezname pa si lahko tudi natisne. Prav tako lahko znotraj profila izbere novice, ki bi jih želel prejemati po e-pošti. Slika 59: Shranjene poizvedbe v profilu uporabnika Slika 60: Knjižna polica shranjenih enot v profilu uporabnika Uporabnik se lahko naroi RSS vire na obvestila o knjižnih novostih (leposlovje, stroka, glasba ali filmi), opozorila o zamudah in prispelem rezerviranem gradivu ter novem gradivu v katalogu za njegove poizvedbe. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Katalog knjižnice vsebuje tudi e-medije, ki jih uporabnik za omejeno obdobje naloži na svoj raunalnik. Sam prenos datoteke pa ne poteka neposredno iz spletne strani knjižnice, ampak je uporabnik preusmerjen na digitalno knjižnico, ki jo vzdržuje već knjižnic v Phoenixu. Knjižnica ponuja tudi nekaj vsebin, s katerimi poskuša uporabniku priporoiti knjižnino gradivo. Tako ponuja sezname novosti, najbolj izposojenih in popularnih naslovov, priporoenega gradiva s strani zaposlenih in dobitnikov nagrad tako na osnovni strani kot znotraj vsakega zavihka za doloeno vrsto gradiva. Prav tako so ob robu strani izpisani seznami najbolj popularnih naslovov, ki so privzeti iz drugih virov (spletnih strani in internetnih virov). Oddaljena komunikacija je možna le preko e-poštnih sporoil in telefonskega pogovora, ne pa tudi preko neposredne komunikacije. Katalog zaenkrat še ne omogoa aktivne participacije uporabnikov pri ustvarjanju vsebin. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 84 6.1.6 WorldCat WorldCat24 je online vzajemni katalog OCLC, ki služi za iskanje knjig, asopisov, revij, asnikov, virov na internetu, zemljevidov, notnih zapisov, cedejev, videokaset in drugega gradiva. Gre pravzaprav za vzajemni katalog, v katerega se vkljuujejo knjižnice iz već držav. Iskalno okno je na voljo na vseh podstraneh. Katalog je primarno namenjen iskanju po knjižninem gradivu, omogoa pa tudi iskanje po seznamih, ustvarjenih s strani uporabnikov in po profilih uporabnikov (slika 61). Hitro ali osnovno iskanje po katalogu poteka preko enostavnega iskalnega okenca brez kakršnih koli dodatnih omejevalnikov. V naprednem iskanju pa je mogoe je mogoe hkrati iskati po već kriterijih: avtorju, naslovu, kljunih besedah in standardni številki ter rezultate že vnaprej omejiti glede na jezik, format in datum izida. Pri tem med iskalnimi polji ni mogoe nastaviti Boolovih operatorjev, kot pomoć pa je pod vsakih poljem napisan en primer poizvedbe. Slika 61: Iskanje po knjižninem gradivu, seznamih in profilih uporabnikov Seznam zadetkov (slika 62) je urejen po relevantnosti, uporabnik pa ga lahko uredi tudi po avtorju, naslovu ali datumu. Rezultate lahko izboljša z uporabo fasetne navigacije, ki mu omogoa omejevanje rezultatov glede na avtorja, vsebino, format, jezik in leto. Pri vsakem zadetku je zapisan naslov, avtor, založnik, leto izida, jezik in tip gradiva. Posebnost kataloga je, da se izpišejo le izrazne oblike dela, medtem ko so posamezne pojavne oblike združene znotraj zapisa. V zapisu (slika 63) uporabnik tako lahko pregleda seznam izdaj in katere knjižnice imajo izbrano izrazno obliko dela. S povezavami na predmetnih oznakah lahko poiše podobno gradivo, si ogleda citiranje izbranega gradiva v razlinih stilih citiranja ali izvozi bibliografske podatke o gradivu. Zadetek lahko tudi shrani v katerega od svojih seznamov ali aktivno sodeluje pri ustvarjanju vsebine 24 http://www.worldcat.org MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 ocenjevanjem, pisanjem kritik ali dodajanjem opomb in kazal znotraj zavihka »podrobnosti«. Slika 62: Izpis zadetkov v WorldCat katalogu MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 63: Podrobnejši prikaz zadetka Uporabnik se lahko vpiše v sistem in si ustvari lasten profil, ki ga po želji naredi tudi javnega. Obrazec za profil omogoa, da vpiše svoj poklic, naslov, spletno stran in celo naslov svoje strani na MySpace-u ter orodjih za neposredno komunikacijo (slika 64). Prosto lahko opiše tudi sebe in svoje interese. Znotraj profila lahko ustvarja tudi svoje sezname (slika 65) in jih po želji deli z drugimi. Izbrano knjižnino gradivo lahko razporeja v štiri vrste seznamov: -seznam gradiva, ki ga mora natanneje pogledati, -seznam gradiva, ki ga uporabnik že ima, -seznam gradiva, ki ga uporabnik priporoa in -tematske sezname. Pri vsaki enoti znotraj seznama lahko zapiše in shrani opombe, ki jih v primeru javnega seznama lahko preberejo tudi drugi uporabniki. Iskanje po seznamih in uporabnikih je možno le s poizvedbo, ne pa tudi z brskanjem. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 64: Profil uporabnika kataloga WorldCat Slika 65: Primer uporabnikovega seznama in možnosti znotraj njega MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 88 6.1.7 COBISS/OPAC COBISS/OPAC25 omogoa online dostop do vzajemne bibliografsko-kataložne baze podatkov (COBIB.SI), do lokalnih katalogov knjižnic, vkljuenih v sistem COBISS.SI in do drugih baz podatkov. Uporabnik lahko iše po gradivu 335 knjižnic iz Slovenije in tujine (npr. knjižnice zamejskih Slovencev), v sistem pa so vkljuene knjižnice razlinih tipov. Na voljo so trije tipi iskanja: osnovno, izbirno in ukazno (slika 66). Osnovni nain iskanja omogoa iskanje po petih osnovnih iskalnih poljih (avtor, naslov, leto izida, kljue besede in založnik), uporabnik pa lahko doloi tudi elemente omejevanja. V izbirnem iskanju je mogoe iskanje po već poljih hkrati in izbira cele vrste entitet, po katerih želi iskati. V okencih so nastavljene privzete možnosti, ki jih uporabnik poljubno spreminja tako, da z obsežnega spustnega seznama izbere nove možnosti. Nastavi lahko tudi Boolove operatorje med posameznimi polji. Ukazno iskanje pa je primerno le za tiste, ki dobro poznajo strukturo zapisov v katalogu in obvladajo tehnike iskanja tudi s pisanjem ukazov. Slika 66: Iskanje v katalogu COBISS 25 http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lang=win&lani=si MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Seznam zadetkov je urejen nakljuno, uporabnik pa ga lahko uredi glede na naslov, avtorja ali leto izdaje (slika 67). Za posamezen zadetek se v seznamu izpišejo osnovni podatki kot so naslov, avtor, leto izida, jezik, vrsta gradiva, pri serijskih publikacijah pa tudi številka ISSN. Že v samem seznamu zadetkov lahko uporabnik oznai tiste, ki ga zanimajo, in jih prenese v košarico. Slika 67: Seznam zadetkov v katalogu COBISS Posamezen zapis zadetka se izpiše v izbranem formatu ali v formatu privzete vrednosti (slika 68). Vsi avtorji in predmetne oznake se izpišejo kot povezave, s klikom na povezavo pa se izvrši iskanje po ustreznem avtorju ali predmetni oznaki. V lokalnih katalogih knjižnic, vkljuenih v COBISS, lahko uporabnik tudi rezervira izbrano gradivo ali ga naroi preko medknjižnine izposoje, v vzajemnem katalogu pa ob zapisu dobi le seznam knjižnic, ki imajo izbrano gradivo. Zapis lahko uporabnik spravi v košarico (slika 69), od koder ga lahko nadalje pošlje po elektronski pošti, natisne ali shrani v posebno datoteko. Nekatere knjižnice omogoajo vpogled v lokacijo posameznih izvodov v knjižnici. V teh knjižnicah se pri izpisu podrobnejših podatkov o stanju zaloge signatura izpiše kot povezava na lokacijo izvoda v knjižnici. Po kliku na povezavo se izriše tloris knjižnice z oznaeno polico, na kateri se izvod nahaja. e uporabnik klikne na zeleni trikotnik ob polici, si lahko polico podrobneje ogleda. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 68: Izpis zapisa v lokalnem katalogu Slika 69: Izbrani zadetki v košarici Uporabnik se lahko v rubriki »Moja knjižnica« prijavi v vsako izmed knjižnic, v katere je vlanjen. Poleg pregleda izposojenega gradiva, rezervacij in medknjižninih naroil se lahko naroi še na nekatera obvestila (slika 70) preko e-pošte ali SMS. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Slika 70: Nastavitve za obvešanje v rubriki »Moja knjižnica« Aktivna participacija uporabnika v katalogu ni mogoa, komunikacija uporabnika s knjižniarjem pa je nudena preko servisa »Vprašaj knjižniarja«, kjer se v doloenih urah uporabnik lahko neposredno pogovarja s knjižniarjem ali pošlje e-pošto s svojim vprašanjem. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 92 6.2 PRIMERJAVA 6.2.1 Iskanje Tako Amazon kot knjižnini katalogi omogoajo enostavno/hitro in naprednejše iskanje s poizvedbami, razlike pa najdemo v njihovi izvedbi. Za Amazonovo hitro iskanje je znailno eno samo iskalno polje, ki se pojavlja na vseh podstraneh in omogoa takojšnje ter enostavno iskanje s kateregakoli mesta na strani. Podobno iskanje z enim iskalnim in najveć enim omejevalnim poljem, ki se pojavlja na vseh podstraneh, lahko najdemo tudi pri treh od šestih analiziranih katalogov. Preostali trije katalogi imajo hitro iskanje zasnovano bolj kompleksno (već iskalnih in omejevalnih polj), kar je verjetno tudi razlog, da okno za iskanje ni prisotno na vseh straneh. Vidimo lahko da, z izjemo WorldCat kataloga, vsi katalogi kot tudi Amazon še vedno podpirajo napredno iskanje z Boolovimi operatorji. Amazon uporabnikom, ki obvladajo iskalne tehnike in razumejo prosto sestavljanje poizvedb z uporabo Boolovih operatorjev, nudi tudi t.i. mono iskanje. Nekaj podobnega, vendar v bolj težavni in manj fleksibilni obliki lahko najdemo edino v COBISSovem ukaznem iskanju. Amazon, kot tudi štirje novejši katalogi, podpira predloge za drugano rkovanje, pri tem pa le katalog knjižnice Phoenix nudi avtomatsko popravljanje rkovanja v primeru manjših napak. Amazon poleg iskanja z oblikovanjem iskalne zahteve omogoa tudi zaetek iskanja z brskanjem po vnaprej doloenih kategorijah, kjer lahko uporabnik raziskuje po sistemu »od širšega k ožjemu«. Podobno zasnovo lahko najdemo tudi v katalogu knjižnice Phoenix, kjer je zaradi fasetne navigacije iskanje morda še nekoliko lažje in ponuja već možnosti. Možnost brskanja po katalogu oglašujeta tudi kataloga knjižnic Ann Arbor in Queens, vendar se to brskanje pravzaprav po uinkovitosti, celovitosti in uporabnosti ne more primerjati z Amazonovim. Nobena izmed knjižnic zaenkrat še ne omogoa iskanja po celotnih besedilih, kakršnega lahko najdemo v Amazonovem Search Inside, kljub temu, da že nudijo izposojo digitaliziranih knjig. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Preglednica 2: Iskanje Amazon Knjižnini katalogi AQH PWC Hitro iskalno okno na vseh podstraneh ++ – ++ – ++ ++ – Število iskalnih polj pri enostavnem iskanju 1 1 1 2 1 1 5 Število omejevalnih polj pri enostavnem iskanju 1 4 0 5 1 0 3 Iskanje z uporabo Boolovih operatorjev ++ ++ ++ ++ + – ++ Predlogi rkovanja ++ ++ ++ ++ ++ – – Avtomatsko popravljanje rkovanja – – – –++ – – Zaetek iskanja z brskanjem ++ +/– +/– – ++ – – Iskanje po celotnih besedilih ++ – – – – – – Legenda: A = Ann Arbor District Library; Q = Queens Library; H = Hennepin County Library; P = Phoenix Public Library; W = WorldCat; C = COBISS ++ zelo dobro; + dobro, z nekaterimi omejitvami; +/– prisotno, a zelo omejeno; – ni prisotno 6.2.2 Izpis zadetkov in navigacija Pri preverjanju bolj aktualnih možnosti izpisa zadetkov in navigacije smo ugotovili, da se pregledani knjižnini katalogi delijo v dve skupini. Pri treh katalogih lahko najdemo rangiranje po relevantnosti kot tudi zelo dobro navigacijo med zadetki, ki je nastala z združevanjem gradiva v skupine in uporabo fasetne navigacije. Na drugi strani pa so trije katalogi, kjer je navigacija med zadetki precej otežena in zastarela. Pri katalogih Ann Arbor in Hennepin naj bi sicer ravnanje z rezultati nekoliko olajšali omejevalniki, medtem ko pri katalogu COBISS ni niti te možnosti. Amazon pri izpisu zadetkov in navigaciji za malenkost zaostaja za nekaterimi katalogi, saj ne nudi povsod fasetne navigacije, lokatorji pa so manj napredni kot recimo v katalogu knjižnice Phoenix, kjer lahko uporabnik po želji izbriše katerega koli izmed lokatorjev in s tem tudi spremeni svojo poizvedbo. Vendar eprav katalog knjižnice Phoenix vsebuje nekatere boljše tehnine rešitve pri navigaciji, pa Amazon svoje pomanjkljivosti nadomesti z boljšo ponudbo tematskih kategorij in podkategorij, ki uporabnika vodijo od širše tematike k ožji. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Preglednica 3: Izpis zadetkov in navigacija Amazon Knjižnini katalogi AQH PWC Rangiranje po relevantnosti ++ – ++ – ++ ++ – Združevanje v skupine (angl. clusters) ++ +/– ++ – ++ ++ – Fasetna navigacija + – ++ – ++ + – Lokator ali breadcrumbs navigacija + – +/– – ++ + – Legenda: A = Ann Arbor District Library; Q = Queens Library; H = Hennepin County Library; P = Phoenix Public Library; W = WorldCat; C = COBISS ++ zelo dobro; + dobro, z nekaterimi omejitvami; +/– prisotno, a zelo omejeno; – ni prisotno 6.2.3 Obogateni zapisi in priporoilni seznami Zapisi, ki jih o gradivu dobimo na Amazonu, vsebujejo vrsto podatkov, ki uporabniku pomagajo pri odloitvi za nakup. Tu mislimo na vsebine, ki jih prispeva sam Amazon in ne uporabniki (vsebine kreirane s strani uporabnikov bomo obravnavali nekoliko kasneje). S preglednice 4 lahko vidimo, da zapisi v COBISSu in WorldCat-u vsebujejo le malo vsebin, s katerimi bi obogatili zapise. Nasprotno vidimo, da novejši štirje katalogi že izkorišajo dodatne vsebine in jih vkljuujejo v svoje zapise. Najbolj pri tem izstopa katalog knjižnice Phoenix, ki resnino vsebuje vse od naštetih možnosti za obogatitev zapisov. Med najmanj izkorišenimi možnostmi v primerjavi z Amazonom so vsekakor predlogi za iskanje, saj Amazon omogoa celo vrsto predlogov: možnosti iskanja po knjigah z isto tematsko oznako, seznam knjig, ki citirajo izbrano knjigo, podobne knjige na podlagi »izrauna« SIPs in CAPs, knjige, ki so si jih kupili kupci ogledovane knjige in še bi lahko naštevali. Veina katalogov še vedno ponuja le povezave na predmetnih oznakah, avtorjih in zbirkah, nekoliko boljša priporoila najdemo le v katalogu Ann Arbor, kjer je nabor povezav nekoliko veji (ne samo na predmetne oznake ampak tudi glede na žanr in osebe, povezane z delom), podobno kot v Amazonu pa je izpisano, kaj so si izposodili uporabniki, ki so si izposodili izbrani naslov. V katalogu Queens se pojavlja tudi manjši presežek, saj je na podlagi so-pojavljanja besed v katalogu zgrajen oblak besed. Zanimivo je, da recimo Hennepin knjižnica, ki ima resnino veliko dodatnih vsebin v okviru Bookspace servisa, teh vsebin ne doda neposredno v katalog. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 Obogatene vsebine v obliki seznamov, pripravljenih s strani zaposlenih, lahko uporabniki najdejo v novejših katalogih, sezname nedavno vrnjenega gradiva pa zaenkrat le v zbirkah za e-medije. Priakovali bi, da bi kaj podobnega našli na Amazonu (nedavno kupljeni artikli), vendar take funkcije še ni. Preglednica 4: Obogateni zapisi in priporoilni seznami Amazon Knjižnini katalogi AQH PWC Naslovnice ++ ++ ++ + ++ + – Kritike ++ ++ – ++ ++ – – Povzetki/Anotacije ++ ++ ++ ++ ++ – +/– Odlomki ++ – ++ ++ ++ – – Kazala ++ ++ ++ ++ ++ – +/– Polna besedila ++ – ++ ++ ++ – – Predlogi za nadaljnje iskanje ++ + + +/– + +/– +/– Vsebine iz Amazona / – – ++ ++ – – Seznami novosti in najbolj popularnih, priporoilni ++ +++ ++ ++ – – seznami Kupljeno/vrnjeno gradivo – – + + + – – Legenda: A = Ann Arbor District Library; Q = Queens Library; H = Hennepin County Library; P = Phoenix Public Library; W = WorldCat; C = COBISS ++ zelo dobro; + dobro, z nekaterimi omejitvami; +/– prisotno, a zelo omejeno; – ni prisotno 6.2.4 Aktivna participacija uporabnikov Amazon ima celo vrsto storitev, kjer lahko uporabniki oziroma kupci aktivno sodelujejo s pisanjem in objavljanjem vsebin, ki nato delujejo kot referenca ostalim uporabnikom. Med knjižnicami sodelovanje uporabnikov pri ustvarjanju vsebin podpirajo tri: Ann Arbor, Hennepin in WorldCat, vendar nobena v enaki meri kot Amazon. Še najpogosteje omogoajo pisanje kritik in dodeljevanje ocen, nekoliko manj komentiranje in oblikovanje seznamov, ki jih lahko berejo tudi drugi uporabniki. V sami implementaciji so funkcije Amazona najbolj podobne (tudi oblikovno) v katalogu knjižnice Ann Arbor, ki edini ponuja oznaevanje in kjer bralec lahko ocenjuje kritike in ocene drugih uporabnikov z MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 uporabno/neuporabno, nanje odgovori s komentarjem ali prijavi zlorabo. V Hennepin knjižnici so se na primer odloili za nekoliko drugaen nadzor vsebin, saj knjižniarji sami preverijo oddane komentarje in kritike pred njihovo objavo. eprav so knjižnice že zaele eksperimentirati z uvajanjem aktivne participacije uporabnikov, pa so se nekaterih možnosti le bežno dotaknile ali pa sploh ne. Tako recimo edino WorldCat dovoljuje uporabnikom dodajanje podatkov o gradivu in kazal, kar pa je še daleć od tega, kar je Amazon ponudil v projektu Amapedija. Preglednica 5: Participacija uporabnikov Amazon Knjižnini katalogi AQH PWC Kritikeinocene ++ ++ – + – ++ – Komentarji ++ ++ – ++ – – – Oznake ++ ++ ––––– Seznami ++ – –++ –++ – Dodajanje vsebine ++ – – – – + – Forumi ++ –––––– Priporoilazaiskanje ++ – – – – – – Legenda: A = Ann Arbor District Library; Q = Queens Library; H = Hennepin County Library; P = Phoenix Public Library; W = WorldCat; C = COBISS ++ zelo dobro; + dobro, z nekaterimi omejitvami; +/– prisotno, a zelo omejeno; – ni prisotno 6.2.5 Uporabniški profil Amazon uporabnika od vsakem obisku prepozna in pozdravi po imenu, ne da bi se moral ta vedno znova vpisati v sistem26, da bi pogledal svoj raun ali dodajal vsebine. Amazonov uporabniški profil je zelo dodelan, uporabnik pa ga lahko uporablja za lastne potrebe (pregled ustvarjenih vsebin in njihovo urejanje, zadnje aktivnosti, izbor vsebin za obvešanje po e-pošti) ali pa se z njegovo pomojo tudi predstavlja »skupnosti« -drugim uporabnikom Amazona in se z njimi povezuje. Lahko doda svojo sliko in nekatere osebne podatke, napiše svojo predstavitev in pravzaprav celotno svojo dejavnost po želji deli z 26 Za to mora imeti uporabnik aktivne piškotke (angl. cookies) -e le ti niso omogoeni, funkcija ne deluje. Sistem torej deluje le na zasebnih raunalnikih in ne javnih terminalih (ob predpostavki, da so na le teh piškotki iz varnostih razlogov izkljueni). MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 drugimi uporabniki – od svojih seznamov do oddanih kritik in ocen, zadnjih aktivnosti, prijateljev, slik, najljubših artiklov do bibliografije. Amazon nudi tudi visoko stopnjo personalizacije, saj se stran z vsebinami avtomatino prilagodi poizvedbam uporabnika in mu ponudi prav zanj oblikovana priporoila za nakup. Osebni profili uporabnikov in možnost personalizacije znotraj knjižninih katalogov se zaenkrat še ne more primerjati s tistim, ki jo nudi Amazon27. COBISS, ki predstavlja primer klasinega kataloga, ponuja najmanj možnosti v zvezi s profilom in ga niti ne ponuja v taki obliki kot Amazon in drugi katalogi. Ostali katalogi poasi vpeljujejo nekatere funkcije osebnih profilov in personalizacije, še najveć možnosti zaenkrat ponuja Hennepin knjižnica. Kot je razvidno od predstavitve v preglednici 6, je vsaka knjižnica implementirala nekoliko drugano kombinacijo možnosti, ki so ponujene tudi v Amazonu, le personaliziranih priporoil zaenkrat ne omogoa še nobena od knjižnic. Preglednica 6: Uporabniški profil. Amazon Knjižnini katalogi AQH PWC Stalna prijava v sistem ++ ++ – ++ – – – Osebni podatki ++ – – – – ++ – Shranjene poizvedbe – – ++ – ++ – – Zadnje aktivnosti na strani (ogledani naslovi…) ++ +/– – – – – – Pregled ustvarjenih vsebin in njihovo urejanje ++ ++ – ++ – + – Seznami ++ + – ++ + ++ +/– Personalizirana spletna stran ++ – + + – +/– – Personalizirana obvestila po e-pošti ++ – + ++ + – + Personalizirana priporoila ++ –––––– Legenda: A = Ann Arbor District Library; Q = Queens Library; H = Hennepin County Library; P = Phoenix Public Library; W = WorldCat; C = COBISS ++ zelo dobro; + dobro, z nekaterimi omejitvami; +/– prisotno, a zelo omejeno; – ni prisotno 27 V knjižninih profilih nismo analizirali možnosti v povezavi z izposojenim gradivom, saj do tega dela profila zaradi nelanstva nismo imeli povsod dostopa. Enako smo tudi v Amazonu izpustili možnosti v zvezi z raunom. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 98 6.2.6 Drugi trendi Zanimivost pri analizi drugih trendov (preglednica 7), ki jih najdemo na spletu, se je pokazala z ugotovitvijo, da Hennepin knjižnica v tem pogledu ponuja već kot Amazon. Ostale knjižnice za njo sicer kar precej zaostajajo, sploh WorldCat in COBISS. RSS viri, ki predstavljajo modernejšo obliko e-obvestil, so v novejših katalogih pravzaprav bolj zastopani kot pa v samem Amazonu. Amazon ponuja RSS obvestila le za nove objave v blogu in forumih, ne pa tudi za obvestila glede gradiva, kakršna najdemo pri novejših katalogih v študiji. Slednji namreć ponujajo RSS vire za novosti in priporoila knjižnice, novice o katalogu, posamezne tematske skupine gradiva, uporabnik pa lahko naroi RSS vir tudi za katerokoli poizvedbo. Nekatere knjižnice nudijo tudi RSS vire za obvestila v povezavi z naroenim gradivom in zamudninami, za sezname knjig, ki jih ustvarjajo uporabniki in novice na blogu. Problem pri veliki izbiri RSS virov pa se pojavi v knjižnici Ann Arbor, saj zaradi velike ponudbe RSS virov ti niso već pregledni, prav tako pa jih je veliko neuporabnih, saj so preozko usmerjeni in vsebujejo le enega ali dva zapisa. Amazon svojim uporabnikom ponuja vrsto avdio in video posnetkov -tako posnetkov, ki se neposredno predvajajo na strežniku (t.i. streaming) kot tudi podcaste. Z njimi daje uporabnikom možnost, da poslušajo dele glasbenih CD-jev, si ogledajo nekajminutne predstavitve filmov, poslušajo obnove in izseke iz knjig ali intervjuje z avtorji, glasbeniki in igralci. Nekaj podobnega med izbranimi knjižnicami ponuja le Hennepin knjižnica, ki v obliki avdio posnetkov ponuja anotacije knjig ter v svoji digitalni knjižnici ponuja poslušanje ali ogled kratkih izsekov gradiva (slednje si mora uporabnik prenesti na svoj raunalnik in jih ne posluša neposredno iz spleta). Blog smo med izbranimi knjižnicami našli le pri dveh. Na blogih knjižnic Ann Arbor in Hennepin, tako kot na Amazonovem blogu, nove vsebine na razline tematike v zvezi z gradivom dodajajo samo zaposleni, medtem ko jih uporabniki lahko le komentirajo. Na Amazonu je mogoe kupiti ali si izposoditi digitalizirane vsebine, ki jih kupec samo prenese na svoj raunalnik. Izposojo e-medijev pa omogoajo tudi nekatere knjižnice. Knjižnici Queens in Hennepin omogoata izposojo neposredno iz spletne strani knjižnice, Phoenix knjižnica pa uporabniku, ko ta najde želeno e-gradivo v katalogu, izpis zadetka odpre na skupni spletni strani već knjižnic, kjer si lahko uporabnik potem tudi izposodi oziroma naloži e-medij. Knjižnini uporabniki danes priakujejo tudi neposredno komunikacijo s knjižniarjem preko spletne strani. To najbolje omogoajo v knjižnici Hennepin, kjer je MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 taka storitev na voljo kar 24 ur na dan. Klepet s knjižniarjem v asovno nekoliko bolj omejeni obliki pa ponujata tudi knjižnica Queens in slovenski COBISS (s povezavo na spletni servis Vprašaj knjižniarja). Amazon neposredne komunikacije potencialnih kupcev z zaposlenimi ne omogoa, je pa ustvaril nekoliko drugano orodje Askville, kjer na vprašanja uporabnikov odgovarjajo drugi uporabniki. Preglednica 7: Drugi trendi. Amazon Knjižnini katalogi AQH PWC RSSviri +/– + ++ ++ ++ – – Avdio in video vsebine ++ – – ++ – – – Blogi ++ ++ –++ – – – E-mediji ++ – ++ ++ + – – Neposredna komunikacija – – + ++ – – + Legenda: A = Ann Arbor District Library; Q = Queens Library; H = Hennepin County Library; P = Phoenix Public Library; W = WorldCat; C = COBISS ++ zelo dobro; + dobro, z nekaterimi omejitvami; +/– prisotno, a zelo omejeno; – ni prisotno MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 100 7 RAZPRAVA Pri pregledu literature smo ugotavljali, da si uporabniki knjižnic želijo, da bi bili online knjižnini katalogi bolj podobni Amazonu. Ta se namreć uporabnikom zdi bolj uporaben in enostaven za iskanje, hkrati pa ponuja tudi veliko već vsebin. Z uporabo ekspertne študije smo zato primerjali funkcije in vsebine Amazona s šestimi izbranimi knjižninimi katalogi. Želeli smo natanneje identificirati, katere izmed funkcij in znailnosti Amazona že lahko najdemo v katalogih. Tu nas je zanimalo tudi, kakšne so razlike med novejšimi in bolj klasinimi katalogi; torej katere znailnosti Amazona že lahko najdemo tudi v novejših katalogih, ne pa v tistih bolj klasine narave. Pri pregledu smo bili pozorni tudi na to, e katalogi v katerem od pregledovanih vidikov morda presegajo Amazon. Po pregledu primerjalnih tabel ugotovimo, da Amazon ponuja bistveno već funkcij od katalogov na dveh podrojih študije: uporabniški profil in participacija uporabnikov. Gre torej za dve podroji, ki predstavljata pomemben del t.i. spleta 2.0 in knjižnice 2.0. Knjižnice naj bi namreć ravno z vpeljevanjem teh dveh podroij omogoile bogato družabno okolje, kjer uporabnik lahko sodeluje pri kreaciji vsebin in je udeležen pri razvoju knjižninih storitev ter se hkrati znotraj virtualne skupnosti povezuje z drugimi uporabniki. e se pri nadaljnjem pregledu primerjalnih tabel pri posameznih podrojih nekoliko bolj posvetimo knjižninim katalogom, opazimo kar nekaj zanimivih trendov. Ugotovimo lahko, da so katalogi, ki so izredno uspešni na doloenih podrojih, hkrati precej neuspešni na drugih. Tako so recimo funkcije katalogov knjižnic Queens in Phoenix povsem primerljive ali celo presegajo funkcije Amazona na podrojih iskanja, izpisa zadetkov in navigacije, hkrati pa kataloga ne izpolnjujeta niti enega kriterija pri participaciji uporabnikov ter le nekaj znotraj uporabniških profilov in drugih trendov. Ravno obratno situacijo pa lahko najdemo pri katalogih knjižnic Ann Arbor in Hennepin, kjer sta ravno iskanje ter izpis zadetkov in navigacija precej slabša od Amazona, vendar pa v primerjavi z drugimi katalogi ponujata bistveno vejo možnost za participacijo uporabnikov, već funkcij v profilu uporabnikov, Hennepin katalog pa izstopa tudi po vkljuevanju trendov kot so RSS viri, blogi, e-mediji in podobno. Zdi se torej, da so v nekaterih knjižnicah vejo vlogo pri razvijanju katalogov dali bolj funkcionalnemu iskanju, pri drugih pa so se osredotoili bolj na znailnosti spleta 2.0. e bi torej obe skrajnosti združili skupaj, bi dobili katalog, ki bi bil že zelo podoben Amazonu. Kot odgovor na naše prvo raziskovalno vprašanje lahko torej odgovorimo, da v knjižninih katalogih že vidimo MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 101 uporabljen velik delež Amazonovih znailnosti, pri imer pa je potrebno poudariti, da noben katalog ne nudi tako celovitega paketa kot Amazon, ampak vsak izmed katalogov nudi nekoliko specifino kombinacijo funkcij. Katalogi najbolj zaostajajo pri možnostih v uporabniškem profilu in pri omogoanju aktivne udeležbe uporabnikov pri ustvarjanju vsebin. To sta podroji, kjer le nekaj knjižnic nudi precej omejen nabor funkcij, hkrati pa obstajajo znailnosti, ki jih ni uresniil še noben od izbranih katalogov: personalizirana priporoila, forum in diskusije ter priporoila za iskanje (pri kakšni poizvedbi naj se prikaže doloen rezultat) s strani uporabnikov. V drugem raziskovalnem vprašanju smo se spraševali po razlikah v funkcijah med klasinimi in novejšimi katalogi. V primerjavi resnino izrazito izstopa katalog COBISS, ki je nastopal kot primer klasinega kataloga. Med 43 preverjanimi funkcijami in znailnostmi jih je v njem prisotnih le 7 (16%), od tega 4 v zelo omejeni obliki. Šele s primerjavo COBISS-a in drugih katalogov resnino vidimo, kako velik korak so v zadnjih letih naredili nekateri katalogi. Samo za primerjavo naj povemo, da kataloga knjižnic Hennepin in Phoenix izpolnjujeta kar 25 (58%) od preverjanih kriterijev, veino od njih zelo dobro. COBISS ima med vsemi katalogi najbolj kompleksno zasnovano iskanje (z najveć polji) in daleć najslabšo navigacijo med zadetki. Prav tako ne omogoa nikakršne participacije uporabnikov in ima zelo malo dodatnih obogatitev zapisov in možnosti v profilu. Nekje v sredini med novejšimi štirimi katalogi in COBISS-om pa je WorldCat, ki sicer omogoa omejeno participacijo uporabnikov in nekatere podobne funkcije znotraj uporabniškega profila kot Amazon, vendar uporabnikom ponuja malo dodatnih vsebin in možnosti kot so RSS viri, blogi, avdio in video vsebine. V tretjem raziskovalnem vprašanju pa nas je zanimalo, ali obstajajo funkcije, v katerih knjižnini katalogi presegajo Amazon. Ugotovili smo, da v primerjavi s katalogi, Amazon ne omogoa avtomatinega popravljanja rkovanja, neposredne komunikacije z zaposlenimi, shranjevanja poizvedb in ima nekoliko slabšo navigacijo kot nekateri izmed katalogov (Phoenix). Katalogi so praviloma tudi monejši v normativni kontroli in dostopu po vsebini, vendar pa to ni bil predmet naše raziskave. Ko smo se natanneje seznanjali z Amazonom in izbranimi knjižninimi katalogi, smo videli, da odnos med Amazonom in knjižninimi katalogi ni tekmovalen, ampak prej sodelovalen. Nekatere knjižnice od Amazona prevzemajo doloene vsebine (kritike in ocene) in jih vkljuujejo v svoje zapise in povezujejo zapise z zapisi v Amazonu. Amazon pa omogoa knjižnicam, da svoje zbirke predstavijo tudi na njihovi strani (t.i. medijski MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 102 knjižnici) in da namestijo orodja, ki uporabnikom že v Amazonovih zapisih pokažejo, ali njihova izbrana knjižnica ima doloeno gradivo ali ne. Na tem mestu bi nekaj pozornosti posvetili še nekaterih posameznim funkcijam in znailnostim. Kot prvo bi izpostavili enostavnost vnosa iskalne zahteve, ki jo zahtevajo uporabniki in o kateri so govorili mnogi avtorji (Borgman, 1996; Novotny, 2004; Rethinking how we provide provide bibliographic services for the University of California, 2005). Gre namreć za podroje, na katerega so mono vplivali spletni iskalniki, saj so uporabniki (predvsem mlajši) navajeni iskanja z vpisom kljunih besed v eno samo enostavno iskalno polje (Novotny, 2004), pri imer ne posveajo pozornosti sestavljanju iskalnih zahtev, ampak želijo le najhitreje priti do informacije. Kot smo lahko videli pri pregledu katalogov in Amazona, je tako Amazon kot nekaj katalogov (Queens, Phoenix, WorldCat) že posvojilo hitro iskalno polje, ki ga lahko vidimo v spletnih iskalnikih. Sploh iskalno polje kataloga knjižnice Queens je nadvse podobno spletnim iskalnikom, saj nima niti spustnega menija, iz katerega bi lahko uporabnik lahko natanneje doloil polje iskanja. Hitro iskalno polje pa ima še eno prednost: zaradi majhnega prostora, ki ga zavzema, se lahko pojavlja prav na vsaki strani kataloga in uporabniku omogoa hitro menjavo iskalne zahteve (ki je tako znailna za mlade), saj pri tem ne izgublja asa z odhodom iz seznama zadetkov na izhodišno toko kataloga. Z rangiranjem zadetkov po relevantnosti se lahko pomanjkljivosti takšnega iskanja v primerjavi z bolj kompleksnim hitro skrijejo. In res lahko vidimo, da so vsi, ki so posvojili takšno iskanje, uvedli tudi rangiranje po relevantnosti, ki je prav tako pomembna znailnost spletnih iskalnikov in se zdi uporabnikom danes že skoraj samoumevno. Kljub napredku v novejših katalogih v smeri preprostejšega in bolj naravnega iskanja pa vidimo, da katalogi kot tudi Amazon veinoma še vedno uporabljajo Boolove operatorje (eprav res le v naprednem iskanju), kljub temu, da so raziskovalci že pred već kot desetletjem pisali, da bi jih morali katalogi opustiti (Hildreth, 1995; Borgman, 1996). Kot drugo možnost enostavnega in uporabnikom ustreznega iskalnega modela već avtorjev (Hildreth, 1995; Bates, 2003; Breeding, 2006) izpostavlja tudi iskanje z brskanjem, kjer uporabniki namesto oblikovanja iskalnih zahtev prepoznavajo, odkrivajo in raziskujejo elemente zanimanja. Rešitev za iskanje z brskanjem smo našli kar nekaj, vendar niso bile povsod razvite do enake mere. Brskanje s pomojo povezav na avtorje ali predmetne oznake smo našli pri vseh katalogih kot tudi na Amazonu. Nekateri katalogi in MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 103 Amazon so temu dodali tudi možnost brskanja po razlinih priporoilnih seznamih (novosti, popularnega gradiva, izbranega gradiva na doloeno tematiko, seznami uporabnikov…) ter možnost brskanja med rezultati s pomojo fasetne navigacije, katalog Ann Arbor tudi po oznakah. Le Amazon in katalog knjižnice Phoenix pa omogoata uporabnikom, da že na samem zaetku zanejo svoje poizvedovanje po katalogu z brskanjem po kategorijah, ki predstavljajo celotno zbirko. Vsekakor je to podroje, ki bi ga morale knjižnice še veliko bolje razviti, pri tem pa lahko za zgled vzamejo Amazon, ki uporabnika sistematino pelje od širše tematike k ožji. Razni naini brskanja in navigacije namreć med drugim pomenijo tudi, da uporabnik ne iše već le tono doloenega gradiva, ampak mu katalog služi tudi kot izhodišno mesto za lahko odkrivanje novih tematik in gradiva, ne da bi moral za to poznati kontroliran slovar knjižnice ali tvorjenje kompleksnih iskalnih poizvedb. Za boljšo izkušnjo pri uporabi kataloga in privabljanje uporabnikov pa pomembno vlogo igrajo tudi obogatene vsebine: tako s strani knjižnice kot s strani uporabnikov samih. eprav so knjižnice že zaele bogatiti svoje zapise z naslovnicami, povzetki, kazali in multimedijskimi vsebinami ter omogoati aktivno participacijo uporabnikov, pa na tem podroju še vedno precej zaostajajo za Amazonom. Katalogi recimo ne omogoajo iskanja po celotnih besedilih, eprav morda uporabnikom nudijo celotna besedila, ki si jih lahko naložijo na svoj raunalnik. Pri nekaterih katalogih tudi moti, da obogatene vsebine niso povsem integrirane v katalog, ampak mora uporabnik posebej klikniti doloeno možnost (npr. povzetek) in se mu šele takrat, v posebnem oknu in velikokrat v popolnoma druganem oblikovnem okolju, izpišejo podatki. V Amazonu so vsi ti podatki del zapisa in uporabnik ne izgublja asa z odpiranjem dodatnih oken. Kot drugo pomembno lastnost Amazona smo omenili velike možnosti sodelovanja uporabnikov pri ustvarjanju vsebin, saj je ravno to posebnost Amazona in ena izmed funkcij, ki ga je naredila slavnega. Kot smo videli pri analizi katalogov, lahko v katalogu WorldCat in v katalogih knjižnic Ann Arbor in Hennepin uporabniki dodajajo nekatere vsebine. Vendar pa je zaradi novosti samih funkcij teh vsebin zaenkrat še zelo malo in zato ne predstavljajo pomembnejšega dela zapisov. Tu ne smemo pozabiti na dve naeli, ki smo ju omenili pri opisu pomembnih idej spleta 2.0 (Anderson, 2007): izkorišanje moi množic in uinek omrežja. Da bo aktivna participacija uporabnikov dosegla svoj namen, morajo uporabniki uporabljati ponujene storitve. Veje ko bo število uporabnikov storitev, veja bo tudi njihova vrednost in MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 104 uporabnost. Le na tak nain bodo katalogi lahko izkoristili moć množic in bodo njihovi prispevki postali enakovreden del zapisov. e primerjamo Amazon s funkcijami katalogov 3. generacije, kot jih je predvidel Hildreth (1995), vidimo, da Amazon zlahka prištevamo mednje. In ob pregledu funkcij in znailnosti, ki jih nudijo analizirani katalogi se konno zdi, da so se nekateri novejši katalogi (Phoenix in Queens) že v veliki meri odmaknili od katalogov 2. generacije in so na zelo dobri poti, da postanejo katalogi 3. generacije. Hildreth (1995) se je v svoji definiciji osredotoal predvsem na izpopolnitev iskanja in obogatitev zapisov, kar sta kataloga knjižnic Phoenix in Queens v veliki meri izpolnila. Ob preizkušanju katalogov smo tudi spoznali, da je samo oblikovanje vmesnika (iskanje, navigacija, izpis zadetkov) na nain, kakršnega predvidevajo katalogi 3. generacije, pomembnejše od najnovejših trendov, ki jih splet ponuja knjižnicam. Vse aktualne vsebine namreć slabo pridejo do izraza v zastarelem iskalnem sistemu, ki uporabniku omogoa le malo fleksibilnosti. Tak primer smo imeli recimo pri katalogih knjižnic Ann Arbor in Hennepin, kjer je bilo iskanje oteženo in zaradi tega neprijetno za uporabnika, esar niso mogle nadomestiti niti funkcije spleta 2.0. Nasprotno pa pri katalogih knjižnic Queens in Phoenix pomanjkanje vsebin spleta 2.0 ni bilo tako opazno ravno zaradi dobrega vmesnika. Zato menimo, da je orodja spleta 2.0 smiselno in potrebno vpeljati šele, ko ima katalog dobro izdelan iskalni sistem oziroma da morajo knjižnice najprej razviti kataloge tretje generacije, preden bodo lahko ustvarile kataloge 2.0. Seveda pa bi bilo to razmišljanje potrebno natanneje preveriti z uporabniško študijo, ki bi pokazala, kako uporabniki doživljajo iskanje v obeh tipih katalogov. Z ekspertno študijo smo preverili prisotnost izbranih funkcij v Amazonu in knjižninih katalogih ter definirali nekatere pomembne toke za nadaljnji razvoj. Menimo, da je za nadgraditev študije potrebna uporabniška študija, ki bi primerjala, kako se uporabniki odzivajo na iskanje v Amazonu, klasinem katalogu, katalogu 3. generacije in katalogu 2.0. Zanimivo bi bilo s stališa uporabnika pogledati, katere od definiranih funkcij so dejansko pomembne zanj in kako vplivajo na njegovo dojemanje kataloga. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 105 8 ZAKLJUEK Online katalogi knjižnic so z razvojem spleta in spletnih orodij dobili mono konkurenco. Pojavila so se nova iskalna orodja, ki so uporabniku takoj in enostavno priskrbela podatke, ki jih je potreboval. Knjižnini katalogi so prepoasi sledili trendom na spletu in vse već uporabnikov je za izpolnitev svojih informacijskih potreb zaelo uporabljati druga iskalna orodja. Uporabniki, navajeni bolj intuitivnih in funkcionalnih iskalnih orodij, so se zaeli pritoževati nad uporabnostjo in slabo ponudbo katalogov, še posebej, ko so vsebine in iskanje v katalogu primerjali s tistimi v Amazonu. Za nekatere je tako Amazon postal izhodišno mesto iskanja in brskanja, katalog pa le orodje, s katerim so preverili dostopnost znanega gradiva v knjižnici. Po pregledu literature, ki postavlja Amazon ob bok knjižninim katalogom, smo definirali dve osrednji podroji, ki smo ju želeli natanneje prouiti: sodobni trendi na spletu in problemi pri uporabi knjižninih katalogov. Obe tematiki sta nam pomagali razumeti, kakšna so priakovanja uporabnikov in s kakšnimi težavami se sreujejo pri uporabi katalogov. Na podlagi literature smo znotraj šestih podroij definirali 43 funkcij in znailnosti, katerih prisotnost in izvedbo v Amazonu in šestih izbranih knjižninih katalogih smo preverili z ekspertno študijo. Ugotovili smo, da je od Amazona najbolj oddaljen klasini katalog, medtem ko novejši katalogi že poasi vnašajo možnosti, kakršne najdemo tudi na Amazonu, pogosto tudi v enaki obliki kot na Amazonu. Novejši katalogi ponujajo pestrejšo ponudbo obogatenih vsebin in možnosti ter omogoajo nekoliko lažje in bolj intuitivno iskanje. Vendar zaenkrat noben od katalogov še ne prinaša tako celostne ponudbe kot Amazon in vsak ponuja nekoliko drugaen izbor znailnosti, ki jih lahko najdemo na Amazonu: nekateri so se bolj osredotoili na izboljšanje iskanja in navigacije, drugi so raje poskušali izboljšati katalog z vpeljavo trendov spleta 2.0. Vsi katalogi pa za Amazonom najbolj zaostajajo na podroju uporabniških profilov in aktivne participacije uporabnikov, dveh pomembnih znailnostih spleta 2.0. Splet 2.0 smo oznaili kot bistven del sodobnih trendov na spletu ter pokazali nekaj možnosti za aplikacijo znailnosti spleta 2.0 v knjižnice in knjižnine kataloge. Pa vendar moramo na tem mestu poudariti, da gre za kompleksno in široko podroje, znotraj katerega smo v okviru diplomske naloge odprli le nekatere tematike. Posebne raziskave in diskusije bi bile potrebne tako tehnine znailnosti spleta 2.0 kot tudi vprašanja, ki se odpirajo ob vse veji participaciji uporabnikov pri ustvarjanju vsebin, kot sta na primer vprašanje MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 106 zaupanja v vsebine, ki jih prispevajo uporabniki in smiselnost folksonomije v knjižninih katalogih. Ekspertna študija je prav tako pokazala nekaj podroij, ki bi jih morali nadalje raziskati z uporabniško študijo, saj le odziv uporabnikov lahko toneje pokaže uporabnost in smiselnost novo vpeljanih možnosti. Potrebno bi bilo preveriti ali so nove funkcije in možnosti v novejših katalogih pripomogle k lažji uporabi in veji naklonjenosti uporabnikov do knjižninih katalogov. Prav tako bi bilo zanimivo tudi pogledati mnenje uporabnikov o možnosti participacije in o dodatnih vsebinah, ki jih nudijo katalogi. Amazon je s svojimi bogatimi vsebinami, preprosto uporabo in možnostjo, da uporabniki sami dodajajo vsebine, sestavljajo sezname in se povezujejo z drugimi uporabniki, ustvaril pravo virtualno skupnost in postal zgodba o uspehu. Na podlagi Amazonove izkušnje sklepamo, da lahko s premišljeno in prijetno oblikovanim vmesnikom, ki upošteva tudi kognitivne znailnosti uporabnikov, knjižnini katalog postane već kot le mesto, kjer se uporabniki ustavljajo le, ko išejo tono doloeno gradivo. Lahko se prelevi v spletni portal, kamor bodo uporabniki prihajali podobno kot v knjižnico: ne le, da bodo poiskali želeno knjigo ampak tudi, da bodo tam preživljali svoj prosti as, brskali po gradivu, se zabavali, sreevali in izmenjevali znanje in mnenja z drugimi uporabniki. Le z razvojem in modernizacijo katalogov si bodo knjižnice lahko, ob vsej konkurenci na spletu, izborile svoje mesto. Amazon je vplival na to, kako uporabniki doživljajo knjižnine kataloge, hkrati pa je knjižnicam odprl nova vrata in jim pokazal, kaj vse lahko naredijo iz kataloga in kako lahko prav katalog postane jedro knjižnine skupnosti. Nekatere knjižnice in organizacije so postale vodilne v razvoju katalogov (t.i. inovatorji), manjši delež knjižnic pa jim sledi in predstavljajo zgodnje posvojitelje novosti. Z diplomskim delom smo med drugim prikazali dosedanje delo teh dveh skupin, tudi z namenom, da bi pomagali knjižnicam, ki se šele odpravljajo na pot sprememb in spodbudili diskusijo o prenovi klasinih katalogov kot je COBISS. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 107 9 VIRI ABRAM, S. 2005. Web 2.0 – huh?! Library 2.0, librarian 2.0. Information Outlook, vol. 9, no. 12, pp. 44-46. ANDERSON, P. 2007. What is web 2.0? Ideas, technologies and implications for education [online]. JISC Technology and Standards Watch, [objavljeno 2007-02, uporabljeno 2007-05-04]. Dostopno na URL: http://www.jisc.ac.uk/media/documents/techwatch/tsw0701b.pdf. ANTELMAN, K., LYNEMA, E. in PACE, A.K. 2006. Toward a 21st century library catalog. Information Technology and Libraries, vol. 25, no. 3, pp. 128-139. BARBARI, A. 2003. Povijesni pregled razvoja OPAC-a. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, let. 46, št. 3-4, str. 48-58. BATES, M.J. 2003. Library of Congress Bicentennial Conference on Bibliographic Control for the new Millennium, Task Force Recommendation 2.3 Research and Design Review: Improving user access to library catalog and portal information, Final Report [online].[objavljeno 2003-06-01, uporabljeno 2007-06-10]. Dostopno na URL: http://www.loc.gov/catdir/bibcontrol/2.3BatesReport6-03.doc.pdf. BENKLER, Y. 2006. The wealth of networks: how social production transforms markets and freedom [online]. Yale University Press: USA, [uporabljeno 2007-05-05]. Dostopno na URL: http://www.benkler.org/Benkler_Wealth_Of_Networks.pdf. BENSON, A. in FAVINI, R. 2006. Evolving web, evolving librarian. Library Hi Tech News, vol. 23, no. 7, pp. 18-21. BERNERS-LEE, T. 2006. Developer works interviews: Tim Berners-Lee [prepis posnetka] [online]. IBM, [objavljeno 2006-08-22, uporabljeno 2007-05-03]. Dostopno na URL: http://www-128.ibm.com/developerworks/podcast/dwi/cm-int082206.html. BLOCK, M. 2001. Beat out by Amazon. Ex Libris: an E-Zine for Librarians and Other Information Junkies [online], no. 85. [objavljeno 2001-01-26, uporabljeno 2007-0616]. Dostopno na URL: http://marylaine.com/exlibris/xlib85.html BORGMAN, C.L. 1986. Why are online catalogs hard to use? Lessons learned from information retrieval studies. Journal of the American Society for the Information Science, vol. 37, no. 6, pp. 387-400. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 108 BORGMAN, C.L. 1996. Why are online catalogs still hard to use?. Journal of the American Society for the Information Science, vol. 47, no. 7, pp. 493-503. BREEDING, M. 2006. Technology for the next generation. Computers in Libraries, vol. 26, no. 26, pp. 28-30. BREEDING, M. 2007. Thinking about your next OPAC. Computers in Libraries, vol. 27, no. 27, pp. 28-30. CASEY, M.E. in SAVASTINUK, L.C. 2006. Library 2.0. Library Journal, vol. 131, no. 14 (2006-09-01), pp. 40-42. CHAD, K. in MILLER, P. 2005. Do libraries matter? The rise of library 2.0: white paper [online]. Talis, [objavljeno 2005-11, uporabljeno 2007-05-05]. Dostopno na URL: http://www.talis.com/downloads/white_papers/DoLibrariesMatter.pdf. COFFMAN, S. 1999. Building earth's largest library: driving into the future. Searcher, vol. 7, no. 3., pp. 34-45. COFFMAN, S. 2005. Nekaj misli o knjižnicah in informacijskem trgu. Organizacija znanja, let. 10, št. 4, str. 253-261. COYLE, K. 2007. The library catalog in a 2.0 world. The Journal of Academic Librarianship, vol. 33, no. 2, pp. 289-291. CRAWFORD, W. 2006. Library 2.0 and »library 2.0«. Cites & Insights [online], vol. 6, no. 2, pp. 1-32. Dostopno na URL: http://citesandinsights.info/civ6i2.pdf. CURRAN, K., MURRAY, M. in CHRISTIAN, M. 2007. Taking the information to the public library through library 2.0. Library Hi Tech, vol. 25, no. 2, pp. 288-297. FATTAHI, R. 1997. The relevance of cataloguing principles to the online environment: an historical and analytical study [online]. Sydney: School of Information, Library and Archive Studies, University of New South Wales, Chapter 3. Dostopno na URL: http://profsite.um.ac.ir/~fattahi/CHA3.HTM. HILDRETH, C.R. 1982. Online public access catalogs : the user interface. Dublin, Ohio : OCLC. ISBN 0-933418-34-5 HILDRETH, C.R. 1988. Online library catalogs as IR systems: what can we learn from research? V Future trends in information science and technology: proceesings of MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 109 the silver jubilee conference of The City University's Department of information scence. London: T. Gragam, str. 9-25. ISBN 0-947568-20-4. HILDRETH, C.R. 1995. Online catalog design models: are we moving in the right direction?: a report submitted to the council on library resources [online]. [objavljeno 1995-08, zadnja sprememba 2000-03-27, uporabljeno 2007-06-10]. Dostopno na URL: http://myweb.cwpost.liu.edu/childret/clr-opac.html. HINCHCLIFFE, D. 2006. All we got was web 1.0, when Tim Berners-Lee actually gave us web 2.0 [online]. Dion Hinchcliffe Web 2.0 blog, [objavljeno 2006-09-04, uporabljeno 2007-05-04]. Dostopno na URL: http://web2.wsj2.com/all_we_got_was_web_10_when_tim_bernerslee_actually_ga ve_us_w.htm. HODGSON, M. 2007. Amazon is library 2.0 [online]. Matt’s Mussings, [objavljeno 200705- 22, uporabljeno 2007-06-15]. Dostopno na URL: http://magia3e.wordpress.com/2007/05/22/amazon-is-library-20/. KAMEL BOULOS, M.N. in WHEELERT, S. 2007. The emerging Web 2.0 social software: an enabling suite of sociable technologies in health and health care education. Health Information and Libraries Journal, vol. 24, no. 2, pp. 2-23. KROSKI, E. 2006. Online community and libraries [online]. InfoTangle, [objavljeno 2006-09-05, uporabljeno 2007-05-22]. Dostopno na URL: http://infotangle.blogsome.com/2006/09/05/online-community-and-libraries-partsi- ii/. LARSON, R.R. 1991. Classification clustering, probabalistic information retrieval, and the online catalog. Library Quarterly, vol. 61, no. 2, pp. 133-173. Library 2.0 reading list. 2007. [online]. Squidoo, [uporabljeno 2007-06-08]. Dostopno na URL: http://www.squidoo.com/library20. LUGG, R. in FISCHER, R. 2002. The Amazon effect, virtual approval plans, and the changing nature of book selection [online]. [objavljeno 2002-06, uporabljeno 200705- 03]. Dostopno na URL: http://www.ebookmap.net/pdfs/The%20Amazon%20Effect.pdf. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 110 MANESS, J. 2006. Library 2.0 theory: web 2.0 and its implications for libraries. Webology [online], vol. 3, no. 2. [objavljeno 2006-06, uporabljeno 2007-06-08]. Dostopno na URL: http://www.webology.ir/2006/v3n2/a25.html. MANN, T. 1997. »Cataloging must change!« and indexer consistency studies: misreading the evidence at our peril. Cataloging and Classification Quarterly, 23(3/4), 3-45. NOVOTNY, E. 2004. I don’t think I click: a protocol analysis study of use of a library online catalog in the internet age. College and Research Libraries, vol. 65, no.6, pp. 525-563. O'REILLY, T. 2005. What is web 2.0: design patterns and business models for the next generation of software [online]. O'Reilly Media, [objavljeno 2006-09-30, uporabljeno 2007-05-03]. Dostopno na URL: http://www.oreillynet.com/pub/a/oreilly/tim/news/2005/09/30/what-is-web20. html. Perceptions of libraries and information resources: a report to the OCLC membership. 2005. [online]. Dublin, Ohio: OCLC Online Computer Library Center, [uporabljeno 2007-04-09]. Dostopno na URL: http://www.oclc.org/reports/2005perceptions.htm. Rethinking how we provide bibliographic services for the University of California: final report. 2005. [online]. UC Bibliographic Services Task Force, [objavljeno 2005-0216, uporabljeno 2007-06-07]. Dostopno na URL: http://libraries.universityofcalifornia.edu/sopag/BSTF/Final.pdf. REYNOLDS, D. 1985. Library automation: issues and applications. New York; London: R.R. Bowker. ISBN 0-8352-1489-3. SADEH, T. 2007. Google, Amazon, and libraries: workshop #1 [online]. European Library Automation Groups (ELAG), [objavljeno 2007-05, uporabljeno 2007-07-15]. Dostopno na URL: http://elag2007.upf.edu/workshops/sadeh.pdf. SCHNEIDER, K.G. 2006. How OPACs suck, part 2: the checklist of shame [online]. ALATechSource blog, [objavljeno 2006-04-03, uporabljeno 2007-06-05]. Dostopno na URL: http://www.techsource.ala.org/blog/2006/04/how-opacs-suckpart- 2-the-checklist-of-shame.html. TENNANT, R. 2004. Enriching the catalog. Library Journal, vol. 129, no. 11 (2004-0615), pp.33. MERUN, T. Amazon in knjižnini katalogi: podobnosti in razlike. Dipl. delo. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2007 111 Web 2.0. 2007. [online]. Wikipedia, The Free Encyclopedia, [uporabljeno 2007-07-10]. Dostopno na URL: http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Web_2.0&oldid=146893441. VAN ULLEN, M.K. in GERMAIN, C.A. 2002. Business as usual: Amazon.com and the academic library. The Journal of Academic Librarianship, vol. 28, no. 5, pp. 319 324. YU, H. in YOUNG, M. 2004. The impact of web search engines on subject searching in OPAC. Information technology and libraries, vol. 23, no. 4, pp. 168-180. ŽUMER, M. 2006. Ekspertna študija. V Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, str. 96-101. ISBN 1580-1586. KATALOGI, UPORABLJENI V EKSPERTNI ŠTUDIJI: Ann Arbor District Library catalog. 2007. [online]. Ann Arbor: John Blyberg, [uporabljeno 2007-07]. Dostopno na URL: http://www.aadl.org/catalog. COBISS/OPAC. 2006. [online]. Maribor: IZUM, [uporabljeno 2007-07]. Dostopno na URL: http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lang=win&lani=si. Hennepin County Library catalog. 2007. [online]. Huntville: SirsiDynix, [uporabljeno 2007-07]. Dostopno na URL: https://catalog.hclib.org. Phoenix Public Library. 2007. [online]. Cambridge (MA): Endeca, [uporabljeno 2007-07]. Dostopno na URL: http://www.phoenixpubliclibrary.org. Queens Queens Library. 2007. [online]. Inwood: TLC, [uporabljeno 2007-07]. Dostopno na URL: http://www.queenslibrary.org. WorldCat. 2007. [online]. Dublin (OH): OCLC, [uporabljeno 2007-07]. Dostopno na URL: http://www.worldcat.org. IZJAVA Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo. Tanja Merun