35 — Leto VI. PTUJ, 28. avgusta t953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKEomSTro iK oprava rroj u hadstropji telefon si ise ČEKOVNI RAČUN PRI NAROON: BANKI fodruznica ptuj stev 643-1-206 VRB JO je UREDNIŠKI odbor - odgovorni urednik vrABL J02B ROKOPISOM VRAČAMO hsra mariborska tiskarna •BTNA NAROČNINA 400 DIM POLLETNA iOO dtn ČETRTLETNA iOO DIN Cena din 10.— Volitve v zbore proizvaialcev - (flji talna naloga političnih oraanliacit Zbori proizvajalcev se pojav- ljajo v strukturi naše demo- kratične oblasti kot bistveno nov element zastopstva delov- nih ljudi v predstavniških tele- sih. Nujno je namreč, da svo- bodni proizvajalci, ki ustvarjajo ! vsa materialna in finančna sredstva, soodločajo o razpola- ganju S temi sredstvi, ki jih | dajejo na razpolago družbi zal splošne potrebe. Nove uredbe o gospodarstvu, ki so v pripravi,' nalagajo izredno odgovorne na- loge zborom proizvajalcev pri reševanju perečih vprašanj ko- mune in države kot celote. Dvodomnost predstavniških te- les v naši družbi seveda ravno zaradi tega nima nič skupnega z dvodomnimi sistemi skupščin v zapadnem svetu, temveč je s tem izrazito poudarjena pravica in soodgovornost delovnih ko- lektivov pri našem splošnem napredku. Zbori proizvajalcev se uvaja- jo pri Zvezni in republiški skup- ščin,- ob volitvah, ki stojijo pred nami, na osnovi tozadevnih določb ustavnih zakonov. Pri ljudskih odborih so zbori pro- izvajalcev delali že od volitev v jeseni 1952. leta. Ker smo v tem času pridobili nekatere iz- kušnje in zaradi potrebe enot- nega volilnega postopka, bomo ob volitvah v letošnji jeseni vo- lili: a) na novi okrajni zbor pro- izvajalcev, b) republiški zbor proizvajal- cev in c) zveznj zbor proizvajalcev, ki doslej še nista obstajala. Člani v te zbore se volijo po proizvajalskih skupinah in si- cer: 1. Industrijska skupina, ki obsega delavce in uslužbenca, zaposlene v industriji, rudar- stvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prevozništvu, poštni, telegrafski in telefonski službi, trgovini, gostinstvu in pri komunalnih delih; 2. kmetijska skupina, ki ob- sega kmete, ki so člani kmetij- skih zadrug, in člane njihovih Jružin, kj se ukvarjajo s kme- tijstvom, delavce in uslužbence kmetijskih posestev ter kmetij- ske delavce in uslužbence kme- tijskih zadrug; 3 obrtna skupina, ki obsega v državnih, zadružnih in zaseb- nih obrtnih obratih zaposlene obrtnike in obrtniške delavce Po osnutku volilnega zakona ne tvorita več samostojne sku- pine trgovina in gostinstvo, am- pak se pridružita industrijski Bistveno pa je spremenjen način kandidiranja in volitev v okrajni zbor proizvajalcev. Kan- didature bodo postavljala zbo- rovanja proizv. po enotah, ki jih bo Za to določil Okrajni ljudski odbor, poleg tega da ima 100 pro- izvajalcev pravico na osnovi podpisov postaviti samostojno kandidaturo. Tako bodo imeli vsi proizvajalci možnost nepo- sredno predlagati kandidatb. Ista zborovanja proizvajalcev bodo postavljali tudi kandidate za zvezni in republiški zbor pro- izvajalcev. Volitve članov Okrajnega zbora proizvajalcev bodo nepo- sredne, VSi člani delovnih ko- lektivov kmetijskih zadrug in drugih gospodarskih organizacij bodo na osnovi potrjenih kan- didatur izbirali odbornike zbora proizvajalcev (doslej so v pod- jetjih volili odbornike delavski sveti, v kmetijski skupini pa izvoljeni delegati kmetijskih za-j drug in smo zaradi tega imeli posredne volitve). Poslance v republiški in zvez- ni zbor proizvajalcev bodo vo- lili samo tiste kandidate, ki so jih neposredno sprejela zboro- vanja proizvajalcev. Ob teh kratkih pripombah k volitvam članov zborov proizva- jalcev želimo politične organi- zacije, zlasti pa sindikate in od- bore SZDL opozoriti, da z vso vestnostjo in politično aktiv- nostjo spremljajo priprave za volitve v te zbore. Sestav dose- danjega okrajnega zbora Je nam- reč pokazal, da so vanj prišli nekateri posamezniki, ki s svo- jimi izvajanji ob različnih pri- likah očitno izražajo, da so jim tuja pojmovanja socialistične graditve v naši državi. Ni dovolj, da zagotovimo kvaliteten sestav splošnih zborov naših predstav- niških teles, ki jih volijo vsi državljani, zavedati se moramo odločujoče vloge zborov proiz- vajalcev, ki bodo urejali sociali- stične odnose na področju go- spodarstva ter s svojim delom morali predvsem razvijati socia- listične pozicije na najobčutlji- vejšem poprišču naše stvarnosti. Zato moramo s politično prepri- čevalno akcijo pripraviti proiz- vajalce, da bodo za zbore proiz- vajalcev kandidirali ljudi z isti- mi moralno političnimi kvalite- tami. kot jih Socialistična zveza zahteva od kandidatov v repu- bliško in zvezno skupščino. F. L. Živahna politična aktivnost organizacif SZDL Predvolilna politična aktiv- nost organizacij je zelo živahna. V nedeljo so bile razširjene seje SZDL še v ostalih občinah okra- ja, kjer so v preteklem izpadle. Tako So aktivisti SZDL v peti volilni enoti sklenili, predlagati kot kandidata za republiško skupščino tov. Ivana Vobiča, tajnika OZZ v Ptuju in tovariša Lojzeta Frangeža, učitelja In sekretarja OO SZDL v Ptuju. V večini občin imajo svoje seje v VO SZDL, kjer prav tako razpravljajo v splošnih politič- nih problemih in o predlogih kandidatur, k^ so /!h obravna- vali na sejah občinskih odborov SZDL. V večini primerov tudi na vaških odborih odobravajo sklepe občinskih odborov SZDL o kandidatih, ki jih bodo pred- lagali zborom volivcev, V Lešju so sklenili predlagati poleg tov. Tramška tudi tov. Antona Ko- lenka, sekretarja tovarne strojil. Na nekaterih vaških odborih v Slovenskih goricah so bili mne- nja, da bi predlagali tudi Janka Vogrinca, predsednika LOMO Ptuj. Ti dodatni predlogi kaže- jo. da se aktivisti SZDL v veliki meri zavedajo odgovornosti, ki jo imajo za to, da bodo v bo- doči skupščini taki predstavniki, ki bodo s svojim delom poma- gali razvijati socialistično druž- bo. Saj so tudi novo predlagani tovariši že doslej izkazovali svojo odločnost in delavnost na različnih toriščih naše sociali- stične graditve. Organizaciji SZDL Trnovska vas in Vitomarci sta preteklo nedeljo organizirali množične sestanke, na katere sta povabili tudi predvidenega kandidata tov. Bratka Ivana. Tov. Bratko je Ha obeh sestankih obširno razložil članom naš zunanji in notranji politični položaj in se še posebej dotaknil tudi uredb, ki jih pripravljajo v Zvezni skupščini za nadaljnjo stabili- zacijo našega gospodarstva. V Trnovskj vasi je sestanku pri- sostvovalo 70 ljudi in so v dis- kusiji o referatu tov. Bratka razčistili mnoga vprašanja, med tem ko so v VitomarcLh sestaneJc slabo pripravili. Prišlo je le ne- kaj ljudi in še ti so skušali pri- kazati, da ljudska oblast kmeta zapostavlja in podobno. Sele po obširni utemeljitve tov Bratka o tem, kako mesto daje sociali- stična družba malemu in sred- njemu kmetu, ki sta mu tuja izkoriščanje in špekulacija, je tudi tu razprava prešla na stvarne probleme vasi in naše države kot celote. -s V zadnjih dneh nismo zabele- žili v političnem dogajanju po svetu senzacionalnih dogodkov, kakor smo jih lahko v prejšnjem tednu, ko smo poročali o strmo- glavljenju dotedanjega predsed- nika perzijske vlade Mosadika. Vendar v Perziji položaj še zda- leč ni ustaljen. Sah, ki je po prvem neuspelem poskusu od- stranitve Mosadika odšel v ino- zemitvo, Se /e vrnil v državo, novi predsednik general Zahedi pa se je takoj prve dni svoj s oblasti spravil na vodilne člane proruske stranke ^Tudeh«- ter jih dal pozapreti. Zdi se, da se v primeru Perzije niso zmotili tisti politični opazovalci, ki <0 miš- ljenja da perzijskim notranjim homatijam botrujejo tisti iz ino- zemstva, ki imajo na takšnem razvoju dogodkov svoj poseben interes. Perzija je navs^^zadnje manj pomembna dežela vključno s svoiim šahom vred, veliko bolj intercnntna sta njena naita in strateški položai. Značilno je še, da fO s padcem Mosadika po- skočile akcijp angio-iranske pe- trolejske družbp od 5 na 155 ši- lingov, kar tudi s svoje strani prispeva k ilustraciji položaja. Slavka francoskih delavcev v ; rudarstvu, plinarnah in eleklrič- | nih centralah se nezmanjšano i nadaljuje, dočim so se drugi že ' skoraj vsi vrnili na delo. Toda Francija v teh dneh ni imela sa- mo ^krbi zaradi stavke, temveč tudi zaradi razvoja dogodkov v Maroku, ki bodo, kot je videti, prišli v razoravo pred OZN. Ne- ki marokanski paša je (s podpo- ro Francozov) vrgel z verskega prestola maroškega sultana, ki Francozom ni bil ljub, kej je pretrma'^10 zahteval tudi dejan- sko polnomočia. ki jih je iniel zagotovljene (na papirju) s fran- coske sfrani. Sultana so Ftanco- zi nato internirali na nekem oto- ku, na njegovo mesto pa je uporni paša postavil človeka ki bo Francozom bolj naklonjen Takšne ■^o razm?re v kolonijah in odv^cn^h ozemljih! Politični odbor Generalne skup- ščfpe OZN rarprnvUa še vedno o leslavu politične konference za Korejo in Daljni vzhod sploh. ZDA s-o se v tej razpravi skup- no z Južno Korejo precej izoli- rale, ker zastopajo stališče kon- ference -^dveh strani*, torej ne- kakega nadaljevanja pogajanj v Panmundžomu in kar se maniie- stira v tem, da nasprotujejo so- udeležbi Indije na konferenci, ki bi jo s svojo prisotnostjo spre- menila v razgovor za »okroglo mizo*. Mimogrede rečeno, si ZDA s tako politiko ne pridobi- vajo simpatij, ker stoji za vsem 1 tem prizadevanjem preveč očit- , no silhueta starca Sing Man Ri- ja. Njegova želja pa ni trajen, mir na demarkacifski črti ali 38, vzporedniku, temveč zmagosla- ven pohod do reke Jalu. Naši sosedje Avstrijci — so po zadnjem odgovoru treh za- hodnih velesil glede sklenitve državne pogodbe z Avstrijo So- vjetski zvezi — dobili nekaj upanja za skorajšnjo rešitev mo- jega nezavidljivega položaja. Za- hodni odgovor predvideva zače- tek ponovnih pogajanj 31. av- gusta t.l. ter spodbuja Sovjete, da predložijo osnutek pogodbe, ki bi ga bili voljni podpisati. Moida so s tem v zvezi ruske okupacijske sile v Avstriji ne- koliko olajšale okupacijski režim s tem, da so ukinile cenzuro, se odpovedale okupacijskim stro- škom ter dovolile več bolj ali manj pomembnih koncesij av- strijskim oblastem Novi italijanski ministrski pred- sednik Pella nas s svojim na- stopnim govorom ni presenetil, še manj pa razočaral, saj od nje- ga nikdo ni pričakoval kaj dru- gega, kot nadaljevanje stare sla- be De Ga^perijeve politike Tu- di o Trorabi 48 delovnih dni, ki ne dobi plačanih, niti se Ji Štejejo kot odslužitev stano- vanja. Poleg tega mora opraviti na posestvu še okrog 30 delov- nih dni Značilno je. da lastniki vi- nogradov razen nekaj izjem ne priznavajo viničarjev kot takš- nih, temveč trdijo, da so to na- jemniki čeprav so bili deset- letja in so še sedaj dejansko vi- ničarji Komisija seveda ni te- mu nasedla, temveč je ugotav- ljala viničarskp odno.«5e p<- ic-^ janskem stanju. Kv. ' DIJAKI PTUJSKE GIMNAZIJE! Udeležite se proslave ob 10 obletnic^ ustanovitve primor- skih brigad 5 in 6 septembra na Okroglici pri Gorici! Pridružite se izletniškim sku- pinam organizacij 'i.«'tanov in podjetij. fila v olvo. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 28. av^sta 1953 Preskrbimo se pravoi^asno z dobrimi semeni! Brez dvoroa je preskrba s | sortno in kakovostno dobrimi; semeni eden od osnovnih agro- tehničnih ukrepov, s katerimi lahko bistveno dvignemo hekt- arske donose. Le dobro, očišče- no in razkuženo seme nam ob primerni negi posevka zagotav- lja tudi dober pridelek. Pozna- mo pa danes ze celo vrsto sort naših poljskih rastlin — pred- vsem žit in krompirja, ki so mnogo produktivnejše od naših udomačenih sort in so nam ob nekaj intenadvnejši obdelavi ter gnojenju v stanju dona^ti za- nesljivejše in mnogo nadpov- prečne pridelke. To nam ne- sporno dokazujejo dosedanji uspehi, ki so jih pri tem do- segli nekateri naM naprednejši kmetje iz večina socialističnih obratov. Prav v tej smeri, v preizioi- šamju in razširitvi boljših — produktivnejših žitnih in krom- pirjevih sort je bilo težišče dela naše semenske službe po osvo- boditvi. Kar se tiče preizkuša- nja posameznih sort je naše do- sedanje delo bilo dokaj uspeš- no in danes že lahko z zaneslji- vostjo trdimo, katere sorte so za posamezna področja, zemlje In lege najbolj primerna. Ne moren>o pa nitakor biti zado- voljni z obsegom dosedanjega razmnoževanja teh sort pri nas. Vse premalo še posegamo po njih! Do sedaj so se jih v glav- nem posluževali le socialistični kmetijski obrati in manjši krog naprednih kmetov, medtem, ko je ve^Hna njiv^ih površin bila še vedno zasejana z raznimi manj vrednimi, Izrojenimi, ne- doaaosnimi in pomešanimi sor- taffni, kar je vse močno vpliva- lo na nizke hektarske donose in nam s tem povzročalo ogrom- no škodo. Vzemimo samo pri- mer naše domače rži, katera že v povprečju daje nizke hektar- je donose, a zadnji dve leti je zaporedoma bUa uničena po pozni pomladanski slani med- tem. ko so sorte DREGER in PETKUS istočasno dobro pre- stale te vremenske neprilike in dale odličen pridelek! Mar nam to ni zadosten opomin, da je pred setvijo treba dobro pre- misliti, kaj bomo sejali, 6e ne želimo zop^ tvegati pričakova- ne uepehe našega dela? Takih in sličnih primerov bi lahko našteli še več in vsiljuje se nam vprašanje, čemu v tem oziru še vedno tolika zaostalost pri nas? Do predkratkim admi- nistrativno — od zgoraj vodena semenska služba ter pomanjka- nje strokovne kmečlce organiza- cije je brez dvoma vplivala na to. Danes pa so je tudi v tem oziru stanje bistveno popravilo. Celotno semensko službo v okraju je prevzelo kmetijsko zadružništvo neposredno v svo>- je roke. Organizirana je okraj- na semenska služba pri OZZ in prav tako so izvoljeni pri vseh kmetijskih zadrugah poljedel- sko-semensikl odseki. Tako je vzpostavljena celotna zadružna strokovno-tehnična organfeacija za zbiranje, čiščenje in razku- ževanje semen vseh vrst ter njih razpečavanje med kmeto- valce. 5. Krompir: Razen žit so komisije prizna- le tudi Ca 500.000 kg sortno či- stega in zdravega krompirja, no o tem bo govora drugič. Pred nami je Jesenska setev in skrajni čas je, da se sleherni kmet, kakor tudj vsi, ki stre- mimo za dvigom naše kmetij- ske proizvodnje, zamislimo o tem, 8 kakšnim semenom raz- polagamo in kaj bomo sejali. Z nadaljnjim razmnoževanjem priznanih semenskih žit, ki jih ima na zalogi semenska služba OZZ, bomo v razmeroma krat- kem času lahko krili vse naše potrebe po sortno čistih seme- nih produktivnejših sort In s tem storili odločilen korak na poti dviga kmetijslse proizvod- nje. Kmetje! Pohitite z naročilom semenskih žit za Jesensko setev preko vaših kmetijskih zadrug! Poljedelsko-semenskl odseki zadrug? Stojite pred važno na- logo. Pravočasna preskrba z do- brimi semeni in sploh pravil iz- vršitev jesen^e setve bo ogle- dalo Vašega dela! Kmetijske zadruge! Ne čakaj- te poslednjih naročnikov, am- pak po temeljiti analizi svojega področja izvršite takoj naroČHo približno potrebnih količin se- menskih žit pri Okrajni zadruž- ni zvezi! M. V. O osnutku novega zakona o kmetijskih zadrugah Pred dnevi so izdelali osnu- tek zakona o kmetijskih zadru- gah. To je že tretji zakonski predpis po osvoboditvi, s kate- rim se regulira položaj zadruž- nih organizacij. Osnutek vsebu- je mnogo novosti in je odraz razvoja celokupne naše družbe- ne stvarnosti. Po tem načrtu so kmetijske zadruge gosjiodarske organiza- cije, v katere se kmetje svo- bodno vključujejo zaradi pospe- ševanja kmetijske proizvodnje in izvajanja ostalih gospodar- skih dejavnosti, ki so vezane na kmetijsko proizvodnjo. Zadruž- na dejavnost naj se razvija v poljedelstvu, živinoreji, vino- gradništvu in v drugih vejah kmetijske proizvodnje. Zadruge naj se razen tega ukvarjajo tudi s predelavo kmetijskih proizvodov, preprodajo proizvo- dov svojih članov, gostinstvom, obrtništvom in z organizacijo melioracij. Razen v teh osnov- nih dejavnostih se zadruge lah- ko udejstvujejo tudi v drugih smereh. Tako lahko organizirajo svojo lastno socialno in pro- svetno službo — bolnišnice, am- bulante, otroške ustanove in šole. Za potrebe svojih članov lahko ustanove pekarne, pralni- ce, kopalnice in drugo. Pogoj za ustanovitev zadruge so predlogi, ki jih da 10 polno- letnih predlagateljev na usta-, novnem občnem zboru. Občni zbor sprejme zadružna pravila, ki morajo bitj v duhu zakon- skih odredb. Vsak član zadruge lahko izstopi iz zadruge, venaar mora svoj sklep podati najkas- neje do 1. julija. Izstopali naj bi enkrat na leto in sicer 1. oktobra. Člani kmečkih delov- nih zadrug lahko izstopijo po preteku treh let. Načrt predvideva poleg obč- nega zbora zadruge še zadružni svet. Občnj zbor se sestane redno enkrat na leto. Zadruge, ki imajo nad 100 članov, izvo- lijo zadružni svet. Le-ta zaseda enkrat mesečno in daje občne- mu zboru zadruge predloge o gospodarskem načrtu zadruge, razdelitvi letnega dohodka, re- organizaciji zadruge, spremembi dejavnosti zadruge itd Zadružni svet razpravlja med drugim tudi o delu upravnega odbora zadruge. Upravni odbori zadrug bodo zadržali operativne naloge. Novi osnutek zakona se raz- likuje od obstoječega, zlasti po tem, ker daje več samostojnosti osnovnim enotam kmetijskih zadrug: prodajalnam, uslužnost- nim delavnicam, industrijskim zadružnim podjetjem. Tako bo- do imeli proizvajalci zadružnega sektorja iste pravice kakor de- lavci v gospodarskih pod j en j Lh. Nekatere omejitve so nujne, ker se kmetijski proizvajalci poslu- žujejo pri delu sredstev, ki jim jih je dal na razpolago določen krog kmetijskih proizvajalcev; le-ti pa si prisvajajo določene pravice za nadzor nad delom samoupravnih organov v pod- jetjih. Vsako zadružno podjetje bo izvolilo svoje organe samo- upravljanja in bo imelo svoj gospo,darslci račun. Delavski svet in upravni odbor bo.sta imela enake funkcije in pristoj- nosti kakor ustrezni organi v gospodarskih podjetjih. Zadruž- na podjetja bodo lahko samo- stojno sklepala poslovne zveze in dogovore z drugimi podjetji. Iz Čistega dobička bodo ustano- vila sklad za prosto razpolaga- nje, s katerim bo razpolagal kolektiv Na drugi strani pa bodo imele zadruge nekatere pravice. Tako ne bodo smela zadružna podjetja brez soglasja zadrug odtujiti osnovnih sred- stev, spremeniti svoje dejavno- sti itd. Pri razdeljevanju dohodka so obveznosti zadrug enake obvez- nostim gospodarskih organiza- cij. Država lahko nudi zadru- gam nekatere olajšave z name- nom, da se razširj zadružništvo. V načrtu je predvidena pri- pomba, v kateri je rečeno, da mora biti nad petino zadružnih ^ dohodkov uporabljenih za na- daljnjo razširitev proizvodnje, medtem ko naj rezervni sklad obsega desetino čistega dohod- ka. Kai nam že danes labko nudi zadružna semenska služba? strokovne komosije semenske službe pri OZZ so v teku leta na področju ptujskega okraja med najboljšimi in sortno čisti- mi posevki priznale naslednje količine semen, ki bodo v naj- krajšem času po izvršenem či- ščenju in razkuževanju na raz- polago: 1. pšenica: Tasilo + U 1 . . 56.000 kg Bavarska kraljica 9.100 kg Prolifik . . , . 8.000 kg Beltinska 277 . . 1.000 kg Skupaj . . 74,100 kg Sorte Tasilo, U 1 ter Bavar- ska kraljica so golice, ki izred- no dobro uspevajo na močnejših zemljah. Odporne so proti pole- ganju in dajejo ob dobrem gno- jenju in pravočasni setvi (zgod- nji) izredno visoke pridelke. Ne- odporne proti rji, zato nepripo- ročljive v kotlinah s često me- glo. Priporočljive za predele spodnjega Ptujskega polja, Or- moža, Slovenskih goric ter bolj- ših predelov Dravskega in Ptuj- skega polja. Sorte Prolifik in Beltinska 277 pa so resnice, ki Jih priporočamo za plitve zem- lje Dravskega In Ptujskega po- lja. Cena semensk^ pšenici, očišče- ni, razkuženi v plombiranih vrečah bo približno 32 din za kilogram. 2. Rž: Dreger..... 77.000 kg Petkus..........31.000 kg Domača — boljša . 9.300 kg Skupaj . . 117.300 kg Sorte Dreger in Petkus pote- kajo iz semen uvoženih zadnjih let. Odlikujejo se po trdi slami, vsled česar ne polegajo ter, kai je izredno važno, po poznejšen: cvetenju, vsled česar jim ne škodujejo pozne slane, ki so pn nas zelo česte. Ob dobrem gno- jenju dajejo Izredno visoke pri- delke. Cena semenski rž^ očiščeni, razkuženi, v plombiranih vre- čah bo približno 30 din za Ifc^.' 3. Ozimni ječmen: Peragis .... 13.500 kg Verter .... 11.800 kg Omenjene sorte se odlikujejo po višjem pridelku. Cena seme- nu bo približno 28 din za kg. 4. Jari oves: Smrekar • « i . 5.800 kg Zlati dež . . s . 5.000 kg Mala Frančiška ie doživela krivico Pucko Marija iz Grajenščaka 99 je mati več otrok in eden med njimi je enajstletna Fran- čiška. Za mater in hčerko je vse po vrsti neprijetno, kar se je zgodilo, da sta njuni imeni zabeleženi pri organih javne varnosti in ogorčeni nad krivi- co, ki jo je nad njima povzročil Jože Klemene, župnik na Vur- berku. Mala Frančiška se nekega dne konec letošnjega maja ni udele- žila spovedi, ki jo je za njene vrstnike napovedal žuonik Kle- mene. Mesto k spovedi, je odšla k Urbanu k maši in stvar bi verjetno ostala brez posledic, da Klemene ni nekega dne za- hteval za to opravičila. Deklet- ce je povedalo resnico, toda Klemene ji tega ni verjel ter ji rekel, da laže, da ima predolg jezik, kakor tudi njena mati. Deklica na take besede ni mogla molčati. Rekla je, da je to ne- spodobno in da ne spada k veri. Kako je Klemene na to reagi- ral, vedo povedati sošolci male Frančiške, ki trdijo, da jo je prijel za lase ter ji butal gla- vo ob pult, jo obrcal ter sunil do zida, kjer je morala potem še klečati, obrnjena proti zidu. Deklica istega dne svojim staršem ni upala povedati, kaj se je z njo zgodilo. Toda teles- ne poškodbe so bile vidne in dekletce je ostalo nekaj dni do- ma. Klemencu pa vse to ni bilo dovolj. Ko se je v okolici raz- vedelo, kako je postopal z malo Frančiško, se je dne 12. julija t. 1. hotel na prižnici »opravi- čiti«, ko je rekel, da bi obrcal tudi starše ter jih nagnal, če bi se prišli pritožit zaradi pretepia- nja otrok. Tako pojmuje torej župnik Jože Klemene iz Vurberka svo- bodo vere, človekovo (čeprav otrokovo!) dostojanstvo, pravi- ce in dolžnosti staršev do svo- jih otrok, vrsto moralnih načel, ki jih je s svojim postopkom podrl in poteptal. Ali župnik Klemene res ni dovzeten za spoznanja, da je že davno mi- nil srednji vek, da je v Jugo- slaviji v veljavi zakon o veri in da pedagogi že davno več ne vzgajajo otrok s pretepanjem, brcanjem, klečanjem? In še nekaj je značilno za Klemenca, kar kaže njegov splošen odnos do mladine. V iz- javi pred organom javne varno- sti glede gornjega primera, je imenoval Klemene nekatere vrstnike male Frančiške kar navšalno »fakini«. Celo podpisal je to izjavo, čeprav je pravza- prav tudi njegova zasluga, da so imenovani to, če so, saj jih je tudi on vzgaial. Otrok nam- reč ne more biti drugačen kot ga je vzgojila njegova okolica. Glede na takšen odnos župni- ka Klemenca do otrok in vzgo- je otrok sploh se ljudje v okoli- ci Vurberka in drugje ne bodo čudili, če l>o ljudska oblast omenjenemu odvzela pravico poučevanja mladine v verouku ter ga za njegov nevzgojni in nečloveški postopek proti mali Frančiški primerno kaznovala. Z zborovania m adine v okrašeni dvorani ZK je bila v nedeljo, dne 23. avgusta, izred- na mladinska konferenca. Na- men te konference je bila izvo- litev delegatov za V. kongres Ljudske mladine Slovenije, ki bo dne 10. oktobra 1953 v Ma- riboru. Udeležba na tej konfe- renci ni bila taka, kot je bilo pričakovati. Najnoljse so zastopane osnovne mladinske organizacije »Pletama«, »Breg« in »Preskrba«, dočim se iz bol- nišnice in Mehanične tkalnice ni nihče udeležil, čeprav je predsednica OMO »Mehanična tkalnica na sejj MK-ja izjavila., da bo njihova organizacija sto- odstovno zastopana. To je do- kaz, da tam, kjer mladinski vo- ditelji ne prihajajo na posveto- vanja mestnega komiteja, tudi mladina ne razume namena In dela v mladinski organizaciji. Na konferenci se je po refe- ratu tov. Franca Cetla razvila živahna diskusija, v kateri so sodelovali člani vseh OMO. Go- vorili so o delu in težavah svo- jih organizacij ter nato pred- lagali dobre mladince in mla- dinke, ki naj bi bili delegati za kongres. Za delegate so bili izvoljem: Matija Pajnkiher, Feliks Bagar, Franc Cetl. Majda Voljč. Ivan Habianič in Fredj Vajsbaher. F. C. ING. JANEZ HVASTUA: KoEiier@'cL ^dromlsiie sel 2e od spomladi Cujemo o na- črtu organiziranja konjerejskih odsekov pri splošnih kmetijskih zadrugah in osnovanju nekega skupnega okrajnega konjerej- skega predstavništva. To potre- bo nujno narekuje dejstvo, da naša podeželska konjereja, ki je nekdaj baš v ptuj^em okra- ju predstavljala zelo močno go- zdarsko panogo, nikakor ne najde poti do obnove, temveč celo nazaduje. V letih strogo administrativ- nih ukrepov smo tudi v konje- reji poslovali samo administra- tivno brez načrtnega strokov- nega programa z določenimi ' cilji. Danes se v decentralizaciji kar preveč vse zvrača na indi- vidualno iniciativnost. Kakor ne velja zanašanje, da bo rešitev prišla po administrativni liniji nekod ^ zgoraj, prav tako je ie manj prav, če strokovni organi pričakujejo dvig te panoge po goli samorasli iniciativnosti. Konjereja Je v svojem bistvu intenzivnejša panoga od govedo- reje. Njen pomen ni samo lokal- no gospodarski, temveč širšega, splošno državnega in narodno- obrambnega značaja. Baš zato opažamo tudi v drugih državah po svetu močno državno uprav- no in zlasti še vojaško Ingeren- co na razvoj te panoge Jasno Je, da Je tudi pri nas naloga strokovnih forumov, da zaradi načrtnega dviga naka- žejo konjereji delovni sistem, primeren nadrobnemu gospo- darskemu razvoju, tak© po or- ganizacijski kot strokovno rej- ski liniji Tak sistem je treba življenj- sko vnesti v interesirano publi- ko, ki naj ga po principih široke demokratičnosti izvaja, tako, da se po nakazanih smernicah res lahko razvije čim večja samo- iniciativnost, seveda v kolektvi- nih oblikah. Prihodnji mesec se bosta zo- pet pričeli dve rednj rejsko- pospeševalni akdjl: licenciranje žrebcev ter pregledi in spreje- manje kobil v rodovnik. To naj bi bila dva že od davnine po- znana In splošno vpeljana os- novna strokovna instrumenta za načrtno pospeševanje konjereje. Mislim, da je zelo nujno, da se konjerejci za te akcije resno zainteresirajo in načrtno pri- pravijo, da ne bodo ostajale sa- mo v šablonah, t«iiveč da bo iz njih zadihal začetek programa- tičnega dela. Nov čas in nov gospodarski razvoj nujno zahteva tudi v konjereji močno preusmeritev, j Zaradi tega se tu pojavlja ko- pica strokovnih vprašanj, tako zlasti problem pasme kot prvo. Na strokovno vprašanje se na- slanja cel kompleks splošnih in specialnih zadev in potreb, ki zahtevajo razpravljanja in re- ševanja: krmna baza, plemenilne postaje in vzrejališča, zaščita plemenskega materiala, trgovi- na itd. Seveda je pri vsem tem neizogibno vprašanje zbiranja osnovnih materialnih sredstev in finančnih virov. V Okrajni zadružni zvezi Je bilo že govora, da se skliče po- sebna konjerejska anketa, ki bi zajela vso to problematiko. Mi- slim, da bi bilo prin»«mo, da bi se tak zbor vršil še prej, pre- den se začne licenciranje in pregledi rodovniških kobil, ta- ko, da se bodo za te važne rej- sko-pospeševalne akcije izdelale vsaj neke osnovne smernice kot prehod v zaželjeni temeljitejSi, novodobnejši konjerejsko - po- speševalni sistem. Naloga strokovnih organov In Izkušenih praktičnih iconjerej- cev pa je, da se v to stvar štu- dijsko poglobijo, da bomo iz več glav dobili čim več prispevka za reševanje vseh naših težav, za izdelavo primernega rejskega sistema in zgraditev močne rej- ske organizacije. O mojih pogledih fia konjska pasemska vprašanja prihodnjič. RAZPORED IZPITOV NA PTUJSKI GIMNAZIJI 1 Popravni izpiti od 1. do vključno 3. septembra; 2. Sprejemni izpit za vpis v V razr gimnazije in popravni izpiti junijskega sprejemnega izpita 4. in 5. septembra; 3. Matura od 3. do 8. septem- bra; 4. Privatni in diferencialni iz- piti 4. septembra; 5. Naknadni vpis v I. in V. r. 7. septembra od 8.—10. ure; 6. Proslava bo 9. septembra ob 8. uri. Po proslavi tekme v raznih športnih nanogah. Ravnateljstvo. »Italija je kapitulirala! Svo- boda ]e tu! Živela svoboda! Ži- veli partizani!« je odmevalo po Primorski. Ljudstvo je goloroko razoroževalo umikajoče se itali- janske oddelke. Niti karabinjeri niti fašisti se tej drznosti niso upali upreti. Primorska je vsta- la, in razoroževala klete fašistič- ne zatiralce. Staro in mlado Je prijelo za orožje. Ustanavljali so narodne straže po vaseh, ka- mioni so prevažali orožje, mu- nicijo, hrano, obleko in prosto- voljce. Po cestah so hitele sku- pine oboroženih fantov in mož. »Kam tovariši ?€ »Na Vogersko, tam Je štab. In potem na goriško fronto!« so se glasili odgovori. Vsa Primorska je bila tiste dni po kapitulaciji Italije po- dobna ogromnemu vojaškemu taborišču Ustanavljale so se nove čete in bataljoni. Ljudstvo se je veselilo osvoboditve, veru- joč, da Je konec vojne. Na goriški fronti so grmeli to- povi. Goriška je gorela v ne- prestanih borbah. Neizkušeni borci brez izkušenega vodstva so držali fronto in vsi nemški poizkusi, da'bi prodrli s »Tigri« in »Pancerji«, so bili zaman, Gubčeva vojska, kot jo Je ime- noval Primož, Je držala. Majal je z glavo angleški major in ni mogel verjeti da je to mogoče. Na visoki šoli v Oxfordu se teh reči niso učili. 21. septembra so prišli z Do- lenjske tov Leskovšek Frainc- Luka, komandant novoustanov- ljene TU. operativne zone »Alp- ske«, Ambrožič Lado-Novljan in politkomisar Kveder Dušan-To- maž. Pri Stomažih nad Ajdov- ščino je bil štab. »Gubčevo vojsko Je treba vo- jaško organizirati in urediti,« je rekel tov. Luka. 24 sept. 1943 je izdal štab cone odlok o usta- novitvi šestih novih narodno- osvobodilnih brigad. Med tem Je bila tudi XIX. NOUB, ki na] bi zajela bataljone prostovoljcev na Krasu in Vipavski dolini in dobila za to ime po mladem kraškem pesniku Srečku Koso- velu. Dne 23. septembra zjutraj so me poklical v štab cone. Spre- jela sta me tov. Novljan in To- mal »Na Kras greš Mirko!« mi Je smeje dejal Novljan ter mi potisnil odlok o formiranju XIX SNOUB »Srečka Kosove- la« z imeni članov prvega šta- ba brigade »Nekje zunaj je Iz- tok Poišči ga. Takoj krenita na Kras in formirata brigado. Vse podrobnejše smo se že pomenili z Iztokom!« Stisnili smo si roke. »Držite se Kosovelovci!« je še zaklical za menoj Tomaž Sel sem, da poiščem Iztoka, ki ga tokrat osebno nisem poznal. Sli- šal pa sem tiste dni o njem mnogo. Bil je eden izmed ko- mandantov na »Goriški fronti«. Stopil sem k njemu in sem mu povedal, kdo sem Sprejel me fe zradoščeno in že sva go- vorila o odhodu na Kras ter najvažnejših stvareh, ki jih bo treba ukreniti. Med tem mu je nekdo odnesel nemško brzo- strelko, ki jo Je bil prej odložil na mizo. Nemška brzostrelka je bila takrat na Primorskem silna redkost. Iztok jo je prinesel iz goriške fronte. Iskal je nekaj časa sem in tja, dq bi našel one- ga,.ki mu jo je izmaknil, potem pa je zamahnil z roko: »Vrag po njej, saj jih imajo švabi več!« Nemci so hoteli popraviti si- tuacijo, ki jo je naredila kapi- tulacija Italije, poleg tega pa so bili še besni zaradi neuspehov na goriški fronti. Začeli so z veliko ofenzivo, ki so jo teme- ljito pripravili. Niso se spravili na področje celotne Primorske, temveč so, zavedajoč se dejstva, da je glavnina naše vojske skoncentrirana pred Gorico, v Vipavski dolini in na Krasu, usmerila svoj udar predvsem na to področje. Tu so bili tudi naj- bolj življenjsko ogroženi Par- tizani so stalno napadali progo in cesto Ljubljana—Trst In St. Peter na Krasu—Reka. dalje progo Jesenice—Gorica—V dem Ofenziva, ki se je začela 24 septembra 1943 je bila samo za- četek velike šeste nemške ofen- zive, ki se je raztegnila na ce- lotno ozemlje Jugoslavije. Nem- ci so jo imenovali operacija »Wolkenbruch I«. Hitlerjanci so vrgli v to ofenzivo svoje elitne divizije, ki so jih odtegnili iz italijanske fronte in sicer so sodelovale v tej ofenzivi po do sedaj znanih podatkih sledeče vojaške enote: celotni ojačeni tankovski SS-korpus pod ko- mando generala SS-trup Hau- serja, dalje ena najelitnejša nemškili enot — tankovska SS- divizija »Adolf Hitler« ter deli motoriziranih SS-divizij »Her- mann Goring« in »Wiking«, 44. in 71 pehotna divizija in deli turkenstanske divizije, ki se je po ofenzivi vrnila na italijanslto fronto. Kljub tej ogromni vo- jaški sili pa Nemci niso upaii začeti z direktnim napadom na naše položaje pred Gorico Šti- rinajst dni borbe na »goriški fronti« jim je vlilo veliko spo- štovanje pred naSimi borci. Za to so izrabili poseben manever, ki je bil v tem. da so z moč- nimi silami napaaii s črte Trst— Postojna ter istočasno, udarili iz Trsta in Tržiča na Kras Na ta način so hotelj razbiti zaledje goriške fronte in na to z kon- centriranim napadom iz Gorice in v hrbet uničiti naše edinice pred Gorico. Ta manever se jim je posrečil. Z močnimi silami so napadli najprej naše položaje pri Razdrtem ter vodili tu ostre borbo z 3. SNOUB »Ivana Grad- nika«, ki je bila skoncentrirana na Nanosu in branila odhod v Vipavsko dolino. Po trdih bojih so Nemci prodrli v Vipavsko dolino in tako prišli goriški fronti za hrbet. Istočasno so s silo dveh tankovskih in ene pe- hotne divizije udarili Iz Tržiča in Trsta ng Kras, kjer se je na- hajala Še ne urejena Kosovelova brigada, ki pa jim je vseeno nudila odločen odpor. Ob takšni situaciji in močnem pritisku Gorice same se je seveda mo- rala fronta pred Gorico umak- niti. Posamezne enote so na umiku vodile eneijjično borbo. Umaknili so se na Trnovsko in Banjsko planoto ter tu nada:je- vale borbe s prodiraj očim so- vražnikom. Kot je iz prejšnjega razvidno, je zajela ofenziva brigado v njenem nastajanju. Večina bor- cev še ni bila doživela ognjene- Ptuj, 28. avgusta 1953 PTUJSKI TEDNIK §€ ic Ces. da se loSše^e * i ais »o PfcSernose ^Erste Kom- panielT. komai pa se je ta raz- le.gel po hribu, že ie tik nad nam, od.t^ovorilo: »Hoj — Hoj!'« »Vierte Kompanie'*. in tam od j VeMkega Dol^ odgovarlal ' tretji, »Naza.i v dolino!« ie šep- j n'I Iztok in že smo zdr-nlli nd- vzdol po hribu in se ustavili v pr\-rm grmov.lu. Ned seboj srr~ ^ videli nemško kolono, ki se je 1 pomikala po vrhu. Zgolj slučaj , je bil, , da nas niso zagledali, iz doline so se pomikali v strelcih proti vrhu, od Velikega Dola so šli po pobočju proti nam in od ; Dutelj so se tudi oglašali. Kam? ^ Kje in kako se bomo lažje pre- i tolkli? Z Iztokom sva se kratko posvetovala. »Ce se ze moramo prebijati, se prebimo ofenzivi Za hrbet!« se je odločil Iztok. Torej proti onim, ki prihajajo od Velikega Dola. Samo hitro, da nas ne dobijo tisti, k: priha- jajo iz Pliskovice in Krajne vasi navzgor. Odvili smo bombe, od- peli puške in se razdelili v dve skupini, ki sta se pomikali v razdalji 10 m po pobočju Eno je vodil Iztok, drugo jaz. Nekam čudno ie človeku pri srcu, ko se kot maček oprezno plazi po grmovju in opreza. kda^ se ho izza gnru pred njim po^av la švabska felada Kdo bo kog.? prej zagledal ti njega, ali cn ' tebe? Kakšne misli so mi -ojile | v i.ctih petih minutah po glavi, ! ne vem Spomn-m sp 'amo. d.i , sem nafnkrat ugotovil, da "e 2- , , september in da imnm rr.-?tr. ^ dan Kdo V'?, o čem bi bil Tiačcl razmišljati ob tej ugotovitvi? • Pravijo, da človek v taki situa- ciji v nekaj trenutkih preleti življenje! Mogoče, toda jaz ni- sem imel časa! Iztok, ki je bil nekaj nad menoj, se je vrgel na tla in segel po bombi. »Na tla!« sem šepnil. »Pripravite bombe!« Nekdo za menoj je globoko vzdihnil. Konec je morečega pri- čakovanja, tu so. Sedaj se bo odločilo. Kdor bo drznejši. hi- trejši, kdor bo kogar iznenadil, tisti bo uspel. Malo sem dvignil glavo in pogledal Iztoka. Iz oči mu je sijala mirnost in odloč- nost. Z glavo mi je pokazal smer. kam naj pogledam. Ozrl sem se tja, vendar nisem videl ničesar Dvi,gnil sem glavo, da bj boljše videl »Glavo dol!« je siknil oni za menoj »Pet jih .le in mitral-ez imajo.« Takrat sem jih zagledal tudi jaz. Kakšnih 10 m pred in 20 m nad Iztokom so se pojavili izza leskovega grma. Ustavili so se in se raz- gledali okoli Prvi je bil oficir. Nekaj ned njimi so se pojavile rove skupine Oficir je položil diani k ustom in obrnjen v do- lino -^^k^ical: «Dritte Kompa- rie!« -n žo se je oglasiio kakih 100 m pod nami: »Erste Kom- panie.« Vsak čas bomo skupaj, mi je šinilo skozi možgane. Za- pičil sem oči v grmovje pred seboj. Kje se bodo pojavili? Tam spodaj je počila veja, še trenutek in vrgel bom bombo. »Oni gredo naprej,« je šepnil glas za menoj. Res so šli. Ti nas torej niso opazili. Trenutki ča- kanja so se vlekli v neskonč- nost. Iz doline smo že slišali lomastenje po grmovju. »Na- prej!« je šepnil Iztok in se začel po vseh štirih plaziti. Po nekaj 10 m smo se ustavili Dobrih 50 m pod seboj sem videl Nem- ce, ko so šlj v strelcih preko gozdne jase proti nam. Se nekaj metrov naprej Med nami in niimi je bilo grmovje. »Zdaj p^ hitro!, sem šepnil in sklonjen stekel. Trenutek na to se .le po- gnal tudi Iztok, P^ed nami je bila čistina, ki smo 1o morali obiti Malo po trebuhu, malo sklonjeni .smo prodirali n iprc^ vedno pa budno opazova> oko- lico. Izvili smo se iz klešč broz borbe. Zvečer nam je tov Zma'- ga iz Velikega Doln prino<;la ne- kaj tople hrane. Bi'.- cmo '■'<- štcno potrebni. Bračič Vldd.mir-r.Iirko Stran 4 PTUJSKI TEDNTK Ptuj, 28. avgusta 1953 Naloge gledališča Razgovor z režl«erjem Petrom Malcem) Obiskal sem režiserja nase- Sa gledališča Petra .Malca, da bi se pomenil z njim o per- spektivah ptujskega gledali- šča. Zastavi-l sem mu mimo tega tudi nekaj splošnih gle- daliških Niirašanj, na katera m i je rade volje odgovoril. Kako pojmuješ gledališče — J kakšne naloge mora vršiti? »Gledališče je šola in leca l lepote in resnice. Bitj mora og- ' n,iišče vsega rodnega m piemu- ' nitega, žarišče domače besede, svetišče, v katerem so prea obličiem svete umetnosti vsi ^ sloji tega naroda enaki, enaki v svojem zadnjeiu poslanst\ai, da se prerode v višje, globlje in boljše ljudi« (F. Albreht). — Narodno gledališče ima smisel in pravico do obstanka le kot i umetnostna ustanova. Kot golo ' zabavišče jc popolnoma brez pomena — Gledaiiiče je borba za stvarnost in zvestobo do dela. Katere so še drnge sestavine, ki ustvarjajo pravo gledališče '-n kaj misliš o njih? Neposredno z gledališčem so povezani še naslednji činitelji i oz. njega bistven; sestavni deli: repertoarna politika, publika in kritika. 1) Gledališče bo ustvarilo svojo nalogo najuspešnejše s po- močjo gledaliških del klasične književnosti in naših donnačih pisateljev Bodisi tistih, ki v svojih deiili prikazujejo našo sodobno stvarnost, bodisi tistiti naših pisateljev, ki so zgodo-. vinsko verno prikazali našo preteklost. Zgodovinska je res-' niča, da brez velike sodobne' dramske produkcije ni pomemb- i nega gledališča. Novo gledali-j šre se ustvarja samo z novimi! deli. Narodi, ki nimajo velikih j dramskih del. nimajo velikih j gledališč. Naše gledališče mora | biti prežeto s patriotizmom, mo- | ra biti polno jasno odrejenih misli in globoke socialne resni- ce. — Naloga repertoarja bodi. da odpira razglede v svet nove- ga človeka, da preliva iz naro- da v narod, iz sloja v sloj. to- kove preteklega kakor novega duhovnega vrenja in trenja, ko- vanja in borjenja za dokončno zmago: ljubezni, lepote in res- nice. 2) Pubr.ka spada organično prav tako h gledališču kakor igralec. Igralec laze, če trdi. Ca. publike ne potrebuje. Vsak igralec ustvarja za nekoga, ki stoji iz- ven njega. Ce tega »nekoga« ni, je tudi igralec brez pomena in usahne Prazno gledališče vpli- va na igralčevo razpoloženje vedno porazno. Publiko lahko igralec prezira, toda brez nje le ne more igrati in živeti. Gledališče privablja publiko zato, da jo polagoma navaja na boljši in vrednejši repertoar, to se pravi, da občinstvo vzgaja. — Naivno je pričakovati od ob- činstva, da bo drlo v gledali- šče, če ga nihče ne kliče in če mu nihče ne pove. kaj sploh je! — In še nekaj bi rad ome- nil, takole ob robu: ni to preti- ravanje. če se človek za koncert, za ples in kavarno preobleCe; za gledališče pa ne. Tudi v obleki je izraženo spoštovanje. Važna na obleki pa je dostoj- no.st. ne vrsta in bogatija. 3) Kritika je zato tu, da vpli- va na izločanje manjvrednega in podpiranje dragocenega; da ščiti vsak resen poizkus in vsak čistj namen! — Najvrednejša in edino prava je kritika, ki ima znanje, življenjsko zrelost in Poštenost. Tu se kritika šele začne. — Kritik mora bitj pred- • vcem eno: etik. Biti mora pri- digar resnice. Vsak kritik bi moral raziskati in oceniti najprej samega sebe in potem šele druge Na žalost pa danes pišejo prepogosto gle- dališke kritike ljudje — kar je včasih že prava kulturna sra- mota —, ki nimajo nikake veze in ljubezni do gledališča, da o njihovem znanju tfploh ne go- vorim, pišejo zaradi osebnega častihlepja, in potrebe po za- služku 1 končno še eno vprašanje. .akšno mi-šljenje imaš o našem Lujakem gledališču; kakšne so j jegove perspektive, težkoče in ' aioge, ki jih mora še storiti? Ptujsko gledališče, katerega lan sem. ima trenutno največ otežkoč v tem, kakor domala sa pokrajinska gledališča, da na nezadostno število igralcev, insambel bo treba nujno izpol- iti s stalnimi članj — amater- tvo je nevarno—, ako hočemo j asti ne samo v širino, temveč i.idi navznoter. Prav to neza- ostno število igralcev nam ae- a največje ovire pri izbiri res :valitetnega repertoarja! To nas .avi in mori vse! Toda ne samo zpopolniti, temveč tudi strokov, p-.obraziti bo treba to, kar že mamo Tu bo treba od vseh rdega in zvestega dela! Pred- vsem .le tu vprašanje kulture lovora, kajti gledališče mora leti govorjeni besedi prvo in lajvažneiše mesto ono mora )ostati hram, kjer se govori lajplemenitejši in najčistejši ezik Brez dobrega in razgleda- lega lektorja gre to težko! — nto, pa ako bo pri vseh, kar nas e v gledališču, zadostna mera' esnosti, skromnost^ in čuta od- [ovornosti ter iskrenosti, bomo lahka premagali s časom — u so potrebna leta! — vse te- ave in prišli tako do gledališča, [i bo v pravem pomenu besede imetniška ustanova. Smelo pa ahko trdim, da je napravilo 3tujsko gledališče v letošnji ;ezoni v svoji rasti in razvoju /elik korak naprej. S »Kraljem la Betajnovi«, »Veroniko Dese- liško«, »Prebrisano norico« je iokazalo, da je vredno in spo- dobno, da postane za Kranjem, Postojno in Celjem pravo po- klicno gledališče. Razveseljivo je dejstvo, da so istega mnenja vsi ptujski kul- turni krogi in predvsem oblast, ki nam je širokogrudno oblju- bila vso pomoč in bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi podprla to naše prizadevanje. Prepričan sem, da bo s prihodnjo sezono v našem gledališču živelo pravo teatrsko razpoloženje, ki ga je najti v vsakem velikem, resnem gledališču - Na kraju bi rad omenil še tole: ptujsko gledali- šče ne sme biti zaprto in zave- rovano samo vase, živeti samo zase. Je, okrajno gledališče in mora pomagati z nasveti ka- kor dejanji vsem okoliškim odrom in uprizarjati predstave na vseh podeželskih odrih ca Gorišnice do Murske Sobote, to se pravi zajetj mora Dravsko polje, Prlekijo. Haloze in Prek- murje. Le tako bo izpolnilo na- loge, ki so mu postavljene v današnji socialistični izgradnji domovine, pri kulturnem dvigu našega novega človeka. In zdaj še nekaj o Tvojem Šo- lanju in dosedanjem delu pri slovenskem gledališču? Kot dijak ljubljanskega uči- teljišča sem štiri leta obiskoval privatno dramsko šolo pri reži- serju prof. Sestu, ki me Je kasneje, po končani maturi, na- potil na Dunaj na državno igralsko akademijo. Bil sem tam 2 leti učenec znanega igralca in pedagoga prof "W Klitscha, eno leto pa sem študiral režije v Pragi in Berlinu. V vsa ta mesta, z visoko teatrsko kultu- ro, sem se kasneje, ko sem bi" že v angažmanu, spet ponovne in ponovno vračal. Spoznal serr tako do dobra, lahko rečem evropsko gledališče. Videl serr tudi slavni Hudožestveni teatei (Np dan. Zenitev. Raskoliikovi in nekaj poslednjih mojstrskih režij svetovno poznanega reži- serja Maksa Reinhardta. Ixta 1935, ko sem se vrnil Iz tujine, sem debutiral kot reži- ser in igralec v ljubljanski dra- mi v Arkovo dramo »Izdaja pri No vari« in imel z njo lep uspeh. (Pri rokah mi je še laskava kritika našega najvidnejšega teatrologa dr. F. Koblarja). V ljubljanski drami sem kasneje režiral še Scbillerjevo »Kovar- stvo in ljubezen«, Knittlovo »Vio Malo«, Grillparzerjevo tragedijo »Ljubezni in morja valovi« ter po osvoboditvi Car Emiaovo dramo iz rapallskih dni »Na straži«. Delo v našem osrednjem gledališču z njegovi- mi prvimi igralci, ki bi delali čast vsakemu evropskemu odru — da omenim le nekaj njih. Maria Veva, Mira Danilova, Ančka Levarjeva, M. Srbinšek, Sever in danes že pokojni Le- var, Kralj, Lipah —, je bilo zame početnika na moč plodo- vito, prav kakor tudi srečanje s tedanjim upravniko:n gledališča O. Zupančičem in dramaturgom J. Vidmarjem. Nemalo kateri- krat sta prisostvovala vajam in z vso skrbjo in natančnostjo pazila nad čistočo odrskega je- zika. Polnih šest let pa sem bil angažiran pred vojno v ma- riborskem gledališču, kjer so mi uspela predvsem dela kakor: Capkova »Bela bolezen«, Lave- ryjeva »Prva legija«, Begovi- čev »Božji človek«, Schillerjeva »Marija Stuart«, Knittlova »Via Mala«, Hauptmannova »Dorote- ja Augermann« in Standekerje- va »Prevara«. Nekaj teh dram sem tudi sam prevedel. Kajpak je bilo tudi par padcev, ki so za početnika nujno potrebni; saj v napakah se človek največ na- uči! Stara resnica je pač, da takole dobrih 15 let že potre- buje teatrski človek — in to ob trdem delu — da spozna in naj- de samega sebe; potem gre že malo leže. Seveda pa mora de- lati igralec na sebi vse življe- nje. Nikoli dosti ne znaš! Igral- ski poklic je sila naporen in od- govoren! Od dobrega igralca se zahteva skrajna resnost, prava obsedenost, neizmerna prežetost in prepričanje o visokem, du- hovnem poslanstvu poklica, ter popolna izključenost vseh se- bičnih lastnosti in skrajna po- žrtvovalnost Zg skupno stvar. V poslednjih letih sem delal par sezon pri kranjskem »Pre- ' šemovem gledališču« (in mu pri- I pravil pot do poklicnega gleda- lišča), zatem še v Sarajevu m tri leta v Dubrovniku. ZA GOSPCDDIMJO lCDOW Pripravimo jedila okusno Marsikatera gospodinja še ne, ve, da mora jedilnik nuditi dru- žini prijetno izpremembo, sicer se organizem naveliča vedno ene in iste jedi, pripravljene v isti obliki. Zato si bo pametna kuharica sestavila preprost je- dilnik za ves teden. Pazi, da bo jed vedno okusno pripravljena, ker le tako bo telo hrano dobro izrabilo. Zleze, ki izločajo prebavne sokove, delu- jejo dobro le takrat, kadar dobe pobudo od živcev okusa in vo- nja. Hrana, ki jo okusno in skrbno pripraviš in lepo postre- žeš, vzbuja dober tek in zado- voljstvo. Izbiraj le zdravo hrano! Ne sme te zapeljati napačni gospo- darski čut, da bi uporabila po- kvarjeno jed le zato, ker se ti je zdi škoda zavreči. Meso, ki se je že začelo razkrajati, kar spoznaš po duhu in zunanjosti, je škodljivo, prav tako vsa ze- lenjava, ki Je že nagnita ali vela. Zelenjavo lahko kljub temu uporabiš, če odstraniš vse po- kvarjene dele. Zelo moraš biti pazljiva pri različnih konservah, ki svojega okusa ali zunanjosti bistveno niso spremenile, se pa že razkrajajo. Konservirano ze- lenjavo moraš vselej prekuhati, da postanejo zaradi kuhanja morebitni izločki glivic neškod- ljivi; vkuhanega mesa pa ne smeš uporabiti, čeprav so znaki' ra^roja prav neznatni. Strupe- ni izločki glivic, ki so razkroj povzročile, se g kuhanjem ne uničijo in dostikrat je tako me- so celo smrtno nevarno. Tudi pregrete jedi marsikatero telo ne prenese. Ko sestavljaš Jedilnik, misli na ljudi, za katere boš kuhala. Doraščajočim otrokom ne boš nudila samo beljakovinaste, am- pak tudi več druge hrane. Za družinske člane, ki opravljajo težka ročna dela in se mnogo gibljejo na zraku, boš pripravila krepko, močno hrano, ki jo se- stavljajo teže prebavljiva živila: stročnice, močnate jedi, masti itd. Za duševne delavce m one, ki mnogo sede, Pa boš izbrala tako hrano, ki ne bo obremenje- vala njihove preoave. Posebno pažnjo posveti starim ljudem, pri katerih organizem že slabo deluje. Lahka in okus- na jed jim ne bo obremenjevala želodca Prav tako skrbno pri- pravi jedilnik za bolnika ali okrevajoče Pri sest^avi jedilnika se oziraj na letni čas. Dajaj na mizo ved- no le mešano hrano in sicer ne- kaj močne in nekaj lahke hra- ne. Po juhi boš nudila vedno še nekaj bolj tečne jedi, zelenjavni juhi naj nikar ne sledi še ze- lenjavna prikuha! Vedi, da tudi s skromnimi sredstvi lahko pripraviš okusna in tečna jedila! Kai moramo vedeti o ob eki Obleka varuje naše telo pred toplotnimi spremembami, vro- čino, mrazom, dežjem, snegom in pred zunanjimi poškodbami, obenem pa daje človeku prijet- nejšo zunanjost. Med obleko in telesom je plast zraka. Ker je zrak slab prevodnik toplote, telo ne ob- čuti tako močno toplotnih spre- memb. Perilo in obleka se mo- rata ravnati po podnebju in de- lu, letnem času in vremenu, pa tudi Po spolu, starosti in delu, ki ga opravljamo. Svetle tkanine sprejemajo manj toplote in jo hitreje od- dajajo. Temnejše vpijajo več sončnih žarkov in toplote ter jih tudi dalj čaSa zadržujejo. Zato so prve primerne za poletje in tople sončne dni, druge za zimo in slabo vreme. Poleti nosimo bombažne, svi- lene in platnene obleke, ker so te tkanine dobri prevodniki toplote, so lahke, trpežne in se dobro perejo Pozimi nosimo volnene oble- ke, ker je volna slab prevodnik toplote. Proti mokroti najbolj ščitijo rahlo tkane volnene obleke, ki vlago počasi spreje- majo in oddajajo ter tele.su ne jemljejo preveč toplote. Volna je elastična in zato leži rahlo na koži dobro vsrkava znoj, je lahka in se ne mečka. Slaba lastnost volnene obleke pa je njena občutljivost pri pra- nju. Se težko čisti, zato je za delo manj primerna Hitro se navzame tuiih duhov (po kuhi, hlevu). Draži kožo, če ,io nosimo na golo. V njei se rad naseli molj. Poznamo različne volnene tkanine: sukno. kam^r^irn, fre- sko. hubertus. loden itd. Gumirane tkanine niso zdra- ve, ker ne propuščajo zraka, zato jih nosimo le v dožiu in jih ogrinjamo preko druje oble- ke. Isto velja za obleke iz uf-nla in drugih nenronustnih ?:novi. Obleka mora biti ukroi.ena. da ne ovira telesnih organov, kro- ženja krvi in nas ne moti r>ri delu. Zelo nezdravi so vsi stoz- niki, nasovi, podveze nogavice in nodobno Prelahka oblaka vzbuja ob- čutek neugodia in tele<;a ne ogreva dovolj. Pretopla ni zdra- va, ker se človek v njej poti in pomehkuži Delavniška obleka naj bo tr- pežna iz pralnega bla^a. Glednti moramo, da smo tud: pri delu čisti in snažno oblečeni, ''^ri de- lu si zavarui^mo obleko s I predpasnikom- Pri nabavi glei- 1 mo predvsem na kvaliteto bla- I ga in namen ob!eke. Z oblelfo j ravnamo par.ljivo. vsako no- i škodbo takoi nopravimo V^a- i komur je potrebno tolikn ohl«- ' kp dn ustreza zahtevam higiene. izKo mMm%l ie znaM slalio žlvlnorele V Sloveniji In tudi v ptuj- skem okraju predstavlja živi- noreja eno najvažnejših kme- tijskih panog. Od nje ne priča- kujemo samo velikih neposred- nih odnosov v obliki mesa, kož, mleka, temveč tudi posredno v obliki gnoja, ki je potreben za intenzivno njivsko in travniško proizvodnjo. Da bi se živino- reja okoriščala v večji meri z izsledki znanosti glede selekci- je, prehrane, veterinarskih ukre- pov ter pospeševanja mlečnosti itd. so se živinorejci v okraju združili v živinorejskih odsekih pri KZ, ti pa v štirih rajonih s sedeži v Ptuju, Ormožu, Goriš- nici in Lovrencu na Dravskem polju. 9 mlečnih kontrolorjev in 4 inštruktorji tvorijo nadaljnje ogrodje živinorejske pospeše- valne organizacije v okraju. Doslej so evidentirale 904 ro- do\miške krave. Rajonski odbori živinorejcev so postavljeni pred težko nalo- go, ker se morajo boriti proti mnogim težavam objektivnega, pa tudi subjektivnega značaja. Napredku živinoreje se nam- reč zoperstavljajo težave mate- rialnega značaja okrog gradnje silosov, uporabe umetnih gno- jil, uporabe traktorjev itd. ter nedovzetnosti zaostalih km.eto- valcev za pospeševanje živino- reje. Kako Je pospeševanja po- trebna naša živinoreja, kaže med drugim tudi mlečnost. Za primer bomo vzeli statistiko molznosti krav na državnih kmetijskih gospodarstvih, kjer vsakega 15. v mesecu <^očno iz- merilo količino vsakokrat na- molženega ml^ka Nekje so vzroki nizke proiz- vodnje mleka. Smatramo, aa so v naslednjem: a) selekcija živina se je pri- čela šele uvajati in uveljavljati; b) živina ni vajena podnebja, ker je iz raznih okolišev; c) razne nagle spremembe pri prehrani, n. pr. najprej se krmi lucerna, nato pa se takoj preido na pašo; č) pokvarjena silaža; d) kisla in ne dovoljno osuše- na, večkrat celo poplavljena krma; e) nezadostna skrb za rlvinu. Proizvodnja mleka na molzno kravo na zasebnih gospodar- stvih conimo na 1100 litrov in Č3 k temu prištejemo še pr.b'iŽTio količino po<;e.sanega mleka 50'J litrov dob;mo na molzno kravo 1400 litrov. Kie na tu'-aj ^'■av-ii '••"■nk: t-^kr, nizVe •^roizv-.dn-e m^rTa"^ Gotnvo so bo«'e da v glavn."in v Iciii; 1. jalovost, ki zajema cca 30'''9 vseh krav; 2. uporaba okrog 9400 krav za vožnje in razna ostala dela: 3. uporaba zakotnih degene- riranih bikov; 4. pomanjkanje krmil s škrob- nimi enotami; 5. nezadostno prilagajanje šte- vila krav knnski bazi, ki se po- leg tega še neracionalno troši; ti, nizki ha pridelek travnikov in pašnikov; 7. preveliko forsiranje konje- reje na račun govedoreje; 8. uporaba traktorjev v neza- dostni meri; 9. razkosanost pašniških par- cel itd. Glede na prednje je jasno, da so naloge živinorejcev velike in zahtevajo resno prizadevanje, da bi se živinoreja dvignila na nivo, ki bo v večji meri lahko krila potrebe prebivalstva po živinorejskih proizvodih ter sti- mulirala živinorejce, kot jih v živinorejsko naprednih dražvah. * Po velikem potresu v Gruiji Vsa Grčija je še vedno jwd dojmom potre,sa, ki je uničil naselja in mesta na njenih oto- kih. Očividci poročajo o poru- šenem mestu Vati na Itaki, kjer je od 1500 hiš bilo porušenih 1200 in je morje udarilo ob oba- lo v višini 50 metrov, O mestih Argostoli in Zakintos pravilo, da so nekdaj bila. Pristani..;če Sami na Itaki je v ruševinah. V mestu Liksuri na KefaloniH je ostala samo brezoblična go- mila ruševin. Skoda gre v bili- jone drahem, stotine prebivalcev so našle smrt nod riiševina- mi, na deset ti.soče brp-domc.-v pa je našlo prvo zatočišče v na- silnih taboriščih • SEMENA KORUZE ZVifiAMO pridelek ZA 26—30 ODST. Pred ča.sorn srno omenili, V:"- ■ ko je mogoče s križaijfrn raz- nih sort koru:^e dvl.e,r.iti hek'- arski donos, ne da bi pri tcni uporabljali večje količine gr^.o- ji'l ali po,'?ehnih agrotehničnih ukrepov. V Ttali.ii so m prirnr.r letos povečali nc-evke hibrid- j no (križano, bcis^^-dr.c«) korivo • za 50.000 hn. Z doninfrini so:nr- nom hibridne l:on.izo so po.~r- jali lrto=^ skuono 000 h:,i. r;-!?'-;!, Frrncija, Grčija. Por- Spa.iiia, noland3ka in Švica iinc'..? lani c^ 2C0 ti?.->č ha s Ivroridno ko^u^o po- sojarih n-'v iav.o.'' je doisila Juf?oclr;-7lja iz 40 va- eono - '■'pteror.ne l-oru^e. Po- J; -i-.-Tj fjo- iT-zutii 1.5 iC-t^ .i. ODLOK I o prepovedi reie domače živali v mestu Ptuju 1. člen V strnjenem delu mesta Ptu- ja je prepovedano gojiti domače živali: prašiče, koze, ovce, kun- ce, perutnino, govejo živino tn konje. 2. člen Pod določbe o prepovedi reje domačih živali spada območje: Cafova uliCa do levega brega Drave, ob levem bregu Drave do ulice na Tratah, do sejmišča, Orm.oška cesta, Masarykova ce- sta do vzhodnega drevoreda — Ljutomerska—Srbski trg—Rai- čeva ulica—Muzejskj trg—Cafo- va ulica. 3. člen Kdor želi v 2. členu tega od- loka označenem predelu mesta še nadalje gojiti domače živali, mora takoj vložiti prošnjo na ljudski odbor mestne občine — svet za komunalne zadeve, ki bo po komisijski ugotovitvi iz- i dal posamezna dovoljenja. Brez dovoljenja LO MO Ptu,j je v označenem delu mesta prepove- dano gojiti domače živali. 4. člen ! V nestrnjenem delu mesta je reja domačih živali načeloma dovoljena. Iz sanitarno-higien- skih razlogov je za ureditev hlevov in drugih naprav za rejo domačih živali potrebno prejš- nje dovol.jenje ljudskega odbo- ra mestne občine Ptuj. 5. člen Vsa sporna vprašanja rešuje svet za komunalne zadeve Ijud- skeg,., odbora mestne občine Ptuj. Vse pritožbe se rešujejo pc upravnem postopku 205. člena zakona v ljudskih odbo- rih mest in mestnih občin. 6 člen Zarfldj prekrška se z denarno kaznijo do 2000 din kaznuje: a) kdor v strnjenem delu mestne občine Ptuj brez do- voljenja LO MO goji domače živali; b) kdor v nestrnjenem delu mestne občine Ptuj ne uredi hlevov in drugih naprav za re- jo domačih živali po poprejš- njem dovoljenju LO MO Ptuj. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. Stev. 1/143/5-53 Ptuj, dne 23. aprila 1953. Predsednik LO MO: Janko Vogrinec 1. r. MNOGI mLIJONI OTROK V EVROPI se žele medsebojno spoznati, toda le malokatenm se posreči, da se nauče za to potrebne je- zike. Esperanto daje možnost, da že po nekaj mesecih stopijo v pismeno zvezo z vsemi otroki Evrope, da, celo vsega sveta. Zatorej starši, učitelji, po- skrbite, da se bodo otroci v Šo- lah učili Esperanto. Ob tej priliki opozarjamo, da se bo za dijake nižjih razredov I gimnazije uvedel poseben tečaj, : dočim se bo Esperanto v petem razredu gimnazije poučeval kot neobvezen predmet. Tudi za ostale se bo vršil pri- čenši z oktobrom 1 do 2 krat tedensko začetni tečaj po di- rektni metodi. ' Prijave se soreiemajo v knji- garni in na MO SZDL pri tov. Anici Jabločnik Esperantska sekcija DPD t,Svoboda« Ptuj PROFESOR PICCARD V GLOBINI 1051 METROV Capri, 27 avgusta (AFP) Pro- fesor Piccard se je v bližini Ca- priia z batiskafom spustil v globino 1051 metrov Za spušča- nje je potreboval 48 minut Ko je profesor Piccard prispel do zp:ora.i navedene elob ne ie 'e- lefonično obvestil :adie ki sc nadzirale spuščanje bat-.s!:afa