Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
21
kos.
V LJUBLJANI dne 12. marca 1938.
Letnik
IX.
V S K B I N A :
18r. ravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance.
13». Pravilnik o ustroju in poslovanju posvetovalnih ribarskih odborov.
137 Odločba o dopolnitvi naredbe glede denaturiranja špirita.
138. Sprememba pravilnika o gradbenih predpisih za sela v neposredni bližini mest in trgov.
139. Razglas o ustanovitvi župnije Presv. Srca Jezusovega v Polani.
140. Razne objave iz Službenih novin :.
Uredbe osrednje vlade.
135.
Na podstavi § 14. v zvozi s § 200. zakona o uradnikih predpisujem tale
pravilnik
za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance,*
ki se glasi:
Občne določbe.
Člen 1.
Državni strokovni izpiti v resoru ministrstva za finance so:
1. izpit za konceptne uradnike, razen inženirjev in arhitektov, tehnologov in kemikov, inženirjev-geodetov in inženirjev-agronomov;
2. izpit za tehnologe in kemike;
3. izpit za inženirje-geodete;
4. izpit za inženirje-agronome oddelka za kataster in državna posestva;
5. izpit za geometre;
G. izpit za agronome in ostale strokovne uradnike uprave državnih monopolov;
7. izpit za računsko-blagajniške uradnike;
8. izpit za carinske uradnike;
9. izpit za davčne uradnike;
10.	izpit za manipulacijske uradnike in skladiščnike °d X. položajne skupine dalje, razen risarjev-tehničnih manipulantov;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
S.	januarja 1938., št. 4/III/17. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Služb, nov.s z dne 31. januarja 1938., št. 21/V11I/55.
11. izpit za risarje-tehnične manipulante;
12. izpit za upravitelje tehničnih naprav.
Člen 2.
Strokovni izpit opravljajo po tem pravilniku:
1. uradniški pripravniki v resoru ministrstva za finance;
2. uradniški pripravniki, ki prestopijo iz druge stroke ali resora v eno izmed strok v resoru ministrstva za finance (§ IG. ur. zak.);
3. uradniki drugih strok, ki se vrnejo v aktivno državno službo iz pokoja ali po prestanku prejšnje službe zaradi ostavke ali na drug način, in to v eno izmed strok v resoru ministrstva za finance, kolikor niso oproščeni predhodnega opravljanja izpita po veljavnih zakonskih predpisih, ali iz državnega pravobranilstva v druge oddelke ministrstva za finance;
4. zvaničniki v resoru ministrstva za finance, ki spolnjujejo zakonske pogoje za prestop, v uradniško zvanje od X. položajne skupine dalje.
Člen 3.
Uradniki resora ministrstva za finance, ki po pridobljeni višji šolski izobrazbi želijo biti prevedeni v novo službo, opravljajo predhodno izpit samo iz tistih predmetov, predpisanih za novo službo, ki niso predpisani za službo, v kateri so.
člen 4.
Uradniški pripravniki računsko-blagajniške strokovne službe drugih resorov morajo opravljati državni strokovni izpit za računsko-blagajniške uradnike po tem pravilniku skladno z določbo § 14., odst. 6., zakona o uradnikih.
Člen 5.
Uradniki drugih resorov ali drugih strok, ki se postavljajo v področju drugih resorov v zvanja računsko-
blagajniške strokovne službe, kolikor so po predpisih zakona o uradnikih dolžni opravljati državni strokovni izpit, morajo predhodno opraviti državni strokovni izpit z; računsko-blagajniške uradnike po predpisih tega pravilnika.
Člen G.
Inženirji, razen inženirjev geodezije, in arhitekti opravljajo državni strokovni izpit pri ministrstvu za gradbe po predpisih, ki veljajo za opravljanje izpitov za inženirje in arhitekte ministrstva za gradbe.
Člen 7.
Kljub členu 4. tega pravilnika opravljajo strokovni računsko-blagajniški uradniki 'resora ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za promet in ministrstva za pošto, telegraf in telefon državni strokovni izpit po predpisih, ki sedaj zanje veljajo.
Prav tako opravljajo uslužbenci finančne kontrole in uslužbenci v obnujčju Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice državni strokovni izpit po posebnih predpisih, ki zanje veljajo.
Člen 8.
Državni strokovni izpit za računsko-blagajniške uradnike po predpisih tega pravilnika smejo opravljati tudi uradniki in pripravniki banovin in mestnih občin, če in kolikor banovine in mestne občine s svojimi pravilniki ali statuti predpišejo, da so dolžni opravljati ta izpit.
Člen 9.
Strokovni izpiti, našteti v členu 1. tega pravilnika, so praktični izpiti, pri katerih morajo kandidati dokazati, da so si pridobili toliko znanja, kolikor ga je treba za uspešno službovanje v njih stroki.
Člen 10.
Pravica do opravljanja državnega strokovnega izpita se pridobi po dokončanem drugem letu pripravljalne službe in se mora opraviti izpit najkasneje do konca petega leta službe.
Člen 11.
Opravljanje državnega strokovnega izpita je obvezno za vse pripravnike oziroma uradnike.
Opravljanja izpita smejo po §§ 55., odst. 1., 61. in 63. zakona o uradnikih biti oproščeni tisti uradniki resora ministrstva za finance in drugih strok oziroma resorov, ki se prevajajo ali sprejemajo v drugo stroko ali v katero izmed strok v resoru ministrstva za finance, če se prevajajo ali sprejemajo v zvanja, začenši od IV. položajne skupine, 1. stopnje, pa navzgor.
Člen 12.
Strokovni izpiti se opravljajo dvakrat na loto, in sicer v pomladnem in jesenskem roku.
Ti roki se smejo za izpite inženirjev-geodetov, geometrov in agronomov preložiti v mesece pred začetkom ali po koncu terenskih del.
Izpit se sme dvakrat ponavljali. Med izpiti mora biti najmanj 6 mesecev presledka. Ko se ponavlja, se opravlja ves izpit.
»s » Člen 13. k .... , ,
Uradniški pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita do konca petega leta pripravljalne službe ali ga pred
tem rokom niti v tretje ne opravi, mora biti po § 14., odst. 6., zakona o uradnikih odpuščen iz pripravljalne službe tiste stroke.
Člen 14.
Kandidati, ki želijo opravljati strokovni izpit, morajo po službeni poti vložiti predpisano kolkovano prijavo pri pristojni izpraševalni komisiji najdalj do dne 1. marca oziroma dne 1. septembra.
Dovolitev za opravljanje izpita izda predsednik komisije, ki določi obenem tudi dan za opravljanje izpita.
Izpraševalnc komisije.
Člen 15.
Izpit iz točk 1. in 10. člena 1. tega pravilnika se opravlja pri občnem oddelku, izpit za inženirje-geodete, geometre in agronome oddelka za kataster in državna posestva pri oddelku za kataster in državna posestva, izpit za agronome in ostale strokovne uradnike uprave državnih monopolov in izpit za upravitelje tehničnih naprav pri upravi državnih monopolov, izpit za tehnologe in kemike in izpit za carinske uradnike pri oddelku za carine, izpit za računsko-blagajniške uradnike pri oddelku za državno računovodstvo, izpit za davčne uradnike pri oddelku za davke.
Razen tega se opravljajo izpiti iz točk 10. in 11. člena 1. tega pravilnika pri pristojni finančni direkciji.
Člen IG.
Izpraševalno komisijo sestavljajo predsednik, potrebno število članov in zapisnikar.
Predsedniku in vsakemu članu komisije se postavi po en namestnik.
Vsaka komisija ima tudi zapisnikarja, ki ga imenuje predsednik komisije.
Predsednika in člane komisije kakor tudi njih namestnike imenuje minister za finance v začetku vsakega leta.
Če opravljajo uradniški pripravniki drugih resorov državni strokovni izpit za računsko-blagajniške uradnike po predpisih člena 4. tega pravilnika, spada v sestav iz-praševalne komisije za komisijskega člana uradnik, ki ga imenuje za člana minister dotičnega resora in ki izprašuje pri ustnem izpitu kandidate iz predmetov, ki jih predpiše minister dotičnega resora.
Člen 17.
Za člane komisije za izpit iz točke 1. člena 1. tega pravilnika se postavljajo uradniki začenši od V. položajne skupine, pa navzgor.
V komisijo za izpit tehnologov in kemikov, inženirjev-geodetov, inženirjev-agronomov, geometrov, tehničnih manipulantov in upraviteljev tehničnih naprav morata biti po dva člana (stalna ali honorarna) strokovna uradnika oddelka za carine, za davke, za kataster in državna posestva oziroma uprave državnih monopolov, če pa takih ni, dva univerzitetna profesorja ali docenta.
V ostale komisije se določajo strokovni uradniki za določene predmete posameznih izpitov.
Izpiti.
člen 18.
Strokovni izpiti so pismeni in ustni, razen izpitov iz točk 10. in 12. člena 1., ki so samo ustni.
Člen 19.
Pii pismenem izpitu morajo kandidati izdelati praktične naloge iz predmetov, naštetih v programu za ustni
izpit.
Člen 20.
Pismene naloge določi predsednik komisije sporazumno s člani.
Pismeni izpit traja vzdržema 4 ure. Kandidati smejo uporabljati pri pismenem izpitu vse potrebne zakone, uredbe in pravilnike. Izjemoma smejo trajati pis-nieni izpiti inženirjev-geodetov, inženirjev-agronomov in geometrov po 8 ur, z odmorom po četrti uri.
Člen 21.
Predmeti ustnega izpita za uradnike iz točke 1. člena 1. so:
I. skupina:
1. zakoni o neposrednih davkih z vsemi uredbami i pravilniki, izdanimi na njih podstavi in za njih izvrševanje;
2. zakona o splošnem in skupnem davku na poslovni promet z dotičnimi uredbami in pravilniki in o davku na luksus;
3. zakon o taksah in zakon o državni trošarini s pravilniki za njuno izvrševanje kakor tudi poglavitnejše določbe o samoupravni trošarini;
4. carinski zakon s postopniki in predlog zakona o °bčni carinski tarifi, občni del, s pravili o tari in najvažnejšimi določbami iz trgovinskih pogodb;
5. zakon o državnih monopolih z uredbo o samostal-ni upravi državnih monopolov in zakon o konverziji državnih dolgov;
6. zakon o Narodni banki in zakoni o kovanju denarja;
7. predpisi o ureditvi prometa z devizami in valu-tami in statuti o efektnih in produktnih borzah;
8. zakoni in pogodbe o državnih posojilih;
9. osnovni pojmi iz enostavnega in dvostavnega knjigovodstva;
10. zakon o poštno-hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu;
11. zakon o ureditvi Uprave fondov (sedaj Državne hipotekarne banke);
12. zakon o državnem pravobranilstvu;
13. zakon o delniških družbah.
II. skupina:
1. ustava kraljevine, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave in zakon o banski upravi z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja in najvažnejše določbe zakona o notranji upravi;
2. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih z zakonom o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih;
3. zakon o uradnikih, zakon o organizaciji finančne Uprave in zakon o organizaciji finančne kontrole;
4. zakon o državnem računovodstvu;
5. zakon o glavni kontroli s pravilnikom za poslovanje krajevnih kontrol in komisarjev za izredne preglede;
C. zakon o občnem upravnem postopku.
Člen 22.
Predmeti ustnega izpita za tehnologe in kemike so:
1.	analitična kemija, zlasti pa analitična praksa;
2. kemijska tehnologija — velika industrija;
3. občna mehanična tehnologija;
4. tekstilna industrija;
5. blagoznanstvo s tehnično mikroskopijo;
6. ustava kraljevine, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave in zakon o banski upravi;
7. najvažnejše določbe zakonov o uradnikih, o organizaciji finančne uprave, o državnem računovodstvu, o državni trošarini, o državnih monopolih, o občnem upravnem postopku, in carinskega zakona s predlogom zakona o občni carinski tarifi.
Občna mehanična tehnologija je obvezna samo za tehnologe in kemike oddelka za carine.
Člen 23.
Predmeti ustnega izpita za inženirje-geodete so:
1. višja geodezija, nižja geodezija in vsi pravilniki o katastrski izmeri, kaligrafija;
2. melioracija zemljišč;
3. zakon o zemljiškem katastru in vsi pravilniki za vzdrževanje katastra;
4. katastrsko klasiranje zemljišč;
5. komasacija zemljišč, zakon o zemljiških knjigah in njih ureditvi in voditvi, kolikor je to v zvezi z zemljiškim katastrom, občne določbe o ureditvi zemljiških združb in urbarskih občin;
6. najvažnejše določbe zakonov o neposrednih davkih in o taksah;
7. predmeti, našteti v II. skupini člena 21.
Člen 24.
Predmeti ustnega izpita za inženirje-agronome oddelka za kataster in državna posestva so:
1. nauk o kmetijstvu in občnem gozdarstvu;
2. katastrsko klasiranje zemljišč;
3. osnovni pojmi iz katastrske izmere zemljišč;
4. zakon o zemljiškem katastru in vsi pravilniki za vzdrževanje katastra;
5. osnovni pojmi o komasaciji zemljišč, zakon o zemljiških knjigah in ureditvi in voditvi, kolikor je to v zvezi z zemljiškim katastrom, občne določbe o ureditvi zemljiških združb in urbarskih občin;
6. najvažnejše določbe zakonov o neposrednih davkih in o taksah;
7. predmeti, našteti v II. skupini člena 21.
Člen 25.
Predmeti ustnega izpita za geometre so?
1. nižja geodezija in vsi pravilniki o katastrski izmeri, kaligrafija;
2. zakon o zemljiškem katastru in vsi pravilniki za vzdrževanje katastra;
3. katastrsko klasiranje zemljišč;
4. osnovni pojmi o komasaciji zemljišč, zakon o zemljiških knjigah in njih ureditvi in Voditvi, kolikor je to v zvezi z zemljiškim katastrom, občne določbe o ureditvi zemljiških združb in urbarskih občin;
5. najvažnejše določbe zakonov o neposrednih davkih in o taksah;
6. predmeti, našteti v II. skupini člena 21.
Člen 26.
Predmeti ustnega izpita za agronome in ostale strokovne uradnike uprave državnih monopolov so:
1. zakon o državnih monopolih z uredbo o samo-stalni upravi državnih monopolov in zakon o konverziji državnih dolgov in vsi pravilniki v zvezi z njimi;
2. zakon o uporabi zakona o organizaciji finančne uprave na uslužbence uprave državnih monopolov;
3. delavska zakonodaja in pravilniki o delavskem razmerju;
4. zakon o neposrednih davkih in zakon o taksah;
5. organizacija monopolnih oblastev in ustanov;
6. blagajniški predpisi in navodila za blagajniško in knjigovodstveno delo pri upravi državnih monopolov;
7. enostavno in dvostavno knjigovodstvo v rabi pri upravi državnih monopolov in njenih ustanovah;
8. kultura tobaka, fermentacija tobaka, manipulacija s tobakom in sortiranje tobačnih surovin;
9. predelovanje tobaka (fabrikacija cigaret in cigar, rezanega tobaka in drugo);
10. zaobaljanje in odprema dodelanih tobačnih izdelkov;
11. izdelava taksnih vrednotnic in ostalih tiskanih predmetov;
12. izdelovanje vžigalic (vžigalnikov in kresilnikov) in cigaretnega papirja;
13. kemična in fizična označba soli, njen pojav v prirodi sploh, njene spojine in mešanice;
14. način pridelovanja soli.
Uradniški pripravniki s fakultetno izobrazbo morajo znati vse spredaj navedene predmete v potankosti.
Uradniški pripravniki s popolno srednješolsko izobrazbo morajo znati bistvene in občne osnove spredaj naštetih predmetov.
Uradniški pripravniki z nepopolno srednješolsko izobrazbo morajo imeti osnovno znanje spredaj uaštetih predmetov.
Člen 27.
Predmeti ustnega izpita za računsko-blagajniške uradnike so:
1. najvažnejše določbe predmetov, naštetih v II. skupini Člena 21.;
2. enostavno in dvostavno knjigovodstvo;
3. predpisi za računovodstveno-blagajniško poslovanje;
4. predpisi o uradniškem pokojninskem skladu, o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi, o potnih in selitvenih stroških in o osebnih in rodbinskih dokladah aktivnih uslužbencev in upokojencev;
3.	najvažnejše določbe zakonov o neposrednih davkih, o taksah, o državni trošarini in o državnih monopolih;
6.	najvažnejše določbe finančnega zakona, kolikor se nanašajo na računsko službo.
Člen 28.
Predmeti ustnega izpita za carinske uradnike so:
1. carinski zakon z vsemi postopniki in pravilniki;
2. zakon o občni carinski tarifi s trgovinskimi pogodbami in tarifami;
3. blagoznanstvo;
4. predpisi za računovodstveno-blagajniško poslovanje;
5. določbe zakonov o splošnem in skupnem davku na poslovni promet In o davku na luksus, o taksah, o državnih in samoupravnih trošarinah;
6. najvažnejše določbe iz predmetov, naštetih v II. skupini člena 21.
Člen 29.
Predmeti ustnega izpita za davčne uradnike so:
1. zakon o neposrednih davkih z vsemi uredbami, pravilniki in ostalimi predpisi, izdanimi na njih podstavi in za njih izvrševanje;
2. zakon o splošnem in skupnem davku na poslovni promet z doličnimi uredbami;
3. zakona o taksah in o državni trošarini s pravilniki za njuno izvrševanje;
4. zakon o delniških družbah;
5. enostavno in dvostavno knjigovodstvo;
6. predpisi za računovodstveno-blagajniško poslovanje;
7. najvažnejše določbe iz predmetov, naštetih v II. skupini člena 21.;
8. najvažnejše določbe zakona o obrtih in o zemljiškem katastru s poglavitnimi določbami pravilnika za vzdrževanje katastra.
Člen 30.
Predmeti ustnega izpita za manipulacijske uradnike in skladiščnike od X. položajne skupine dalje, razen za risarje-tehnične manipulante, so:
1. poznavanje organizacije dela v pisarnah in državnih skladiščih; ravnanje z zapisniki, vpisniki in drugimi knjigami in spisi. Če obstoje predpisi o tem, poznavanje teh predpisov;
2. najvažnejše določbe zakonov o uradnikih, o organizaciji finančne uprave, o ureditvi vrhovne državne uprave, o neposrednih davkih, o taksah, o državni trošarini in o državnih monopolih.
Uradniški pripravniki v carinski službi morajo znati v občnih potezah carinski zakon in na njegovi podstavi izdane postopnike; uradniški pripravniki v katastrski službi pa morajo znati najvažnejše določbe zakona o izdelavi in vzdrževanju katastra in o zemljiških knjigah.
Člen 31.
Predmeti ustnega izpita za risarje-tehnične manipulante so:
1. kartiranje katastrskih načrtov, izdelava generalnih situacijskih načrtov in ostalih katastrskih kart, reprodukcija katastrskih načrtov in kaligrafija;
2. najvažnejše določbe o izdelavi katastra in poglavitni predpisi za vzdrževanje katastra;
3. osnovni pojmi o neposrednih davkih;
4. splošne določbe zakona o taksah;
5. najvažnejše določbe zakonov o uradnikih, o organizaciji finančne uprave in o ureditvi vrhovne državne uprave.
Člen 32.
Predmeti ustnega izpita za upravitelje tehničnih naprav so:
1. poznavanje strojnih delov in raznih sistemov instalacij in strojev, ki se uporabljajo pri monopolskih ustanovah, in njih funkcije;
2. glavni predpisi za pregledovanje in kontrolo parnih kotlov in o varnostnih odredbah zoprn' nevarnosti pri strojnih instalacijah in pri pogonu.
Člen 33.
Pri ustnem izpitu mora dobiti kandidat vprašanja i* vseh predmetov programa.
Člen 34.
Pismene naloge in ustni odgovori se ocenjajo z oceno »odlično«, »prav dobro«, »dobro« in »slabo«.
—- Po uspehu pismenih nalog in ustnih odgovorov odloči izpraševalna komisija o ižpitu, upoštevaje določbo člena 9. tega pravilnika. Odločba se mora glasiti: da je kandidat opravil izpit z »odličnim«, s »prav dobrim« ali z ^dobrim« uspehom ali pa da »izpita ni opravil«.
Ocene pismenih nalog in ustnih odgovorov kakor tudi odločitve o izidu izpita se izrekajo z večino glasov.
Člen 35.
Izid izpita se priobči kandidatu takoj. Če je opravil izpit, se mu istda spričevalo, ki ga podpišejo predsednik, člani in zapisnikar komisije.
Izid izpita se sporoči starešini dotičnega kandidata, če se pa opravlja izpit pri finančni direkciji, tudi ministrstvu za finance.
Podatki o opravljenem izpitu se vpišejo v uslužben-ski list na določenem mestu.
Člen 36.
Pri izpitu piše zapisnikar zapisnik, v katerega se vpišejo: kraj in dan izpita, priimki, imena'in zvanja predsednika, članov in zapisnikarja pri izpitu kakor tudi kandidata, pismene naloge in ustna vprašanja in ocena izpita.
Zapisnik se piše posebej za pismeni in posebej za Ustni izpit.
Zapisnik o izpitu podpišejo predsednik, Člani in zapisnikar komisije.
Zapisnik o izpitu obenem s pismenimi nalogami in ostalimi spisi se shrani v arhivu urada, kjer se izpit opravlja.
Člen 37.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«, in tedaj preneha veljali pravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance št. 1578 z dne 31. marca 1925,* z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.**
V Beogradu, dne 25. decembra 1937; št. 45.500/1.
Minister za finance Lctica s. r.
136.
Na podstavi točke 4. § 49. zakona o sladkovodnem ri-barstvu (zsr.) predpisujem tale
pravilnik
o ustroju in poslovanju posvetovalnih ribar-skih odborov.***
Člen 1.
Pri ministrstvu za kmetijstvo se ustanavlja vrhovni posvetovalni, ribarski odbor.
* »Uradui list« št. 151/42 iz 1. 1925.
** »Uradni list« št. 277/65 iz 1. 1926., št. 12/5, 83/25 in 457/114 iz 1. 1927., »Službeni list« št. 240/38 in 283/45 iz
1.	1930.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne b. februarja 1938., št. 26/IX/56.
Člen 2.
1. V vrhovni posvetovalni ribarski odbor spadajo:
a) predstavniki ministrstva za kmetijstvo, ki jih odredi minister za kmetijstvo;
b) po en predstavnik banovinskih posvetovalnih ri-barskih odborov, ki ga predlaga ta odbor;
c) predstavniki ribarske vede na univerzi, ki jih predlagajo univerze;
č) priznani ribarski strokovnjaki, ki jih pozove minister za kmetijstvo;
d) predstavniki ostalih prizadetih ministrstev, ki jih odredi pristojni minister;
e) po en predstavnik osrednje zveze ribarskih zadrug in osrednje zveze ribarskih društev, ki jih predla-? gata te zvezi;
f) predstavnik osrednjega zavoda za ribarstvo.
2. Člane. vrhovnega posvetovalnega ribarskega odbora postavlja z odlokom minister za kmetijstvo.
Člen 3.
1. Minister za kmetijstvo odredi osebe, ki naj vstopijo v sestav vrhovnega posvetovalnega ribarskega odbora kot predstavniki-ministrstva za kmetijstvo, obenem pa zahteva, naj mu ustanove, navedene v členu 2. tega pravilnika, predlagajo svoje delegate za ta odbor. Minister za kmetijstvo sme zahtevati, naj mu združbi, navedeni v členu 2., točki 1., črki e), tega pravilnika, predlagala več oseb, od katerih postavi eno za člana vrhovnega posvetovalnega ribarskega odbora. Osebe, omenjene v členu 2., točki 1., črki č), postavlja za člane tega odbora minister za kmetijstvo po potrebi.
2. Članstvo v vrhovnem posvetovalnem ribarskem odboru traja tri leta od prvega sestanka, za osebe, imenovane pozneje, pa tri leta od dne imenovanja.
3. Po preteku članstva treh let pri vrhovnem posvetovalnem ribarskem odboru se smejo osebe, ki so že bile njegovi člani,-vnovič postaviti za člane tega odbora.
4. člani, ki spadajo v sestav vrhovnega posvetovalnega ribarskega odbora po svoji funkciji v ustanovi, ki jih je odposlala, zgube članstvo, če preneha njih funkcija.
5. Odboru predseduje po stopnji najvišji predstavnik ministrstva za kmetijstvo.
6. Odbor izvoli za tajnika enega predstavnika mini-, sirstva za kmetijstvo, ki piše zapisnik o sejah in opravlja vse dopisovanje tega odbora.
Člen 4.
1. Vrhovni posvetovalni ribarski odbor se snide na poziv ministra za kmetijstvo pri ministrstvu za kmetijstvo najmanj enkrat na leto. Minister za kmetijstvo lahko odredi, da se snidi odbor po potrebi tudi v kakem drugem kraju.
2. Naloga'tega odbora je, da oddaja na zahtevo ministra za kmetijstvo mnenja in nasvete o vprašanjih sladkovodnega ribarstva, važnih za vso kraljevino. O vprašanjih, o katerih se zahteva mnenje odbora, jo treba njegove člane pravočasno obvestiti.
Člen 5.
O poteku seje se piše zapisnik, ki ostane v odseku za ribarstvo pri ministrstvu za .kmetijstvo, sklepi sveta pa se predlagajo v pismeni obliki in s podpisi vseh navzočih ministru za kmetijstvo. Član, ki se ne strinja s sklepom, mora to posebej obrazložiti,
Clen 6.
Članom vrhovnega posvetovalnega ribarskega odbora gre povračilo potnih stroškov po uredbi o povračilu potnih slroškov državnih uradnikov. Izplačuje se jim iz gotovine sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo. Za odposlance banovinskih posvetovalnih ribarskih odborov trpe potne stroške njih banske uprave po določbah člena 12. tega pravilnika.
Clen 7.
Pri vsaki banski upravi se ustanavlja posvetovalni ribarski odbor.
Clen 8.
1. Posvetovalni ribarski odbor pri banski upravi sestavljajo predstavniki:
a) banske uprave, ki jih odredi ban;
b) ribarsko-bioloških ustanov in bioloških zavodov, ki se bavijo s proučevanjem ribarstva, če jih je kaj v banovini, in ki jih predlagajo ti zavodi;
c) ribarskih zadrug ali njih zvez, ribarskih združenj in društev, ki jih predlagajo te organizacije;
č) ribarske industrije;
d) zasebnih naprednih ribarskih podjetij;
e) trgovinskih, obrtnih in kmetijskih zbornic.
2. Člane posvetovalnega ribarskega odbora pri banski upravi postavlja z odlokom ban.
Člen 9.
1. Ban odredi osebe, ki spadajo v sestav odbora kot predstavniki banske uprave, obenem pa sme zahtevati, naj mu ustanove, navedene v členu 8., točki l.c), č) in d), tega pravilnika, predlagajo več oseb, izmed katerih postavi eno za člana banovinskega posvetovalnega ribarskega odbora.
2. Ban odredi po svoji izprevidnosti skupno število predstavnikov ustanov, navedenih v Členu 8., točki l.c), č) in d), tega pravilnika, ki jih postavi za člane posvetovalnega ribarskega odbora.
3. Za banovinske posvetovalne ribarske odbore veljajo povsem določbe Člena 3., točk 2., 3. in 4., tega pravilnika.
4. Odboru predseduje po stopnji najvišji predstavnik banske uprave.
5. Odbor izvoli za tajnika enega predstavnika banske uprave, ki piše zapisnik o sejah in opravlja vse dopisovanje tega odbora.
Clen 10.
1. Odbor se snide na banov poziv na sedežu banske uprave najmanj enkrat na leto. Ban lahho odredi, da se snidi odbor po potrebi tudi v drugem kraju.
2. Naloga odbora je, da oddaja na banovo zahtevo mnenja in nasvete o vseh vprašanjih sladkovodnega ribarstva v območju banovine. O teh vprašanjih je treba člane pravočasno obvestiti. Razen tega je naloga odbora, da voli predstavnika za vrhovni posvetovalni ribarski odbor pri ministrstvu za kmetijstvo. Posvetovalni ribarski odbor je treba tudi zaslišati v smislu § 6. in točke 13. § 54. zsr.
Clen 11.
0 poteku seje je treba pisati zapisnik, ki ostane v odseku za ribarstvo pri banski upravi, če pa takega odseka ni, pri kmetijskem oddelku banske uprave. Odbo-rovi sklepi se predlagajo banu v pismeni obliki s pod-
pisom vseh navzočih. Clan, ki se s sklepom ne strinja, mora to posebej obrazložiti.
Clen 12.
Članom banovinskega posvetovalnega ribarskega odbora gre povračilo za potovanje po določbah uredbe o povračilu potnih stroškov državnih uradnikov; povračilo se jim izplačuje iz gotovine banovinskega ribarskega sklada.
Člen 13.
Za območje uprave mesta Beograda ustanovi minister za kmetijstvo posvetovalni ribarski odbor v smislu določb členov 7. do 12. tega pravilnika (§ 69. zsr.).
Clen 14.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 28. decembra 1937.; št. 98.351/111.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
137.
Denaturiranje špirita.*
Minister za finance je pod štev. 2130/ITI z dne 21. januarja 1938. na podstavi členov 68. in 74. zakona o državni trošarini izdal tole odločbo:
Navedba ministra za finance št. 92.891-111 z dne
10.	novembra 1934.** se v šestem odstavku dopolnjuje tako, da se ta odstavek glasi:
»Denaturiranje s specialnim sredstvom sme opravljati samo starešina glavnega oddelka finančne kontrole skupaj s kontrolnim organom v špiritni tvornici. Od tega so izvzete tvornice kisa in tvornice mila, kjer se opravlja še nadalje denaturiranje špirita zaradi proizvodnje kisa ali glicerinovega mila.«
Iz oddelka za davke pri ministrstvu za finance z dne 17. januarja 1938.; št. 2130-III-1938.
Banove uredbe.
138.
V. št. 2496/1.
Sprememba pravilnika
o gradbenih predpisih za sela v neposredni bližini mest in trgov.
Na podstavi odstavkov 2. in 3. § 127. in odst. 2. § 138. gradbenega zakona
spreminjam
določilo čl. 1. pod točko 1. »Pravilnika o gradbenih predpisih za sela v neposredni bližini mest in trgov« (Služ-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
19.	februarja 1938., št. 38.
** »Službeni list« št. 38/5 iz 1. 1935.
beni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 432/67 iz leta 1033.) tako, da se glasi:
>1. Sedanje upravne občine Št. Vid, Šmartno pod Šmarno goro, Ježica, Podgorica, Polje, Dobrunje, Rudnik pri Ljubljani in vzhodni del upravne občine Dobrova (kraji Kozarje, Vrhovce in območje Tržaške ceste).«
Ta sprememba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska Uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 1. .marca 1938.
Ban: dr. Natlačen s. r.
139.
II.	št. 5673/1-1938.
Razglas.
Z ustanovno listino št. 1380/36—10 od 30. novembra 1937. je ustanovil lavantinski škof in apostolski administrator novo župnijo Presv. Srca Jezusovega v Polani z veljavnostjo od 1. januarja 1938. Nova župnija se je ustanovila iz delov župnije Turnišče ter obsega ozemlje upravne občine Poljana brez ozemlja bivše upravne občine Brezovica.
Ustanovitev nove župnije je ministrstvo za pravosodje odobrilo z odlokom št. 6821 od 31. januarja 1938.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 7. marca 1938.
Ban: dr. Natlačen s. r.
110.
Razne objave iz »Službenih novinu.
Številka 8 z dne 13. januarja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. decembra 1937., III. št. 41565, so bili postavljeni: za policijskega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje ministrstva za notranje posle Popovič Peter, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza Maribor-levi breg; za sreskega načelnika IV. položajne skupine
2.	stopnje sreza Maribor-levi breg dr. šiška Janko, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza Maribor-desni breg; za sreskega načelnika V. položajne skupine sreza Maribor-desni breg Eiletz Leopold, sreski podnačelnik iste položajne skupine istega sreza, Vsi po službeni potrebi.
, Številka 9 z dne 14. januarja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. decembra 1937., štev. 115.193, je napredoval Zupančič Gilbert, starešina okrajnega sodišča na Brdu, za starešino III. položajne skupine 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. decembra 1937., štev. 115.187, je bil postavljen na proš-
njo za starešino okrajnega sodišča IV. položajne skupine
1. stopnje v Ložu Velušček Vladimir, sodnik okrajnega sodišča iste položajne skupine in stopnje v Ljubljani; premeščena pa sta bila na prošnjo: k okrajnemu sodišču v Ljubljani To reli Albin, sodnik okrajnega sodišča IV. položajne skupine, 2. stopnje v Radovljici; k okrajnemu sodišču v Radovljici Fister Josip, sodnik okrajnega sodišča VII. položajne skupine v Ljutomeru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. decembra 1937., I. štev. 48.315/0, je napredoval ing. arh. Kregar Rado, profesor V. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani, z veljavnostjo od. 15. januarja 1936. za profesorja IV. položajne skupine
2. stopnje.
Številka 10 z dne 15. januarja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. decembra 1937. sla bili upokojeni Rot Pavla, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana I., in Šubert Josipi na, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana L
Z odločbo ministra za finance z dne 27. decembra
1937., štev. 45.713/1, je bil premeščen po službeni potrebi Kešelj Ljubomir, finančni pristav VIII. položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani, v ministrstvo za finance.
Z odločbo ministra za finance z dne 27. decembra
1937., štev. 39.574/1, je bil postavljen Fink Ignacij, zvaničnik II. položajne skupine z 2. periodnim poviškom davčne uprave Ljubljana-mesto, za pomožnega arhivarja X. položajne skupine z 2. periodnim poviškom dravske finančne direkcije v Ljubljani.
Številka 11 z dne 17. januarja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov so bili odlikovani: z redom Jugoslovenske krone III. stopnje S k u -bec Rihard, generalni ravnatelj Trboveljske pre-mogokopne družbe; z redom sv. Save III. stopnje ing. L i pol d Vladimir, rudarski načelnik v pokoju v Ljubljani; z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje J a -kil Venče, lastnik rudnika v Št. Janžu in Črnomlju, in dr. Obersnel Maks, član upravnega odbora glavne bratovske skladnice v Ljubljani; z redom sv. Save
IV.	stopnje: ing. Močnik Josip, rudarski glavar v Ljubljani; Lovrenčič Rudolf, višji rudarski svetnik rudarske šole v Celju; ing. Kavč n i k Leon, rudarski podjetnik iz Ljubljane; dr. Vrhunc Vinko, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe; ing. Kolka Alojzij, ravnatelj rudnika Tf*D v Zagorju; ing. Drolc Friderik, ravnatelj rudnika TPD v Hrastniku; z redom sv. Save V. stopnje: i n g. F e t i h Rudolf, upravnik topilnice v Mežici; ing. Golob Gustav, jamski upravnik svinčenega rudnika v Mežici, in Dular Lojze, upravnik glavne bratovske skladnice v Ljubljani.
Številka 12 z dne 18. januarja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. decembra 1937., štev. 115.186, je bil upokojen Kajfež Anton, starešina okrajnega sodišča III. položajne skupine 2. stopnje v Ložu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. decembra 1937., štev. 115.192, je bil upokojen K 1 e b e r Pavel, vodja zemljiške knjige VI. položajne skupine okrajnega sodišča v Mariboru.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 30. dec. 1937., štev. 115.870, so bili postavljeni na prošnjo: za
pisarniške oficiale VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu:	Habjan	Ferdinand,
kanclist IX. položajne skupine okrajnega sodišča v Škofji koki; Dečman Rudolf, kanclist IX. položajne skupine okrožnega sodišča v Celju; F e r e 11 i č, Josip"kart-: clist IX. položajne skupine okrajnega sodišča v Kočevju; za pisarniškega ravnatelja IX. položajne skupine okrajnega sodišča v Mariboru Kocjan Josip, pisarniški uradnik iste položajne skupine okrožnega sodišča v Mariboru; za kanclista X. položajne skupine okrajnega sodi šča v Radovljici Koš i r - G a b r u n Erna, zvaničnik
III.	položajne skupine okrajnega sodišča v Škofji Loki; A pa tič Janez, zvaničnik III. položajne skupine okrajnega sodišča v Dol. Lendavi; za kanclista X. položajne skupine okrajnega sodišča.v Sevnici Drašder Anton, zvaničnik lil. položajne skupine okrajnega sodišča v Laškem; premeščeni so bili na prošnjo: k okrožnemu sodišču v Mariboru K r o n a b e t f o g e 1 Stanko, pisarniški oficial Vlil. položajne skupine okrajnega sodišča v Radovljici; k okrajnemu sodišču v Mariboru K r o n a b e t-f o g e 1 Terezi j a , kanclist IX. položajne skupine okrajnega sodišča v Radovljici; po službeni potrebi pa: k okrožnemu sodišču v Mariboru Pogrujc Josip, pisarniški oficial Vlil. položajne skupine okrajnega sodišča v Mariboru.
Z odločbo ministra za finance z dne 27. decembra
1937., štev. 45.680/1, sta bila postavljena za finančna pristava Vlil. položajne skupine dravske finančne direkcije v	Ljubljani R o	p o t a r M a k s i m i 1 i	j a n	in
dr. Z o r k o A 1 o j z i j,	uradniška pripravnika	iste	di-
rekcije.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 4. januaija
1938., št. Kns. 35/38, razširjanje in prodajanje knjige »B uk v a« od Hasana Kikiea, natisnjene v Zagrebu.
Številka 13 z dne 20. januarja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. decembra 1937. so napredovali na univerzi kralja Aleksandra I.	v Ljubljani:	na filozofski fakulteti za	izrednega profesorja III.	položajne skupine 2.	stopnje
dr. Šturm Franc, izredni profesor IV. položajne skupine 1. stopnje; na pravni -fakulteti za rednega profesorja II. položajne skupine 1. stopnje d r. Ogris A 1 -bin, redni profesor iste fakultete II. položajne skupine
2.	stopnje; na bogoslovni fakulteti za izrednega profesorja 111. , položajne skupino 2. stopnje d r. '1 u r k J os i p , izredni profesor IV. položajne skupine 1. stopnje; na tehnični fakulteti: za redne profesorje II. položajne skupine 1. stopnje dr. Kasal Miroslav, d r. R e b e k Mar i j in i n g. O s a n a Marij, redni profesorji II. položajne skupine 2. stopnje; za izrednega profesorja III. položajne skupine 2. stopnje i n g. S t r o j-nik Romeo, izredni profesor IV. položajne skupine
1.	stopnje.
Z odločbo ministra za finance z dne 27. decembra 1937., štev. 44806/1, sta bila p r e m e š č e 11 a po službeni potrebi: Cvetkovič Dragomir, mono-polski pomožni kontrolor VIII. položajne skupine tobačne tovarne v Ljubljani, za monopolskega pomožnega kontrolorja iste položajne skupine tobačne tovarne v Nisu; Kovačič Edvard, monopolski pomožni oficial X. položajne skupine solarne v Stonu, za monopolskega
pomožnega oficiala iste položajne skupine tobačne tovarne v Ljubljani.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 30. novembra 1937., O. štev. 17768, je bil postavljen dr. F a u n k o v i č D r a g o t i n, uradniški pripravnik državnega zdravilišča v Topolščici, za sekundarnega zdravnika Vlil. položajne skupine istega zdravilišča.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 30. novembra 1937., O...štev. 12617, je bil postavljen d r. D e I C o t Rudolf, uradniški pripravnik obče drž. bolni- nice v Ljubljani, zn sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine iste bolnišnice.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 30. novembra 1937., O. štev. 13446, je bil p o s t a v 1 j e n K a n d u s Stane ,- uradniški pripravnik higienskega zavoda v Ljubljani, za tehničnega uradnika IX. položajne skupine istega zavoda.
Z 'odločbo ministra ža gozdove, in rudnike 7. dne 25. decembra 1937., štev. 26486, je napredoval za podgozdarja IX. položajne skupine gozdne uprave v Bohinjski Bistrici Jelinčič Leopold, podgozdaf
III.	razreda X. položajne skupine z 2. periodnim poviškom isle uprave.
Prepoved uvažanja in razširjanja. 7. odločbo ministrstva za notranje posle z dne 13. januarja 1938., 1. št. 702, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »A. B. C.«, ki izhaja v Pragi,
Dovoljeno uvažanje in razširjanje lista »Tenis«. Z odločbo ministrstva, za notranje posle z dne 13. januarja 1938., I. štev. 701, je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati madžarski list »Tenis«, ki izhaja v Budimpešti.
Številka II z dne 21. januarja 1938.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odloči o ministrstva za notranje posle z dne 10. januarja 1838., 1. štev. 500, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjali list Svet sovetu:, ki izhaja v Pragi.
Številka 15 z dne 22. januarja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. decembra 1937., Ad štev. 65, osrednjega tiskovnega urada pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani je bil premeščen Zobec Anton, dopisnik VI. položajne skupine, za dopisnika iste položajne skupine osrednjega tiskovnega urada v Beogradu.
V izvršitvi razsodbe državnega sveta z dne 8, novembra 1937., šlev, 26.001, je bil razveljavljen ukaz z dne 20. novembra 1929., agr. štev. 42.940, nanašajoč se na Osojnika Jana, bivšega referenta I. kategorije,
6.	skupine agrarnega urada v Mariboru, in je bil imenovani z ukazom z dne 25. decembra 1937., šlev. 90/290/J* postavljen po službeni potrebi za agrarnega refe-renla isle kategorije in skupine sreskega načelstva sreza Maribor-levi breg.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. decembra 1937., štev. 32.067/1 V, sla bila premeščena v carinarnico I. reda v Druvogradu-Meži K ud er Milan, carinski višji kontrolor VI. položajne skupine glavno carinarnice v Beogradu, in Kosin Erik, carinski kontrolor VII. položajne skupine glavne carinarnice V Zagrebu.
Izdala kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 21. kosu IX. letnika z dne 12. marca 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
JI. št. 8604/1.	685—3—1
Razglas.
Z vlogo od 11. junija 1936. je zaprosila tvrdka Ornik & Mitrovič, mehanična tkalnica, barvarna in aprctura na Oti-škem vrhu, pošta .Meža, za podelitev predhodne dovolitve za zgraditev nove hidroeentrale na reki Mislinji oh obstoječem dovodnem jarku pare. št. 1196/2 k. o. Otiški vrh na lastnih zemljiških parcelah št. 291/1, 288 in 289 k. o. Otiški vrh. Predvideni sta preložitev obstoječega dovodnega in odvodnega jarka v približni dolžini 200 m čez pare. št. 200/1 — last Bartha J., 291/1 — lasi prosilca, 290/2, 268/3, 268/4 — last Bartha .I., ter 268/2 in 282/2 — lasi Sirnika F., vse v k. o. Otiški vrh ter izraba padca obstoječe vodne naprave (mlina) Bartha Josipa in Ivane iz Št. Janža z nedokazanimi — bruto 6 k. s. Nova hidrocentrala bi imela srednjo bruto jakost 837 k. s.
Ker gre za gradnjo naprave bistveno večjega splošnega pridobitnega značaja, je predlagala tvrdka Ornik & Mitrovič razlastitev vodne naprave Bartha Josipa in Ivane.
Predlog tvrdke je bil v smislu odredb § 8/1 zakona o izkoriščanju vodnih sil dostavljen imenovanemu dne 31. marca
1937. in Barih do preteka roka ni vložil svoje prošnje za predhodno dovolitev.
Tvrdka predlaga dalje razlastitev po-trebnega sveta lastnikov Barth in Sirnik za preložitev dovodnega in odvodnega jarka.
O tein odreja kraljevska banska uprava na podstavi določb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 333/52/1931) v smislu določb §§ 6.,
11.,	27., 29., 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za ponedeljek dne 28. marca
1938. s sestankom komisije ob 11. uri v tovarni Ornik & Mitrovič na Otiškem vrhu.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskoga načelstva v Mariboru-levi breg od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno 24. marca 1938.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski
upravi, oddelek IT., v Ljubljani do 24. marca 1938., ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. marca 1938.
jj.
V.	No. 316/17.	676 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za adaptacijo hiralnice v Gornji Radgoni I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. marca 1938. ob
11.	uri dopoldne v sobi št. 34 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna din 267.4H‘06. Predpisana kavcija znaša din 27.000'—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. marca 1938.
»j.
V-No. 276/6—1938.	647 3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo želczobetouskega mostu čez Hudinjo v Školji vasi v km 80.275 drž. ceste št. 5(1 L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. aprila 1938. ob 11. uri dop. pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 499.573'90.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 1. marca 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 275—25/35—18.	709
Oklic.
Pri sodiščih v Ljubljani so se nabrali nekateri predmeti, izvirajoči iz raznih kazenskih postopanj.
Ker so lastniki teh predmetov neznani, se pozivajo, da se zglase najpozneje v enem letu od dne zadnjega razglasa tega oklica v »Službenem listu« in dokažejo svojo lastninsko pravico, ker bi se po brezuspešnem poteku tega roka predmeti prodali in izkupilo oddalo Fondu za zidanje kazenskih zavodov. Pozneje bi morali upravičenci uveljavljati svoje lastninske pravice s tožbo proti državi.
Natančen seznam predmetov je razviden iz oklicev na sodnih deskah pri sodiščih v Ljubljani.
Prcdscdništvo okrožnega sodišča v
Ljubljani, dne 26. februarja 1938.
S 13/38.	691
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19. I. 1938. opravilna številka 111 It 112/38—1, je bil Oman Jože, prej stanujoč v Penzbergu, zaradi mno-bolnosti popolnoma preklican.
Za oskrbnika je bil postavljen Pint-bah Josip, predsednik občine Rateče-Planica.
Okrajno sodisčc v Kranjski gori, odd. I.,
dne 7. marca 1938.
I Po 108/38—3.	721
Oklic.
Tožeča stranka Reich Viktor, bivši bančni ravnatelj v p., Ljubljana, ki ga zastopa dr. Rudolf Krivic, odv. v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Reich Olgi, ženi bivšega bančnega ravnatelja, sedaj zasebnici v Zagrebu, Ku-kovičeva ul. 4, radi obnove postopanja v pravdi zaradi ločitve pod opr. št. I Po 65/34 k opr. št. I Po 108/38—1 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 17. marca 1938. o poli devetih pred tem sodiščem v sobi št. 134, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Muc Viljem, odvetnik v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. L,
dne 28. februarja 1938.
M 801/37- 3.	089
Oklic.
Trobevšku Alojzu, del., nazadnje bivajočemu v Zagorici St. 4, p. Kamnik, je vročiti v pravni stvari dr. Potokarja lvota, odvetnika v Kamniku, zoper Tro-bevska Alojza, delavca v Zagorici št. 4, sklep z cine 21. XII. 1937., opravilna številka M 801/37—1, to je obr. 95 cpr. s tožbo..
Ker bivališče Trobevška Alojza, del. v Zagorici št. 4. ni znano, se postavlja za skrbnika g. Ponikvar Alojz, pos. v Kamniku, ki ga bo zastopal na nje-
govo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 3. marca 1938.
*{•
I R 171/38-4.	701
Amortizacija.
Na prošnjo Jančič Nože, kuharice, sedaj v Ložah št. 6 pri Laškem, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki ijih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po razglasu v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Laškem, št. 3888, glaseča se na ime Jančič Neža, v vrednosti din 5734'50.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. L,
dne 8. marca 1938.
•j-
1 R 172/38-4.	702
Amortizacija.
Na prošnjo Juterška Fortunata, posestnika v Rečici št. 47 pri Laškem, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje zgubil ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po razglasu v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Laškem, št. 3245, glaseča se na ime Juteršek Fortunat, v vrednosti din 4480'—.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. L,
dne 8. marca 1938.
1 R 233/38—2.	073	2	-2
Amortizacija.
Na prošnjo Lukovnjaka Ivana, posestnika in trgovca pri Kapeli, se uvaja postopek za amortizacijo hranilnih knjižic Hranilnice in posojilnice v Slatini-Radencih, in sicer:
1. vi. št. 1671 — Lukovnjak Jelka — s stanjem 23.074 din 50 p,
2. vi. štev. 1803 — Lukovnjak Ivan — s stanjem 922 din 50 p,
8.	vi. št. 2505 — Lukovnjak Jelka — s stanjem 24 din 75 p, katere so bile prosilcu ukradene.
Imetnik knjižic se pozivlje, da jih pokaže sodišču ali pa poda ugovore zoper ta predlog v 6 mesecih od dneva objave, ker bi se sicer po preteku tega roka proglasilo, da so hranilne knjižice brez moči.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. I.,
dne 3. marca 1938.
•j.
I 734/37-18.	401
Dražbeni oklic.
Dne 14. aprila 1938. ob d e vet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9
dražba nepremičnin [hiša št. 30 zidana z opeko krita, gospodarsko poslopje, 2 vrta (154, 155), 2 travnika (105/2, 106/1)] zemljiška knjiga k. o. Brežina vi. št. 75.
Cenilna vrednost: din 77.577'—.
Vrednost pritekline: din 225-—, ki je že všteta v zgoraj navedeni cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 51.718'—.
Varščina: din 7.75770.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, dne 2. februarja 1938.
I 1068/37-10.	402
Dražbeni oklic.
Dne 14. aprila 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 9 dražba nepremičnin (njiva, stav-bišče hiša št. 17, njiva, lopa, njiva) zemljiška knjiga % k. o. Veliki Obrež vi. štev. 366.
Cenilna vrednost: din 105.643'50.
Najmanjši ponudek: din 52:82175.
Varščina: din 10.564‘35.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, dne 8. februarja 1938.
•j-
I 829/37.	571
Dražbeni oklic.
Dne 21. aprila 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču soba št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dragotinci vi. št. 68, 217, 11.
Cenilna vrednost: din 60.357'30.
Vrednost pritekline: din 1L750'—.
Najmanjši ponudek: din 48.072'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 16. februarja 1938.
I 773/37.	570
Dražbeni oklic.
Dne 21. aprila 1938. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču soba št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hrastje-Mota vi. št. 379.
Cenilna vrednost: din 1.495'80.
Najmanjši ponudek: din 997'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 17. februarja 1938.
»j.
I 516/37-7.	300
Dražbeni oklic.
Dne 20. aprila 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga Pusto polje vi. št. 18.
Cenilna vrednost: din 16.274'—.
Vrednost pritekline: din 685-—.
Najmanjši ponudek: din 10.850'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
dne 24. januarja 1938.
<2*
I 536/37-4.	522
Dražbeni oklic.
Dne 20. aprila 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šmiklavž vi. št 39.
Ceniina vrednost: din 140.579'—.
Vrednost pritekline: din 6.970'—.
Najmanjši ponudek: din 98.366'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodjšča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
dne 17. februarja 1938.
I 537/37—5.	668
Dražbeni oklic.
Dne 22. aprila 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga Rečica: 1. vi. štev. 44,
2.	vi. štev. 136.
Cenilna vrednost, polovica: ad 1. din 73.62025, ad 2. din 5S.792'—.
Vrednost pritekline, polovica: din 1650'—..
Najmanjši ponudek: din 89.510'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, , ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
dne 2. marca 1938.
I 679/37—16.	575
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču
v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kočevje vi. št. 34.
Cenilna vrednost: din 29.028'—. Najmanjši ponudek: din 19.349”—. Varščina: din 2.903”—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. k' je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 21. februarja 1938.
*
I 860/37—8.	690
Dražbeni oklic.
Dne 20. aprila 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št, 163 k. o. Po-
vi je in 7/sink vi. št. 457 k. o. Površje. Cenilna vrednost: din 28.753'21. Vrednost priteklin: din 1.200”—, ki je
h zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 19.168-40. Varščina: din 2.900*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III.,
dne 9. februarja 1938.
j;
1 443/37—15.	659
Dražbeni oklic.
Dne 21. aprila 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 6 in 7 k. o. Krško.
Cenilna vrednost: din 73.52475. Najmanjši ponudek: din 55.000”—. Varščina: din 8.000”—.
Dražba se bo vršila po skupinah (podrobna dotočila so razvidna iz dražbeni h pogojev).
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozanja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sorlišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. HI., dne 21. februarja 1938.
Va I 605/37.	'	654
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1938.o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 16 dražba nepremičnin:
I. skupina: zemljiška knjiga k. o. Šujica (Švica) vi, št. 374 (grad v Bokav-cih s hišo, gosp. poslopji in zemljišči) in k. o. Dobrova vi. št. 932 (travniki).
Cenilna vrednost: din 3.393.062”—.
Najmanjši ponudek: din 2,262.042”—.
Varščina: din 339.307”—.
II. skupina: zemljiška knjiga k. o. Giince vi. št. 116 (hiša št. 20 v Podutiku z zemljišči).
Cenilna vrednost: din 63.437”—.
Najmanjši ponudek: din 42.292'—.
Varščina: din 6.344”—.
Varščina v gotovini, v vrednostnih papirjih, vložnih knjižicah. ,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, r-icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 15. januarja 1938.
Va I 4918/37-9,	720
Dražbeni oklic.
Dne 14. aprila 1938. v p o 1 i d e -veti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dobrova vi. št. 804.
Cenilna vrednost: din 84.925”—.
Najmanjši ponudek: din 56.617”—.
Varščina: din 8.492'50 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	,
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 2. marca 1938.
Va I 3612/37-9.	652
Dražbeni oklic.
Dne 20. aprila 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin:
I. skupina: vi. štev. k. o. Ljubljana-; mesto (trinadstropna hiša na Novem trgu št. 4);
II. skupina: vi. št. 29 k. o. Poljansko predmestje (travnik na Grajski planoti);
III. skupina: vi. št. 105 k. o. Poljansko predmestje (poslopje na Poljanskem nasipu št. 42 z dvoriščem in vrtom).
Cenilna vrednost: I. din 990.342”—; tl. din 83.700”-; 111. din 476.378”-.
Najmanjši ponudek: I. din 495'171 ”—;
II. din 55.800”—; Iti. din 317.586”—
Vadij; I. din 99.035'-; II. din 8.370”—;
III. din 47,638i—, .ih sicer v gotovini, v domačih državnih papirjih, drugih domačih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se sinejo po za-
devnih predpisih nalagati novci varovancev, v domačih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v vložnih knjižicah kake domače hranilnice ali posojilnice, toda brez vsake omejitve izplačljivih in ne vinkuliranih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 23. februarja 1938.
*
V I 3856/37-15.	653
Dražbeni oklic.
Dne20. aprila 1938.ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k o. Zg. šiška vi. št. 646 (hiša v Zg. Šiški 75 z vrtom).
Cenilna vrednost: din 293.515”—.
Najmanjši ponudek: din 146.757”—.
Vadij: din 29.351'50 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 23. februarja 1938.
1 960/37—15.	631
Dražbeni oklic.
Dne 20. aprila 1938. dopoldne ob devetih bo na mestu samem v Pre-siki in ob 14. uri v občinski pisarni v Šlrigovi dražba nepremičnin zemljiška knjiga Presika vi. št. 10, 11; zemljiška knjiga Pristava vi. štev. 115, 170; zemljiška knjiga Stočja vas vi. št. 95; Rin-četova graba vi. št. 15; zemljiška knjiga
I.	Brezni kotar vi. št. 451.
Cenilna vrednost: din 267.50170.
Vrednost pritekline: din 10.360”—.
Najmanjši ponudek: din 178.334'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na učadni deski tega sodišča. 1
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 1. marca 1938.
I 1124/37—7.	*	664
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1938. ob petnajsti uri bo na mestu samem v občinski pisarni v štrigovi dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Štrigova vi. št. 172, 152, zemljiška knjiga k. o. II. Brežini kotar vi. št. 650.
Cenilna vrednost: din 08.000'—.
Najmanjši ponudek: din 45.333'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 27. februarja 1938.
I 3243/37—13.	635
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1938. o poli enajstih bo pri tem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Majski vrh vi. št. 14.
Cenilna vrednost: din 239.881'25.
Vrednost priteklin: din 22.640’—.
Najmanjši ponudek: din 175.015'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. februarja 1938.
H?
I 3052/37.	634
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1938. o poli desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin: I. zemljiška knjiga d. o. Moškanjci vi. št. 195,
II.	zemljiška knjiga d. o. Moškanjci vi. štev. 173.
Cenilna vrednost: k T. din 99.722'10, k II. din 2.489'90.
Vrednost priteklin: k I. din 8.300'—.
Najmanjši ponudek: k I. 72.014'80, k II. din 829-96.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. februarja 1938.
•j*
1 2857/37.	633
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1938. o poli devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Pobrežje vi. št. 87.
Cenilna vrednost: din 7.568'—.
Najmanjši ponudek: din 5045'50,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. februarja 1938.
I 3244/37-15.	_	703
Dražbeni oklic.
Dne 20. aprila 1938. o poli enajstih bo pri tem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Mezgovci vi. št. 17 v dveh skupinah.
Cenilna vrednost: I. skupine 82.537'30 din; II. skupine, sestoječe iz prekmejnih parcel, din 25.11410.
Skupna cenilna vrednost: 107.651'40 dinarjev.
Vrednost pritekline: din 10.500'—.
Najmanjši ponudek: za 1. skupino din 55.014'86; za II. skupino din 16.742'72.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. marca 1938.
•j.
I 1434/37-22.	678
Dražbeni oklic.
Dne 20. a p r i 1 a 1938. o poli devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Stoperce vi. št. 113.
Cenilna vrednost: din 51.280'45.
Vrednost pritekline: din 1520'—,
Najmanjši ponudek: din 34.200'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. februarja 1938.
.j.
I 1177/37—6.	555
Dražbeni oklic.
Dne 13. a pril a 1938, o poli deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Poljčane vi. št. 197, sestoječa iz hiše in vrta.
Cenilna vrednost: din 20.516'—.
Najmanjši ponudek: din 13.677'34.
Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 10. februarja 1938.
I 1224/37-12.	715
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 19Š8. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zbelovska gora vi. št. 425.
Cenilna vrednost: din 15.052'—.
Najmanjši ponudek: din 10.086'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri vej i.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II.,
dne ‘2. marca 1938.
j
I 597/37—8.	494
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba A nepremičnin vi. št. 58 zemljiška knjiga Žagaj in vi. št. 19 k. o. Slad- • ka gora.
Cenilna vrednost: din 29.757'25.
Vrednost pritekline: din 12.432'50.
Najmanjši ponudek: din 19.838'25.
Jamčevina: din 2.5)76'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale di-ažbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravual v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah,
dne 10. februarja 1938.
»j.
I 553/37—10.	493
Dražbeni oklic.
Dne 20. aprila 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba 'A nepremičnin vi. št. 87 zemljiška knjiga Dobrina.
Cenilna vrednost: din 13.982'08.
Vrednost pritekline: din 2.260—.
Najmanjši ponudek: din 9.321'35.
Jamčevina: din 1.398'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri diuž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah,
dne 11. februarja 1938.
I 495/37-12.	669
Dražbeni oklic.
Dne 20. a pril a 1938. ob desetih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba 'A nepremičnin Platinovec vi* šl. 123, 221, 280, 429 in vi. št. 436 k. o. Bodrež.
Cenilna vrednost: din 46.951'72.
Vrednost pritekline: din 2.500'—.
Najmanjši ponudek: din 31.301'14.
Jamčevina: din 4.695‘25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se oe mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah,
due 10. februarja 1938.
1 608/37-2.	566
Dražbeni oklic.
Dne 19. aprila 1938. ob devetih dopoldne bo pri tem sodišču, soba št. 2, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Borovnica vlož. št. 1144.
Cenilna vrednost: din 17.863'—.
Najmanjši ponudek: din 11.909'—.
Varščina: din 1.787'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 18. februarja 1938.
.Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
170.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. februarja 1938.
Besedilo: Zavarovalna — posojilna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Predmet poslovanja zadruge je pospeševanje gospodarstva svojih članov s tem, da zadruga svojim članom:
a) posreduje v zavarovalnih poslih;
b) daje posojila.
§ 4. Svoj namen zadruga doseza s tem, da:
a) plačuje za svoje člane zavaroval, nino;
b) posreduje svojini članom plačilo zavarovalnine;
c) skrbi za inkaso zavarovalnih pre-mij;
č) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge na tekočem računu;
d) pridobiva druga denarna sredstva. ^Zadružna pogodba z due 2. januarja
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja sklepe in priobčitve s pismenim naznanilom na vratih svojega poslovnega prostora 14 dni prej, Preden stopijo v veljavo, lahko pa objavlja tudi v »Narodnem gospodarju« Mi drugih listih.
.Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov.
Člani upravnega odbora so:
Strah Franc, posestnik v Ljubljani-Stožice 151,
Markovič Engelbert, pos. sin, St, Vid pri Stični št. 60,
Pečnik Ivan, posestnik in tovarnar, Stožice 83,
Dolinar Franc, trgovec in posestnik, Peče št. 1, in Kokalj Jože, posestnik, Petelinje 23. Zadruga zastopa in zanjo podpisuje upravni odbor na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. februarja 1938.
Fi 3/38-3 - Zadr. XI 198/1.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 24. februarja 1938.
Besedilo: Prosvetni dom v Ptuju, registrirana zadruga z omejenim jamstvom.
Obrat in predmet: Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov^ s skupnim opravljanjem poslov po načelih vzajemne pomoči.
Predmet poslovanja je zlasti, da nakupi, gradi ali na drugi zakonito dopustni način pridobi prostore za prosvetne namene in jih vzdržuje ter da za to zbira potrebna sredstva v zakonito dovoljenih mejah.
Čas trajanja je nedoločen.
Zadružna pogodba (statut) z dne 30. januarja 1938.
Opravilni delež znaša 100'— din in se mora plačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem na zadružni deski ali v poslovalnici:
Načelstvo sestoji iz 5 do 7 zadružnikov. Člani prvega načelstva so: p. Godina Mirko, gvardijan v Ptuju, kot predsednik, Maležič Peter, javni notar v Ptuju, kot podpredsednik, dr. Breznik Vladimir, zdravnik v Ptuju, Babšek Joško, ravnatelj meščanske šole v Ptuju, in Majhen Aleksander, šolski upravitelj v Ptuju-okolica.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva,
Ok rožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 24. februarja 1938.
Fi 7/38 - Zadr V 122/1.
Sedež: Satahovci.
Dan vpisa: 17. februarja 1938.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Sa-tahovcih, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov s skupnim upravljanjem poslov po načelih vzajemne pomoči.
Predmet poslovanja je, da:
1.	nakupuje in dobavlja blago vsake vrste,
2. vnovčuje kmetijske pridelke in druge izdelke,
3. nabavlja in posoja razne stroje,
4. snuje naprave za povzdigo kmetijstva in domače obrti, prireja poučne gospodarske shode in razstave.
Čas trajanja je nedoločen.
Zadružna pravila z dne 15. decembra
1937.
Opravilni delež znaša 50 din in se mora plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in z njegovim dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem na zadružni deski oziroma v poslovalnici.
Načelstvo sestoji iz 5 do 7 zadružnikov. Člani prvega načelstva so:
1. Ružič Ivan, posestnik v Satahovcih št. 29,
2. Kumin Ignac, posestnik v Satahovcih 34,
3. Martinec Anton, posestnik v Satahovcih št. 7,
4. Ferenčič Anton, posestnik, Murski Črnci št. 45,
5. Lapoši Ignac, posestnik v Satahovcih št. 1.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 17. februarja 1938.
Zadr. V 121/1.
*
173.
Sedež: Škocjan pri Mokronogu.
Dan vpisa: 17. februarja 1938.
Besedilo: Konzumno društvo r. z. z o. j.
Dan ustanovne skupščine: 13. februarja 1938.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen:
1. oskrbovati svojim članom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine vsake vrste,
2. razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih članov,
3. ustauavljati in vzdrževati zadružna skladišča,
4. nabavljati kmetijske stroje in jih posojati članom,
5. sploh pospeševati kmetijsko gospodarstvo svojih članov.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Opravilni delež znaša 2 din in se mora plačati takoj pri vstopu. Vsak član sme plačati več deležev. Deleži se ne obrestujejo in ne dajejo dividend. Vsak zadružnik ijamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z enkratnim zneskom enega deleža.
Oznanila se izvršujejo z razglasom v poslovalnici zadruge in v glasilu »Narodni gospodar«, ki izhaja v Ljubljani.
Načelstvo sestoji iz 5 zadružnikov. Člani načelstva so:
1. Marjelič Fric, kmet, Segonje 10,
2. Smrekar Janez, kmet, Šavinek 9,
3. Kovačič Franc, Hrastulje 5,
4. Tramte Franc, kmet, Dobruška vas št. 3,
5. Škoda Ignacij, župnik, Škocjan 1.
Pravico zastopati zadrugo ima: upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 17. februarja 1938.
Fi 1/38—-1. — Zadr IV 100/1.
Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah:
174.
Sedež: Braslovče. l)an vpisa: 1. februarja 1938. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Braslovčah, reg. z. z n. *.
Z odločbo ministrstva za kmetijstvo z dne 31. decembra 1937., št. 33.511/V, je bil zadrugi na osnovi čl. 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934. in čl. 1., 17., 19. in 24. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. dovoljen:
1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 31. decembra 1937.,
2. obrestna mera na stare vloge in na tekoče račune 2% bruto, računajoč od dne 10. maija 1937.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju odd. I., dne 1. februarja 1938.
Zadr. I 310/69.
*
175.
Sedež: Braslovče.
Dan vpisa: 22. februarja 1938. Besedilo: I. Savinjska konjerejska zadruga v Braslovčah, reg. zadruga z o. z.
Izbrišejo se člani načelstva Puncer Josip, Lorber Franc, Pauer Josip, Per-ger Matevž in Cizej Ivan, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva:	Čulk
Franc, pos., Gomilsko 43, Kralj Martin, pos., Preserje 2, Cizej Jožef, pos., Pol-če 4 in Šketa .Josip, pos., Trnava 34. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. 11., dne 22. feoruarja 1938.
Zadr. 111 146/35.
*
176.
Sedež: Bukovica.
Dati vpisa. 29. decembra 1937. Besedilo: Strojna zadruga na Bukovici, registrovana zadruga z o. z.
Briše se član načelstva: Pintar Peter, vpiše pa se član načelstva: Dolenc Franc, pos. v Praprotnem št. 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. decembra 1937.
Zadr. IX 127/8.
*
177.
Sedež: Dobrava pri Kropi.
Dan vpisa: 20. januarja 1938. Besedilo- Hranilnica in posojilnica na Dobravi pri Kropi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Koselj Jožef, vpiše pa se član načelstva Ješe Jakob, posestnik in mizarski mojster v Zgor. Dobravi štev. 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19 januarja 1938.
Zadr.' IV 276/34,
178.
Sedež: Dobrepolje.
Dan vpisa: 8. februarja 1938. Besedilo: Mlekarska zadruga r. z. z o z. v Dobrepolju.
Izbrisali so se načelstveni člani Jakopič Anton, Hočevar Franc, Mahor Alojzij, Kralj Jože in Sever Jože, vpisali pa novoizvoljeni člani načelstva:
1. Hren Anton, posestnik, Zdenska vas št 26,
2. lirčuij Franc, posestnik, Zagorica št. 7.
3. Samec Matija, posestnik, Kompolje št. 61,
4. Šporar Anton, posestnik, Podgorica št. 5,
o.	Ahačevčič Anton, posestnik, Podpeč št. 17.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II..
dne 8. februarja 11)38.
Zadr. IV 78/2.
*
179.
Sedež: Dobrepolje.
Dan vpisa: 26. februarja 1938 Besedilo: Kmetijsko društvo r. z. z o. z. v Dobrepoljah.
Izbrisal se je načelstveni član Levstik Andrej, vpisal pa novoizvoljeni načelstveni član Mrkun Anton, duhovni svetnik v Vidmu št. 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.. dne 26. februarja 1938.
Zadr 1 35/31.
*
180.
Sedež: Goričane pri Medvodah.
Dan vpisa: 11. januarja 1938. Besedilo: Vodovodna zadruga v Goričanah pri Medvodah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Jenko Andrej, vpiše pa se član načelstva Luštrik Lazar posestnik v Goričanah štev. 32. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 10. januarja 1938.
Zadr. IX til/9.
*
181.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. januarja 1938. Besedilo: »Dom in mir« podjetje za pridobivanje stanovanjskih hiš za univerzitetne nnstavnike in uradnike, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva dr. Prijatelj Ivan, vpiše pa se član načelstva dr. Košir Alija, univerzitetni profesor v Ljubljani, kot podnačelnik zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. januarja 1938.
Zadr. VII 70/24.
•1»
182.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. februarja 19*8. Besedilo: Društvo prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Cimerman Alojzij in Ropret Pavel, vpišeta
pa se člana načelstva: Škofič Franc, Gričar Franc, oba postreščka v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III..
dne .19. februarja 1938..
Zadr. II 47/75.
*
183.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. februarja 1938.
Besedilo: Prva slovenska zidarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Šver Martin, vpiše pa se član načelstva Šifrar Ivau, r' Vni vodja v Vrhovcih št. 8.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. februarja 1938.
Zadr. VII 49/35.
Konkiirzni razglasi
184.	722
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o zapuščini po dne 22. decembra 1937. umrli Pečar Franji, i i vsi vdovi Polak roj. Jemc, trgovki in gostilničarki v Črnučah št. 33.
Konkurzni sodnik: dr. Štrukelj Stanko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Grossmana Vlado. advokat v Ljubljani.
Prvi zbor . nikov pri podpisanem sodišču, soba št. 134, dne 24. marca
1938.	ob 11. uri.
Oglasitveni rok do 6. aprila 1938. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 15. aprila 1938. ob 9. uri •v sobi št, 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. II.,
dne 9. marca 1938.
St 4/38—2.
Odprava konkurza.
Prezadolženem Zapuščina po Ger-muthu Francu star., veleposestniku in trgovcu z lesom v Podvelki št. 35.
Kon kurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opr. štev. S 22/32—2, se odpravlja po § 151. konk. zak., ker je bila razdeljena vsa masa. Okrožno sodišče v Mariboru, odd III., dne 3. marca 1938.
S' 22/32—173.
•j.
186.	681 Odprava konkurza.
Prezadolženka: Tvrdka »Tekstilna industrija, družba z o. z. v Ribnici?.
Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženke s sklepom opr. št. St 1/37—1, se odpravlja, ker ni pokrftja za stroške postopanja po § 178., odst 2., konk. zakona.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, odd. II., due 4. marca 1938.
St 1/37-16.
187.	713
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Domitroviča Ljubomira, medi-čarja in svečarja v Celju, Prešernova ul. 8.
Poravnalni komisar: Kraut Vladimir, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravnik:	dr. Voršič
Alojz, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne
20.	aprila 1938. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 10. aprila 1938.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. marca 1938.
St 1/38—1.
188.	*	723
Potrditev poravnave.
Poravnalna stvar Spreitzerja Janka, trgovca v Ljubljani.
Odobruje se poravnava, sklenjena med dolžnikom in njegovimi upniki na poravnalnem naroku dne 17. februarja t. I. pri podpisanem sodišču.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. marca 1,938.
Por 34/37—77.
Razglasi raznih uradov in oblastev
V No. 13.382/38.	710
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za leto 1938./39. dobavo ca. 40.000 kg mešanega bencina spec. teže 0*745.
Pravilno kolkovnne in z vseini predpisanimi prilogami opremljene ponudbe je vložiti pri mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ul. 7/1., soba št. 21, do 24. marca 1938. do 11. ure dopoldne.
Vsa pojasnila in pogoje dobijo interesenti v mestnem gospodarskem uradu.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 5. marca 1938.
Predsednik: dr. J. Adlešič s. r.
II.	št. 3734/1938.	682 2—2
Oklic.
Tomažin Andrej je postavil v dvoriščnem poslopju na Ižanski cesti št. 112 napravo za topljenje loja.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani kot obrtna oblast I. stopnje odreja v smislu §§ 105., 107., 108., 109. in 113. obrtnega zakona komisijsko obravnavo za odobritev gori označene naprave «a dan 24. marca 1938. ob osmih na mestu samem.
Interesenti se vabijo, da se razprave udeleže oziroma da vlože svoje ugovore Pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani ali pismeno do dne razprave ali ustno Ua samem razpravnem naroku, sicer bo naprava, v kolikor ne bo javnih ovir, odobrena.
Interesentom so na razpolago vsa navodila pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, obrtni oddelek, soba št. 42.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 8. marca 1938.
H*
II.	št. 6951/1938.	683 2—2
Oklic.
Pražarna »Žika«, družba z n. z., Rožna dolina, Cesta XV št. 4-a, namerava zgraditi na parceli št. 1330/12 k. o. Vič enonadstropni prizidek k že obstoječemu obratu za praženje kave.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani kot obrtna oblast L stopnje odreja v smislu §§ 105., 107., 108. in 109. obrtnega zakona komisijsko obravnavo za odobritev označene gradnje
na dan 24. marca 1938. o poli desetih na mestu samem.
Interesenti se vabijo, da se razprave udeleže oziroma da vlože svoje ugovore pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani ali pismeno do dne razprave ali ustno na samem razpravnem naroku, sicer bo naprava, v kolikor ne bo j-vnih ovir, odobrena.
Interesentom so na razpolago načrti in tozadevna navodila pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, obrtni oddelek, soba št. 42.
.Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 8. marca 1938.
H?
T. No. 51/72.	577a	2-2
Razglas
o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—110 državne ceste št. 50.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 17. februarja 1938., V. No. 118/7—21, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na progah km 38—110 državne ceste št. 50. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v soboto dno
2.,	v ponedeljek dne 4. in v torek dne
5.	aprila 1938.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v prilogi k 18. kosu »Službenega lista kralj, banske uprave dravske banovine« z dne 2. marca 1938., kakor tudi iz razglasov, nabitih na uradnih deskah sre-skih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu.
Sresko načelstvo v Celju, dne 2. marca 1938.
H*
No. 4098/2.	698	2-1
Razglas.
Ker se je ugotovilo, da skladišče za deponiranji* smodnika in drugih razstreliv tvrdke »Eksploziva« Edvarda Povaleja iz Maribora, ki je bilo zgrajeno na pare. št. 687 in 688 k. o. Dogoše, upr. občine Pobrežje, ne ustreza več zahtevam javne varnosti ter da se morajo radi njene zaščite predpisati posebni ukrepi, omejitev obrata ali potrebna predelava skladišča, odreja sresko načelstvo na podstavi § 119. o. z. ter v smislu §§ 108. in sl. o. z. komisijski ogled ter razpravo, ki se vršita
v četrtek dne 17. marca 1938.
ob 15. uri na mestu samem.
Interesenti se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri sreskem načelstvu ali najkasneje na dan obravnave pri vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o napravi odločilo ne glede nanje. .
»Sresko načelstvo Maribor, desni breg,
dne 8. marca 1938.
*
Stev. 469.	700
Razpis.
Občina ('rmošnjice, srez Novo mesto, razpisuje mesto občinske babice.
Prosilka mora biti diplomirana babica.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Uprava občine (''rmošnjice, dne 8. marca 1938.
*
Štev. 574.	714
Razpis.
Občina Majšperk, srez Ptuj, razpisuje pragmatično mesto občinskega delo-vodje-pripravnika. šolska izobrazba: 8 razredov srednje šole (z završnim izpitom) ali njej enake strokovne šole.
Prednost imajo prosilci z upravno ali občinsko prakso oziroma s strokovnim izpitom v smislu § 91. zakona o občinah.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene /, listinami po členih 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do
15.	aprila 1938. pri tej občini.
Uprava občine Majšperk,
dne 9. marca 1938.
Štev. 279.	7i4
Razpis.
Občina Mavčiče, srez kranjski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika, ki bo obenem tudi raznašalec aktov. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina: d iti 5000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. n. o. u. ( Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936., štev. 477/61), je vložili v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Mavčiče, dne 5. marca 1938.
H*
Šlev. 662/1938.	675	:}_2
Razpis
dobav za umobolnico Ljubljana—
Studenec.
Za čas od 1. aprila 1938. do odobritve dražbe razpisuje uprava bolnice doli na-stoto dobavo na podstavi noposrodno pogodbe za Ljubljano in za Sludenec*
a) mleko,
b) kruh in kvas,
c) meso, slanina in mesni izdelki,
č) moka in mlevski izdelki,
d) špecerija in hišne potrebščine,
e) premog.
Zanimanci naj predlože svojo pismene, z din 10'— kolkovane ponudbo
upravi umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52, najkasneje do 26. marca
1938.	opoldne.
Z najugodnejšimi ponudniki bo uprava bolnice sklenila pismene pogodbe za te dobave za čas od 1. aprila t. 1. dalje do odobritve dražbe, ki je medtem tudi že razpisana.
Pogoji in druga pojasnila se dobe med uradnimi urami v pisarni bolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana - Studenec v Ljubljani, dne 7. marca 1938.
St e v. 2827/38.	706
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje za Prometno upravo Zabukovca na dan 30. marca 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 20 sodov za bencin.
Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 8. marca 1938.
•j*
Štev. 2833/38.	705
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje za Prometno upravo Zabukovca na dan 30. marca 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 2400 kg čistega bencina. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 8. marca 1938.
*
693
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Lučinah razpisuje za oddajo del pri gradnji ljudske šole v Lučinah
J. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. aprila 1938. ob 11. uri dop.
v prostorih ljudske šole v Lučinah.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobijo med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1.	zidarska in težaška
dela		din 261.918’21	
2. tesarska dela . . .	11	58.656‘60
3. krovska dela . . .	)»	9.704'32
4. kleparska dela , .	91	10.33416
5. mizarska dela • .	19	57.230—
6. ključavničarska dela	11	9.860'—
7. strelovodne naprave	11	3.000'—
8. steklarska dela . ,	11	1 ().280'20
9. slikarska dela • .	11	5.98232
10. pleskarska dela . .	11	15.142'92
11. pečarska dela . •	11	10.992'—
12. tapetniška dela . .	11	4.248—
Pesek, gramoz, apno	postavi na me-	
sto- samo krajevni šolski odbor sam.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnih razdelkov v Škofji Loki, Kranju, Logatcu, Ljubljani in Kamniku. Krajevni šolski odbor v Lučinah, dne 9. marca 1938.
Razne objave
694
Vabilo
na XVIII. redni občni zbor Elektrarne za Škofjo Loko in okolico d. d. v Škofji Loki,
ki bo
v torek dne 29. marca t. 1. ob 9. uri dop. v prostorih Elektrarne Kapucinsko predmestje štev. 16 v Škofji Loki. Dnevni red:
1. Poročilo o poslovnem letu 1937.
2. Predložitev bilance ter računa zgube in dobička za leto 1937.; in nje odobritev.
3. Absolutorij upravnemu svetu, ekse-kutivi in preglednikom računov.
4. Izvolitev članov upravnega sveta, eksekutive in preglednikov računov.
5. Slučajnosti.
Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora vložiti svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (Kapucinsko predmestje št. 16) v osmih dneh ali vsaj dve uri pred občnim zborom. Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime ter navaja število založenih delnic in glasov, pripadajočih nanje.
Škofija Loka dne 9. marca 1938.
Upravni svet.
*
Vabilo na XVI. redni občni zbor Tovarne verig d. d. v Lescah pri Bledu,
ki se bo vršil dno 29. marca 1938. ob 11. uri v sejni dvorani Ljubljanske kreditno banko v Ljubljani z naslednjim
dnevnim redom:
1. Predložitev poslovnega poročila in bilance k 31. decembru 1937.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Sklepanje o računskem zaključku in podelitvi absolutorija upravnemu svetu.
4. Razdelitev čistega dobička.
5. Dopolnilna volitev upravnega sveta.
6. Volitev nadzorstvenega sveta.
7. Slučajnosti.
V Ljubljani dne 10. marca 1938.
Ilanuš Krnfta, predsednik. Pripomba: Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest
dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, ali pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani (§ 15. družbenih pravil).
*
t	692
Vabilo na XVII. redni občni zbor,
ki ga bo imela tvrdka »Saturnus« d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani
dne 31. marca 1938. ob 10. uri v družbenih prostorih v Mostah v Ljubljani
s sledečim dnevnim redoiii:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1937. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1937.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance.
4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po predlogu upravnega sveta.
5. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
6. Volitev upravnega sveta.
7. Volitev nadzorstvenega sveta.
8 Slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki poleže tri dni pred zborovanjem vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi, in sicer pri družbeni blagajni v Ljubi jan i-Moste.
Na občnem zboru daje vsakih 25 delnic pravico do enega glasu.
V smislu člena 16. družbenih pravil.
V Ljubljani 8. marca 1938.
Upravni svet.
*
719
Objava.
Ukraden mi je bil orožni list štev. 120/119/1—35, reg. št. 783, za posest in nošenje puške dvocevke kal. 16 mm in ga proglašam za neveljavnega.
Arhar Franc ml. s. r., gozdni praktikant, Trbovlje 11.
*
708
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. osnovne Šole v Mostah pri Ljubljani iz 1. 1921. na ime: Perhavec Peter, rodom iz Gorice. Proglašam jo za neveljavno.
Perhavec Peter s. r.
*
718
Objava.
Izgubil sem poselsko knjigo, izdano od občine Domajinci, in poselsko knjig® moje žene Terezije, štev. 11 od 9. marca .1936., in ju proglašam za neveljavni.
Sarkan Janez in žena Terezija s. r., Domajinci št. 30.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. STialu tal zalaga liskama Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Milialek v Ljubljani.