XY7 O ? n yi/?rj 6 lf&( Štev. 251 . 'C p Lienz, ponedeljek 4. novembra 1946 leto 2. proELJEVANJE NEMCEV IN M OV O G ROZ J ■"asopisje se še venomer peča s preseljevanjem nemških, delo/' v Scdrjetsko zvezo! Tako iz Berlina med drugim poročajo tudi, da je’ pole" strokovnjakov največjih nemških tovarn v Sovjetsko zvezo bilo preseljena vse osebje velikih nemških raketnih tovarn "Rabe”' in puškam "Suhi" "ter sloveči nemški znanstveniki, med njimi prof. -Habah, specialist za "ultra kratke valove", in inž.Ewa'l&, specialist za radijske oddajne 'postaje. Dalje so sovjetske oblasti ukazale preseljevanje 250 inže- njer jev, risar j ev in 'specialistov letali, ske tovarne "Diesel" v Halle. • Ti naj' v Sovjetski zvezi nadaljujejo izdelave raketnega letala, ki naj bi letelo lijOO km na uro. Sovjetske oblasti 30 če pred veo mese¬ ci zbrali vse strokovnjake in delavce, ki so prej delovali pri izde- . o vanju te"s letala. Z obljubo ■h V m vd.-lck.iii dodatkov so sovjetske Ti i s katero so ; al i nenavadno visokih plač in velikih zl¬ obi as ti dosegle, da so -se dela pri tem w..u-^at tudi podpi¬ se zavezali, da bodo nekaj časa delali v letalu Nadaljevala. Ti inžeijerji in specialisti so .tak pogodbo Scvj etski Londdhski list ”Baily Mail" poroča, da so iz Berlina pre¬ selili med drugim tudi več sto tehnikov, ki so'izdelovali tri nove tipe letečih temp, ki so označene z imeni : "Slap" "Planika" in "Dora". Te bombe so docela nove ter med vojsko še niso bile uporabljene. Vsak izmed preseljenih je dobil v- roke "mobilizacijsko po¬ velje", ki se je tako-le rlasilo: "Ker. bo podjetje, v katerem dela¬ te, preloženo V Sovjetsko zvezo, bodite od danes naprej s družino pripravij eni na pot. Na razpolago vam bo posebni vlak, prevoz svojega pohištva lahko porabite tovorni vlak,: Nova vam bo izročena, ko pridete v Sovjetsko zvezo. Za zdaj bc veljavna pet let". "Glede preseljevanja nemških delavcev v Sovjetsko zvezo je .j o r poli« svojo Za ;o°;odba zdaj spregovoril tudi etski poveljnik v Berlinu "eaeralm; Al ek s ar de r Ko tikov, tionih, strank Odpove ril je namreč na p 1 r n ■ rt e b e r 1 i n s kih 3op er jetsko zvezo". Dejal je, taeilno preseljevanje nemških delavcev v Sov- Dejal je, da je ta protest povzročil prave povodenj prostovoljnih pri"lasov od strani nemškega delavstva. Samo v Berli¬ nu se je pri sovjetskem poveljstvu več ko 300 delavcev prostovoljno oglasilo za Rusijo. ANGLIJA ZAHTEVA POJASNILA. Ti i dogodki v Nemčiji so kajpak tudi v di- svetu povzročili ne le pozor¬ nost s ti p.iomat skem , marveč" 1 tudi razburjenje in Angleško zunanj;• m i n ' ar 2 * s. - - S ; na rusko v. o delaj o-, Dal j e An vi ež i uradu- J- £04 1 st o v. r. Vi ia j a j o skim do vol j ei i s. vra i J Brit ani j a zaj e.i.a nemške ;ehr.ive c Štev. 231 Domani »lasovi, 4.XI. 1946 Str. 2. aberoževalne industrije. Uradna angleška stran pravi,'da so ta poro¬ čila v sovjetskem duhu pisanih listov neresnična. An»le' c i odločno naclašajc, da ti tehniki delajo za mirne namene in da se Velika Britanija pri zapcslevsnju teh ljudi strogo dr'i določil, ki so či¬ la akn&jena v Potsdamu. Kaker poročajo iz Berlina, so zahodni zavezniki sovjetske¬ mu zastopniku pri zavezniškem odboru v Berlinu zastavili ta-ls vpra sanja s;lede preseljevanja nemških delavcev: 1. 'Britanski zastopnik je vprašal: Koliko Nemcev je bilo prizadetih? Ali so vsi sklenili porodbe? Ali so pogodbe bile prosto¬ voljno sklenjene? Kaja preseljujete Nemce? 2. Ameriški zastopnik je vprašal; Ali'so Nemci imeli pra¬ vico’ predlo-eno jim porodbo* odkloniti? Kako dol»6 veljajo pogodbe? Sovjetski zastopnik je odgovoril, da nima na razpolago podatkov, Aa bi na vse odgovore mo»el odgovoriti. Zato so sejo pre¬ ložili na danes. Tako se »lase poročila o tem novem zapletku. Švicarski dnevnik "Neve Suricher Zeitun» M k temu piše; "preseljevanje nemšlcLh^j delavcev v Sovjetsko zvezo je že močno poslabšalo odnose med Sov¬ jetsko zvez® in zahodnimi državami." D !\ ^COr ic / 1 t\r Ul AJO, Glasilo "UIJRBA-ineja taborišča "Csmp Kufštein" cd 8. okt. se v uvodniku peča s krivičnimi 1 očitki, češ, da "begunci lenarijo in jedo." Jed d:ru»im list ugotavlja; "čeprav po»oji niso bili prav nič rožnati in so "Auslrtuder ji''bili pr.ipusčeni le k najhi*jim in najtežjim .delom kot cenena delavska sila, so begunci zgrabili za delo, Igerkoli se jim je nudilo Ni j im bilo niti do priznanja, niti do sočutja, zahtevali so la,da jih na podlagi njihovega dela dru»i priznajo za polnovredne so¬ ljudi. Stalno zaničevanje in trajni napadi na beronce v avstrijskem časopisju vseh strank nas ne morejo odvrniti od prizadevanja po no¬ vem življenju, marveč nas celo potrjujejo v zavesti,'da smo na pravi poti." Nato'list omenja, da je na vse to bilo že odgovorj eno•v spo^ menici od 10. septembra (ki smo jo tudi mi prinesli). Nato list na-|| dal ju je: "Ne bomo zavzemali svojega stališča, pač pa prinašamo dve uradni avstrijski 'ugotovitvi,'ki na.laž postavlja vse zlobne iz¬ mišljotine o "beconski nadlogi,". Tlistuo"Salzbnrršr Nachriehteh! Od J;- ®ktobrar1946cplš 3 4rs. Xv Pfitzner,kvorlja"det &©!•-Vskepa urada v Saizburciopod na slovsrrn JAli nam je treba tujih delavcev?" v uvodnem članku med dra¬ mim ; "Na Salzburškem, je Že zdaj zaposlenih precej več ko 16.000 inozemcev, kar je 15-20 jo vseh zaposlenih. V stavbarstvu, najbolj važni obrti za obnovo,, dela celo 43š tujezemcev! " Dalje v članku pra vi: "Zelo mno»o "Auslanderjevif spada med naše najbolj pridne delavce im sicer vkljub njihovi b$di in vkljub gospodarsko. . neumestnemu odklanjanju, ki so »a deležni. Kdor pri nas dela, -j e. vreden spošto¬ vanja in mora v miru živeti! " Tudi. oddajna postaja "Not - ^eiss - rot" se je 19. sept. pečala z b e canskim vprašan j em. Vodja avstrijskega instituta za .»ospo dar s t vo in p oi 1 r rko.Dr .j Kr.su s je med aro cim :ce 5l. »V Avstriji nam manjka 200.000 del avb ev k. Nato je obsodil ozkosrčno odganjanje tujcev ter svoje predavanje sklenil z besedami "Stara avstrijska 'tradicija je bila, da smo bili človeko¬ ljubni. To mora veljati še zlasti danes, ko Avstrija sama joka po Domači klasovi, 4.XI. 1946 Str. 3. Štev. 231 (3 'človekoljubju." List "Čamp Kufstein" sklepa svoj članek: "Upamo, da nam po teh. dveh uradnih avstrijskih ugotovitvah, ki potrjujeta ugotovi jev na dejstva, ni treba še posebej odgovarjati tistemu Časopisju, ki oh pomanjkanju objektivnih poročil svoje bralce krmi z groznimi prav-. 1-jicami 'Goebbelsdve sorte." sopemo SLOVEMCI IN JUGOSLAVIJA. Poročevalski urad OF poroča iz Celovca dne 20. oktobra, da je v petek dne 18. oktobra skozi Koroško potoval iz Pariza podpred-. sednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj, katerega so na postaji Podrožicfi pozdravili zastopniki koroških Slovencev, Pri tej priliki so Korošci Kardelju izročili lepa-darila, Kardelj pa je imel nagovor, v katerem je med drugim dejal: “ ~ "Pri tej priložnosti vam zagotavljam, da se bodo jugoslo¬ vanski narodi S vso odločnostjo zavzeli za resnično demokratično.re¬ šitev koroškega vprašanja. Zastavili bomo vse sile, da bodo tudi koroški Slovenci svobodni in da bomo čim prej združeni vsn Slovenci pod skupno streho. Da pa bomo to dosegli, pa je potrebna še nadaljna borba tudi na Kor^|k^ dv §eakci j a poskuša in bo poskušala antifaši- ■ stično prebivalstvo^Ž^raznimi nasilnostmi. Vsi ti poskusi pa naj ne ovirajo dela za dosego naših'ciljev. Zlasti mladina naj bo z borbo za ljudsko demokracijo tista gonilna sila, ki bo šla preko vseh ovir, kakor je mladina pokazala v narodnoosvobodilni borbi,". V sredi oktobra smo poročali tudi o izjavi, ki jo je bil dal Tito dopisniku "!Iew York Timesa" o raznih jugoslovanskih zade¬ vah.- Pri tisti priliki je Tito tudi omenil jugoslovanske zahteve,, ki jih ima do Avstrije. V listih je tisti del izjave bil nejasen. Danes pa imamo pred seboj slovenski“o-farški tisk, kjer se tisti del Titove' izjave glede Avstrije kratko glasi:' "Stališče nase vlade glede zahtev do Avstrije, to je vpra¬ šanje poprave meja* tistih predelih, kjer strnjeno prebiva jugoslo¬ vansko prebivalstvo, je popolnoma trdno. Te zahteve bomo predložili na mirovni konferenci za Avstrijo," n v/10 I \ MA i/i\ Švica drugod minister, ženskem kongresu o Organizaciji Švicarski zvezni svetnik, kar je isto kair za zunanje zadeve, Petit-pierre, je na 3« Švicarskem v Čurinu dne 22, septembra^govoril, kako sodi Združenih narodov. Med drugim je tako-le povedal: "Tistim, ki zde, .da naj bi Švica opustila svojo nevtral¬ nost ter pristopila Združenim narodom, kaj lahko odgovorimo s Svojo nevtralnost bi opustili za nekako vzajemnost,- ki pa je še precej v zraku, kati učinkovitost Charte Združenih nacodov je v regnici do¬ cela odvisnaod tega, ali so si velesile med seboj edine. Oe"so vele¬ sile med seboj edine, je s tem že samo bi bi med seboj edine, po sebi kaj malo mogoče, da nastal-- kaka. vojna. Sicer bi bilo pa danes mnogo prezgodaj, da postavljali svojo kandidaturo za članstvo v Združenih narodih j USO prizna našo nevtralnost, nihče ne sprejel. Ko bi švi- - stanili prod to-le izbiroi sidrn narodom, ni prav nbbeno- Li za zvestobo starodavnemu doka? vati z Združenimi narodi« Prva možnost j. O rl (j e svojo voljo, da ■pristanimo sodelo- k raznim / Ste v. 2^1 -- Domači asovi, 4. XI. 1943.-—-Str. 4 . 1 *! ‘Tl humanitarnim in družin organizacij am, ki so v okviru trkni; Združ onih. Prodov bile ali pa rele bodo ustanovi 3 ono, Kaša de", el a je pred kratkim bila sprejeta za člana mednarodne organizacijo za prehrano in poljedelstvo (FAO)• Zanesljivo pričakujemo, da nam bo v prihodnjih, mesecih mogoče pristopiti organizaciji za vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO), svetovni zdravstveni organizaciji in organizaciji za berunce. Prav tako so nam. skoro še vsi člani. Zdru- žsnih narodov zagotovili, da pritrjujejo našemu sprejemu v med¬ narodno razsodišče v Haa^u. '"Dru°ra'možnost^ da so približamo Zdru¬ ženim narodom, pa. je gel ja °rlavnQ°ra tajništva UHO, naj bi v Čehe-' vi bil ustanovljen takorekoč evropski sedež Združenih narodov. Tukaj bi lahko bile skupščine in tudi trajni sede* različnih orga¬ nizacij." Kakor je iz teh besedi razvidno, je Švica na vso moč pre¬ vidna in se ne da premamiti, da bi kakorkoli opustila svojo nev¬ tralnost, katera jo je doslej v vseh katastrofah tako dobro reše¬ val a. DE Ž OH S TRAČ I JE Ha 0SSZ3M. "Volkszeitunv" cd 1. novembra poroča: Na češki narodni praznik (23.oktobra) je v Marijinih La¬ žnih množica demonstrantov, med katerimi so bili tudi.vojaki, pred p c sl op j era " komuni s ti on e stranke razstr^ala rdečo zasta¬ vo, Stalinovo sliko in sovjetske znake. SLOVENSKI TISK HA KOKOŠKE; V PRETEKLOSTI. Oni mesec je v Ljubljani bila razstava sloven¬ skega tiska, na kateri ja bil razstavljen tudi slovenski tisk na Keroškem. Razstava je bila posrečena, ker je dokazala, da je v preteklosti središče slo¬ venske kulture bilo na'Koroškem poja vil e.nemške knjime šele po nasilnem prodiranju Nemcev proti juru • ' r MARIBOR OBNAVLJAJO. V komu¬ nističnem tisku beremo:"Obnova Maribora, ki je med Vojno od vseh slovenskih mest pretrpel največ škode, dobro napreduje. Kmalu bo do~ctovljen meljski most. Ob¬ novljena je mestna klavnica, pli¬ narna z vsemi plinovodi, kanali¬ zacija in električni vodi. Šolske zrradbe so skoro vse obnovljene. Dravo leto bo razpisana Širša anketa, kjer bodo razpravljali o obnovi stanovanjskih hiš in ora novih gimnazij.'/" ;r - a je cd leta 1731- dalji POROKE ODRSKIH BEGUNCEV. Po avstrijskih taboriščih je •rao.ro katoliška duhovščina bila tista, ki jo v tej slovenski debeli in iz te debele med vse Slovence širila slovensko kulturo. TČ je razstava sicer kazala, nikogar pa ni bilo, ki bi bil javnosti to tudi rlasno razločil. Vseka¬ kor, j e razveseljivo, da so tovo¬ rile vsaj neme priče iz davnine. K razstavi sami piše partizanski tednik za Koroško "Slovenski vestnik” dne 25» oktobra tako-le "Razstava slovenskega ko.ro Ik.era tiska jasno priča bila Koroška ur je beguncev z Odrski 'Doaaja se kajpada, da se ti berunci med se¬ boj tudi ženijo in može. Seveda po določilih avst.-rijske postave. Na Odrskem pa je uvedena že od nekdaj prisilna civilna poroka ' (seveda tudi civilna razporoks.). Zdaj razplaša sedanja odrska vla¬ da, da ti zakoni odrskih beounce^ sklenjeni v Avstriji, za odrske vn Niti tiste- i posrave niso za zakona ne Dodo priznali, ki je bil sklenjeh prod duhovnikom, e tem, da j3 Otroke ±ž takih zakonov bodo o?r- :e o bi asi i z pisale za -nezakonske. j slovenska, ker lo v p r e j sn j 1 n st o .j. e c j 1 a natisnjenih v Celovcu največ sle venskih *knji«?, med tem ko so se IZSEL JE "BOGOLJUB" za no¬ vember. Pridno šepajte po ajem.