MRODM GOSPODAR
GLASILO ZRDRUŽOE ZÜEZE V LJUBLJHOI.
>s
L
Člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin.
>
■c:
A
:: Telefon štev. 21B. ::
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. odrske „ „	„ 16.649
A"'......"A
Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. —
Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopue petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru.
Vsebina:	Iz davčnega prava. Varstvo zmoSaju in maslu. Državni proračun za leto 1914/15. Zadružni pregled. Gospo-
darski pregled. Književnost. Občni zbori. Bilance.
Iz davčnega prava.
1.	Zadruga, po katere pravilih je v slučaju razdružbe po pokritju pasiv preostajajoče premoženje porazdeliti med člane, ne uživa davčne prostosti. — 2. Tiskani računski zaključki, ki sc predlože davčni oblasti, veljajo glede zastaranja odmerilne pravice kot napovedi.
Y pritožbi Posojilnice za Ilirsko-Bistriški okraj v Trnovem, reg. zadruge z neomej. zavezo (odvetnik dr. Stanko Lapajne na Dunaju) proti finančni direkciji v Ljubljani glede posebnega pridobninskega davka je upravno sodišče (dne 11. junija 1913, št. 6321) razsodilo:
Izpodbijani odlok se glede davčnih let 1904, 1905 in 1906 kot zakonito neutemeljen razveljavi; v ostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne.
Razlogi. Priziv, naperjen proti nepripo-znanju davčne prostosti po § 84, črka e), zakona o osebnih davkih in proti predpisu posebnega pridobninskega davka za leta 1899 do 1911 pritožujoče se zadruge, je bil z odlokom finančnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 29. decembra 1912, št. 974/1 odklonjen z utemeljevanjem, češ da pritožujoči se zadrugi ne pristoja prostost pridobninskega davka po § 84., črka e) zakona o osebnih davkih, kajti
da določba pravil v § 5, zadnji odstavek, po kateri nima izstopivši ali izključeni član nobene pravice do rezervnega zaklada, oziroma do zadruginega premoženja — pač pa člani, ki še niso izstopili, oziroma niso bili izključeni — in dalje § 16. pravil ne odgovarja zahtevam § 1. zakona z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91; poleg tega da ni v pravilih izrečno izključeno dovoljevanje posojil proti menicam (§ L, črka f) cit. zak.). Zastaranje odmerilne pravice da ni še nastopilo, kajti po § 110. zakona o osebnih davkih je bila posojilnica dolžna vsako leto tekom štirinajstih dnij po izvi-šeni odobritvi računskega zaključka, najdalje pa šest mesecev po preteku poslovnega leta, podati napoved o davku podvrženem čistem donosu pri pristojni davčni oblasti prve instance, t. j. pri okrajnemu glavarstvu v Postojni; predložitev računskih zaključkov pa ne zadostuje, kajti brez napovedi o pridobnini ni mogla davčna oblast uvesti postopanja za izmero davka. Pritožiteljica priznava sama, da ni pravočasno predložila napovedij za 1. 1899. do 1906. Ysled tega, ker je pritožiteljica zamudila izpolniti svojo dolžnost, bi po § 2. zakona z dne 18. marca 1878, drž. kak. št. 31, pričel rok za zastaranje teči šele s koncem
— 122
upravnega leta, v katerem je pritožujoča se posojilnica izpolnila svojo dolžnost, kar se je zgodilo šele v letu 1911 na poziv okrajnega glavarstva v Postojni. Da so se za dobrodelne namene izdani zneski po 850, 910 in 950 K prišteli k bilančnim prebitkom, je utemeljeno v § 94., črka e) zakona o osebnih davkih, kajti v smislu tega zakonitega mesta da je iz čistega dobička za naklonitve, darila in drugačne namene porabljene izdatke smatrati le tedaj kot proste pridobninskega davka, če se naklonijo že obstoječim dobrodelnim napravam, t. j. napravam, ki kot take ne zasledujejo samo splošno občekoristnih, ljudomilih namenov, ampak so takorekoč namenjene za izvrševanje dobrodelnih dejanj (kakor za oskrbovanje bolnikov, podpiranje revežev itd.): tem poslednjim pa da se ne morejo prištevati požarna hramba, čitalnica, Ciril in Metodova družba in olepševalno društvo.
V pritožbi, ki je bila vložena proti temu odloku, se ugovarja, da so dani pogoji za davčno oprostitev po § 84., črka e) cit. zak., da zastaranje odmerilne pravice še ni nastopilo in da so zaračunana darila po 850, 910 in 950 K naklonitve dobrodelnim zavodom, da jih je treba torej odbiti na podlagi § 94, črka e). Upravno sodišče je pri svoji razsodbi uvaževalo sledeče:
Po § 84, črka e) zakona o osebnih davkih so od obdavčenja izvzeta samo ona kreditna in posojilna društva, katerih pravila odgovarjajo zahtevam po § 1. zakona z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91*). Izmed teh zahtev po naziranju finančne oblasti dve nista izpolnjeni; na eni strani ni izključena pravica članov do rezervnega zaklada (društvene glavnice), na drugi strani ni izključeno izstavljanje menic. Pritožujoča zadruga zanika, da bi ta dva predpogoja ne bila dana, toda ne po pravici. Po vladni predlogi o pristojbinskih olajšavah za hranilnice in posojilnice se je nameravalo, pristojbinske olajšave dovoliti samo hranilnicam in posojilnicam po F. W. Rajfajznu.
*) Rajfajzenake posojilnice.
To so blagajne, ki imajo namen, ustrezati kreditnim potrebščinam kmetijskega prebivalstva; pomij več so omejene na majhen okoliš in na eno župnijo ali krajevno občino in so osnovane na solidarični in neomejeni zavezi vseh društvenih članov. Njihova podlaga ni kapitalistična, društveniki dobivajo za svoje deleže ravno take obresti kakršne so določene za hranilne vloge in se odpovedo vsaki pravici do dobička v prid splošnim društvenim namenom. Združijo se brez ozira na dobiček, brez zahteve po plačilu za svoj trud in delo v upravi, moglo bi se reči, v etičnem stremljenju, podpirati se vzajemno v svojem malem krogu, to se pravi na najcenejši način pridobivati si sredstva za oskrbovanje gospodarstva. Deželni odbori v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel so izdali za take hranilnice in posojilnice vzorna pravila, katera odgovarjajo popolnoma temu posebnemu namenu in v teh pravilih se nahajajo glede obeh točk, za katere gre, naslednje določbe: Društvena glavnica (rezervni zaklad) ima najpoprej namen pokrivati morebitne zgube društva. Društvena glavnica ostane last društva. Člani nimajo osebno nobene pravice do nje in ne morejo zahtevati nikakih deležev. Likvidacija: društveno premoženje, ki preostane po plačilu vseh upnikov, je varno naložiti in izročiti . . . deželnemu odboru, ki je upravlja po svobodnem preudarku, dokler se ne bi v smislu sedanjih pravil ustanovilo v društvenem okolišu novo
v
društvo. Ce pa se tekom 10 let od dneva raz-družbe naprej ne ustanovi tako društvo, pripade vse društveno premoženje z obrestmi in obrestnimi obrestmi občinam društvenega okoliša po razmerju števila članov povprečno zadnjih treh let pred razdružbo. Odsek poslanske zbornice ni sicer — kakor sledi iz poročila o navedeni predlogi (priloge k stenografskemu zapisniku poslanske zbornice št. 812., X. zasedanje 1889) — pristojbinskih olajšav omejil samo na rajfajzenske posojilnice, ampak jih je hotel raztegniti tudi na ona društva, ki so predvsem sposobna zado-
štovati kmetovim potrebščinam po osebnem kreditu, torej posojilnic Sulceđelicevega sistema ni izključil, pri čemer se je samo to zahtevalo, da morajo odgovarjati zahtevam, obseženim v vladni predlogi, katera je torej zadevala samo rajfajzenske blagajne. Predlog odseka je bil v postavodajnem zboru sprejet in so označene zahteve določene v § 1. zakona. Potemtakem so merodajne za presojo zahteve glede tega, da ne sme pristojati članom noben delež na društveni glavnici, one okoliščine, ki slede iz poprej opisanega bistva in narave rajfajzenskih blagajn in katere vodijo do zaključka, da tudi v slučaju likvidacije ne sme pristojati članom pravica do društvene glavnice.
Da pravila pritožujoče se zadruge ne odgovarjajo prvi teh dveh zahtev, ni treba na-daljnega dokazovanja. Določba § 16. pravil odreja, da je po pokritju pasiv preostajajoče premoženje zadruge razdeliti med člane po razmerju števila in višine deležev. S sklepom občnega zbora z dne 2. aprila 1911 se je ta določba spremenila tako, da je celo društveno premoženje, katero preostane po pokritju pasiv, porabiti za gospodarsko podporo zadružnega okoliša ali za ustanovitev nove take zadruge v Trnovem in Ilirski Bistrici. Toda ne glede na to, da je ta izprememba bila sklenjena šele v teku zadnjega, v poštev prihajajočega davčnega leta in da je vsled tega, če bi se bila po določbah § 118. odst. 3. zakona o osebnih davkih primerno naznanila, mogla imeti vpliv v davčnopravnem oziru šele s 1. julijem 1911 in imeti za posledico odpis davka, je upoštevati, da je davčna olajšava izgubljena tudi radi tega, ker ni v pravilih dotične zadruge izključeno dovoljevanje kredita proti menicam.
Sodni dvor sicer ni mnenja, da bi bilo potrebno z izrecno določbo v pravilih izključiti menični kredit, ampak zadostuje, kakor jasno izhaja iz določb pravil, če menični kredit ne spada med dopustna opravila zadruge. Toda tukaj tega ni; kajti po § 10. odst. 3. pravil dotične zadruge more le-ta dajati zastavna
posojila tudi proti hipoteki. Z ozirom na to določbo, ki je ukrenjena brez omejitve, bi bilo vsekakor dopustno, da bi se n. pr. mogla vzeti hipoteka kot podlaga za menični kredit. Ker torej ni jasno, kakor velja to glede osebnega kredita po določbah § 8. pravil, da je izključeno realizirati tudi hipotekarni kredit proti izročitvi menic, ni potemtakem dan pogoj večkrat navedenega zakona iz 1. 1889 (statu-tarično izključenje izstavljanja menic v svrho dovoljevanja posojil.)
Glede ugovora, da je odmerilna pravica za davčna leta 1899 do 1906 zastarala, je sodni dvor razsodil sledeče: Odmerjenje pri-pristojbinskega davka po drugem poglavju zakona o osebnih davkih ima za predpogoj, da se v smislu § 111. poda napoved, vendar ne more biti na tem, da bi se morala ta napoved podati ravno na uradnem formularju; toda pri tem ne zadostuje, da se za odmero potrebni podatki dado od druge strani oblastvu na razpolago ali da bi se mogli dati, ampak te podatke mora stranka sama (ako se ne izvede posebno, v § 112. odrejeno postopanje, kar se v tem slučaju ni zgodilo) sporočiti oblastvu z vidnim namenom, s tem podati podlago za odmero. Nesporno je, da sc napoved v smislu omenjene zakonite določbe ni podala, kajti pritožba sama priznava, da se niso podali drugi pripomočki za odmero kakor z vsakoletno predložitvijo računskih zaključkov. Iz upravnih aktov sledi, da je pritožujoča se zadruga računske zaključke in sicer za 1. 1899 in za naslednja leta do vštetega 1906., predložila vsako leto. Toda računski zaključki 1. 1899 do vštetega 1902 so se predložili samo političnemu oblastvu prve stopnje (okrajno glavarstvo Postojna) iz naslova „dolžnostni izvod“. Za to, da bi se bil predložil tudi računski zaključek iz L 1898 političnemu oblastvu ali celo davčnemu referatu, ni najti v upravnih aktih nobene podlage. Računski zaključki za 1. 1903, 1904 in 1905 so se bili predložili tudi davčnemu oddelku okrajnega glavarstva v Postojni, in sicer, kakor je razvidno iz
pečatnih odtisov, dne 19. aprila 1904, oziroma 10. aprila 1905 in 25. aprila 190G.
Iz teh, po upravnih aktih povzetih podatkov sledi, da se za davčna leta 1899 do 1903 kakršnikoli, za odmero davka potrebni podatki davčnemu oddelku okrajnega glavarstva, ki je edino merodajno za odmero davka dotične zadruge, niso podali in da so se računski zaključki za 1. 1898 do 1902 predložili okrajnemu glavarstvu samo iz naslova kot „dolž-nostni izvodi“, torej s takim namenom, ki izključuje domnevo namere, s to predložitvijo podati podlago za odmero. Zadruga je torej zamudila, izpolniti svojo dolžnost glede davčnih let 1899 do 1903 in vsled te zamude zadruge davčna oblast ni mogla odmeriti davka. Da pa prične teči rok zastaranja, se mora oblastvu dati prilika, odmeriti pravilen, zakonu odgovarjajoči davek. To se je pa zgodilo še le 1. 1911, ko je dotična zadruga na poziv davčne oblasti predložila računske zaključke za 1. 1899 do 1902 s tozadevnimi napovedmi vred. Isti razlogi veljajo bistveno glede vprašanja o zastaranju odmerilne pravice za davčno leto 1899. Zastaranje potemtakem vsled določbe § 2. zak. z dne 18. marca 1878, drž. zak. št. 31, sploh ni moglo pričeti teči, ker je bil davek šele v 1. 1911 odmerjen.
Drugačen pa se pokaže pravni in stvarni položaj glede odmere za davčna leta 1904, 1905 in 1900. Za ta davčna leta je imela zadruga v smislu poprejšnjih izvajanj viden namen, davčnemu oblastvu podati za odmero potrebne podatke, inje s tem, da je davčnemu oddelku predložila merodajne računske zaključke, storila ravno tisto, kar je pozneje 1. 1911 (ko so se predložili računski zaključki obenem z napovedmi, ki so obsegale samo že iz računskega zaključka razvidne številke o prejemkih, izdatkih in čistem donosu) dovedlo do odmere posebnega pridobninskega davka za navedena leta. Potemtakem je bila pravica, za to davčno leto odmeriti davek, dejansko zastarela koncem 1. 1908, oziroma 1909 in 1910 in vsled tega je odmera nezakonita.
Pritožba se slednjič tudi še sklicuje na to, da je bilo javni požarni brambi, olepševalnemu društvu, družbi sv. Cirila in Metoda in javni knjižnici iz čistega dobička naklonjene zneske po K 850'—, 910‘— in 9501— izvzeti iz obdačbene podlage, ker gre za na-klonitev dobrodelnim zavodom. Ta ugovor pa ni utemeljen, kajti pod dobrodelnostjo se razume tisto delovanje, ki meri na to odpo-moči ljudskim potrebam. Dobrodelnost torej ni tisto, kar je občekoristnost. Omenjena društva služijo po značaju, opisanem v pritožbi, sicer občekoristnim svrliam, niso pa v smislu poprej opisanega pojma dobrodelni zavodi, njim naklonjenih daril vsled tega ni bilo izločiti iz
v
obdačbene podlage. Ce se je zastopnik pritožbe pri javni ustmeni razpravi skliceval na to, da so ta darila potrebna vsled opravilnega obrata in da se vsled tega po § 94., črke e) niso smela prištevati bilančnemu prebitku, je sodni dvor upošteval, da tak ugovor ni bil podan v pismeni pritožbi in se vsled tega nanj ni bilo ozirati.
Varstvo zmočaju in maslu!
Pridelovanje zmočaja (surovega masla) in masla je stara slovenska domača industrija. Skrbna kmetica posnema mleko ter iz smetane napravlja zmočaj. Ker pa se ta le prehitro rad pokvari, pripravljajo v krajih, kjer se po njem povprašuje malo, maslo ki se, ako se ga je pridelalo umno in snažno, ohranjuje dolgo časa. Maslo je doslej imelo še zmiraj svojo primerno ceno in so vsled tega naše gospodinje na leto dobivale lepe svotice, ne da bi se bilo na drugi strani čutilo pomanjkanje.
Zadnji čas pa je maslu kakor zmočaju nastala huda konkurenca v raznih umetnih masteh: Margarin, Ceres-zmočaj (Ceres-Butter), Ceres-mast (Ceres-Fett), Kunerol. Margarin naj nadomešča maslo, Ceres-zmočaj maslo kakor zmočaj za kuho, Ceres-mast pa svinjsko mast ali maslo. Te umetne masti, ki je proizvajajo
tovarne, so po največ rastlinskega izvira; Ceres-mast se n. pr. napravlja iz kokosovih orehov; Ceres-zmočaj utegne biti Ceres-mast prekuhana v mleku. Dočim je Margarin nefinega okusa in ima, razpuščen, poseben neprijeten duh, sta izdelka Ceres brez okusa in brez vonja. Ceres-mast je težko prebavna, Ceres-zmočaj ne. Dasi vrhu tega umetne masti niti približno ne zaležejo toliko kakor živalske, so zato tako hude konkurentinje, ker so mnogo ceneje.
Zlasti pada zadnji čas maslu cena zelo. Gostilničarji, peki in sladčičarji se poslužujejo skoro izključno umetnih masti in po maslu ne povprašujejo več. Vedo sicer, da odjemalci živalsko mast višje cenijo od umetne, in da bi mnogi izmed njih izdelke, pripravljene z umetno mastjo, kratkoma odklanjali, ako bi za podvržbo znali, ali raba umetnih masti vrže večje dobičke, odjemalcem ostaja prevara zakrita in zato se je vara. Ako se temu ne bo zakonitim potom napravilo konca, bodo živalske masti v ceni še bolj padle in bo zlasti maslo prišlo ob vso vrednost. Za mnoge naše bi bil to smrtni udarec.
Od trgovca, ki prodaja v prodajalni umetno mast, avstrijski zakon zahteva, da jo ima na posebnem mestu, kjer je zamemba z živalsko mastjo izključena in da je z dobro čitljivim napisom kot umetna mast te ali one vrste točno označena. Zakaj ne bi tudi gostilničarji, peki in sladčičarji imeli v onih prostorih, v koje prihajajo odjemalci, nabito, da rabijo umetno mast? Ako je interesnega varstva odjemalcu treba v enem slučaju, ga je ravno tako treba tudi v drugem. Na Bavarskem na primer mora vsak obrtnik, ki rabi za odjemalce umetno mast, to v obrtnih prostorih imeti nabito; tako odjemalec ve, kaj kupi in plača, tako se ne vara, vsled tega pa se tudi pri kmetih po živalskih masteh bolje povprašuje in ima zlasti maslo mnogo boljšo ceno.
Pri nas v Avstriji se, ker je gostilničarjem, pekom in sladčičarjem dovoljeno, umetno mast prodajati kot živalsko, pojavljajo prikazni, ki
naravnost pravičnosti bijejo v obraz. Neki graški pek, ki za svoje pecivo izključno rabi goveje maslo (Butterschmalz), je dal to v svoji prodajalnici nabiti. Nato so drugi graški peki planili po njem, ker jim dela „nesramno konkurenco“ ter zahtevali, da lepak odstrani. Zanimivo je čitati v pekovskem listu „Austria“, izhajajočem na Dunaju, kako se tu zabavlja črez maslo. Take stvari so škandal prve vrste! V urejeni državi bi se nikakor ne smele trpeti.
Da se poštenost ne bo zatirala in da se kmeta ne bo vsled nepoštenosti gotovih ljudi, da ne rečemo stanov, nadalje oškodovalo in da se gotovi kraji celo obvarujejo smrtnega udarca, se obračam do gg. državnih poslancev s prošnjo, naj dado na merodajnem mestu povod, da bo živalskim mastem, zlasti pa maslu, varstvo po zakonu zajamčeno tudi pri gostilničarjih, pekih in slaščičarjih.
D. T. v Gosp. Nov.
Državni proračun za leto 1914|15.
Kakor jo to v drugih državah že od nekdaj v navadi, tako so prenesli tudi pri nas računsko leto od 1. januvarja na 1. julija vsakega leta, tako da traja računsko leto sedaj pri nas v Avstriji vedno od 1. julija do 30. junija prihodnjega leta. V tem smislu je sestavljen tudi novi proračun za bodočo poslovno dobo, ki ga je predsedstvo državnega zbora po naročilu vlade razposlalo poslancem. Ker nimamo sedaj parlamenta, kjer bi moral priti proračun v prav resno in podrobno debato, si ga moramo ogledati pa tako, da bodemo vsaj vedeli, kaj približno tiči notri in kako namerava vlada gospodariti za dobo od 1. julija 1914 do 30. junija 1915.
Skupna bilanca našega državnega proračuna je postala tekom let silno visoka. Počasi smo prišli gori do 3 miljard in pol, ako raču-nimo na okroglo. Natančne številke so pa sledeče: izdatkov je proračunjenih na 3.460 milijonov K. Dohodki pa so izračunjeni na
3.460 milijonov in 987 tisoč K. Preostanek je tedaj 261 tisoč K in nekaj čez, kar pa niti ne pride v poštev, ako gre za milijarde. Razim tega je ta preostanek tako samo na papirju, kajti v resnici bode morala vlada napraviti nove dolgove, da bode pokrila vse tekoče stroške. Ce se pa že naredi dolg, se ga naredi par sto tisoč kron več, tako da še nekaj ostane in da letni proračun izkazuje nekaj preostanka, namesto resničnega primanjkljaja.
Naši državni dolgovi sploh rastejo v zadnjih letih kakor gobe po dežju in letos se zdi, da bodemo prekoračili velikansko svoto 13 milijard. Samo za tekoče obresti gre skoro šesti del vseh letnih stroškov t. j. okroglo 500 milijonov kron. Pol milijarde samo za obresti, to je nekaj strašnega, ako se pomisli na današnje siromašne čase! Potem seveda ni čuda, da si ne moremo nikamor pomagati, v tekočem proračunu ne prihranimo nikdar nič; poleg tega se vsako leto skoro redno zadolžimo za nekaj sto milijonov na novo in obresti nam potem žro velikanske svote, ki bi morale priti gospodarstvu in izobrazbi v korist.
Posebno značilno je, da gredo za vojaške stvari in naprave vedno večje svote, na drugi strani pa se opaža skoro povsod odščipanje tudi pri važnih in nujnih ljudskih potrebah. Letošnji stroški znašajo n. pr. 264 milijonov več kot lanski in od teh 264 milijonov gre za vojaštvo nič manj kot 131 milijonov kron, 109 milijonov za armado in 22 milijonov za domobranstvo. V podobnem razmerju se sučejo sploh vse številke našega novega proračuna, tako da ni bil nikjer sprejet posebno prijazno, razim od vojnega ministrstva.
Poleg tega, da gredo tako velike svote za vojaške in druge podrobne potrebe nazgoraj, je opaziti, da je vlada proračun na zdolej prav temeljito ostrigla in oskubla. Cela vrsta važnih gospodarskih in kulturnih zahtev je oškrnjena in nekatere postavke so prav znatno nižje kot so bile za leto 1913. Tako n. pr. so jako pomanjšani izdatki za pošte, telefone, telegrafe in podobna občila, ki so vendar ljudstvu silno
v korist in se poleg toga tudi izborno renti-rajo. Vendar je v novem proračunu ta postavka samo 12 milijonov kron med tem ko jo bilo leta 1913 še 17 milijonov kron in 1. 1912 celo 35 milijonov kron. Promet in potrebe rastejo, proračun se krči.
Za nove lokomotive in železniške vozove je letos v proračunu 10 milijonov K manj kot lani, četudi so vedno glasnejše tožbe glede starih in nerodnih vozov po državni železnici. Tudi glede tirov se železniška uprava mora omejiti in dvotirne proge so že silno redke, iz same varčnosti seveda. Ravno tako je za nove poštne avtomobile postavljeno v proračun 500.000 manj kot 1. 1913, četudi seje to prometno si’edstvo prav izdatno priljubilo med ljudstvom.
Najbolj značilno pa je, da je novi proračun začel hraniti tudi pri šolstvu. Nobena tajnost ni več, da imamo po vseh avstrijskih deželah razim dveh, treh še vedno premalo državnih šol. O naših domačih razmerah tu niti ne maramo obširneje govoriti, ker je stvar bila tolikokrat prerešetana, da je vsakemu gotovo popolnoma jasna. In vkljub tem raznim slovenskim in drugim tožbam je svota za šolska poslopja v zadnjem proračunu za 700.000 kron manjša kot 1. 1913. Za opravo na vseučiliščih je črtanih 300.000 K, kar sicer ni ravno dosti, a vidi se namen in smer, v kateri je proračun sestavljen. Šolstvo, občila, industrija, poljedelstvo itd. so vendar za ljudstvo najvažnejše točke gospodarske politike in ravno tam gremo po najnovejšem proračnnu bolj nazaj kot naprej. Nismo kaki ozkosrčneži, ki bi ne priznali tudi drugemu pravice do napredka in blagostanja, a proračun, ki nam odščiplje pri tako važnih gospodarskih zahtevah, nam nikakor ne more biti po godu. G. L.
Zadružni pregled.
Okrožnica za vso živinorejsko zadrugo na Kranjskom. Živinorejske zadruge se opozarjajo, da se pri odpošiljanju plemene živine po železnicah ravnajo po sledečih navodilih:

1.	Železniške vozove je naročiti pri načelstvu one postaje, kjer bo živino v vozove naložiti/najmanj 48 ur pred nakladanjem. V naročilu je navesti, koliko voz se želi. Naročilu za vozove je priložiti 9 kron 60 h kot varščino, sicer načelništvo ni vezano naročila izvršiti. Varščina se odpošiljavcu vrne, kakor hitro sprejme železnica živali v vozove, ali pa se vraČuni za prevozne stroške.
2.	Živali morajo biti pregledane po živino-zdravniku predno se nalože v vozove, vsled česar je potrebno že v prošnji za vozove navesti, da postajno načelstvo oskrbi živinozdravnika, ako se od-pošiljavec z istim sam ne dogovori, o Čemur pa se mora postajno načelstvo obvestiti.
3.	Ako se hoče doseči znižana železniška vožnja za prevoz živali, so potrebne sledeče listine:
a)	železniški brzovozni list,
b)	živinski potni list in
c)	„potrdilo“ (atest).
Pri izpolnitvi železniškega brzovoznega lista je posebno paziti, da se izpolni besedilo v gorenjem naslovnem delu voznega lista, kjer je z majhnimi črkami tiskano: „Tarife, ki jih je uporabljati“. Zapiše naj se: Tarifa za plemensko živino. Ako sc ne izpolni tak odstavek, se mora plačati vkljub priloženemu atestu cela prevoznina. „Potrdilo“ (atest), se dobi pri c. kr. kmetijski družbi.
O teh najvažnejših določilih naj živinorejska zadruga poduči tudi druge živinorejce, kateri odpošiljajo plemene živali po železnici.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 2. junija 1914.
Električno-strojna zadruga v ŠmarcL O
delovanju te zadruge se poroča: Ni še dve leti, kar smo čuli, da so se ojunačili Soričani in si postavili lastno električno centralo. Zanimanja za električno razsvetljavo takrat med našim ljudstvom še ni bilo. Za Sorico je prišla električno-strojna zadruga v Smarci. Kdor je poskusil električno luč in upo-rabljeval v občne ali kmetijske namene njeno silo, elektrike ne bo več opustil. Zato si marsikje žele električnih central, ki naj bi služile v kmetijske namene po deželi. Na svojo elektriko mislijo v Zg. Tuhinju, v Šmartnem v Tuhinju, v Komendi. V Radomljah jo v kratkem prično, v Domžalah jo baje še tudi to leto napravijo itd.
Kmetje iz Smarce, Nožič in Homca iz lastne izkušnje lahko povemo, da je elektrika neprecenljive vrednosti kot gonilna sila in svetilna luč tudi pri najmanjšem kmetijskem posestvu. Gotovo je, da tako poceni električna gonilna sila in električna luč ne bo skoro nikjer mogoča, kakor je pri elck-
trično-strojni zadrugi v Šmarci, ker tukaj je le slučaj nanesel, da je tako ceno električna moč na razpolago. Kako smo pa prišli na misel, da se je ustanovila električno-strojna zadruga v Šmarci ?
Živinorejska zadruga na Homcu je v svrho izpopolnitve stremila ze nakup zadružnega pašnika. Takšno primerno zemljišče se je nahajalo le v Šmarci pri bivši Bornovi tovarni, ki jo je imel pa v lasti g. Mejač v Komendi. Omenjeni pa ni hotel samega zemljišča odprodati, zato je pa zadruga kupila celo posestvo z vsemi pritiklinami vred. Pašnik se je takoj vzorno meliorirah Poslopje je zadruga dala v najem. Preostala ji je pa dobra stalna vodna moč z dobro ohranjenim vodno-obratuim kolesom, za katerega pa ni bilo mogoče dobiti primerne izrabe.
Inicijativo za električno centralo je dal naš poslanec dr. Krek. Misel je bila dobra in je takoj vzklila v srcih naših mož. Ustanovili smo električno-strojno zadrugo. Načrte za električno speljavo sta nam izdelali dve tvrdki A. E. G. Union in tvrdka Vojnovič & Comp. v Ljubljani.
Po daljših pogajanjih smo delo oddali tvrdki Vojnovič & Comp., ki je svojo nalogo izborno rešila. Krasno nam je uredila centralo in hišne napeljave v popolno zadovoljnost izvršila tako, da je bilo vsled dobre naprave veselje ob posvetitvi prve luči še večje. Vsa čast tvrdki Vojnovič, ki jo v tem oziru vsakemu kar najtopleje priporočamo.
Luč je krasno bela brez kakih tresljajev, ki sc vsakemu zelo dopade in je že do danes združila 74 gospodarjev, ki imajo vsi lepo razsvetljene svoje hiše, hleve in dvorišča. Z velikim zaupanjem sc tudi oprijemljejo motorne gonilne sile ter imajo že danes 14 elektro-motorjev, od katerih so že nekateri v obratu v popolno zadovoljnost. Dela se brez vsakega truda in ob vsakem vremenu. Pri tem pa gospodarje veseli to, da tista oseba, ki je preje morala poganjati konje v gepeljnu, sedaj sama opravi delo na podu in to lahko v največjem dežju.
Elektrika je v resnici vesel pojav današnjega časa tudi za kmetijskega gospodarja. Zato naj si jo oskrbe kraji kjer je to mogoče radi cenene vodne moči. Premišljeno naj napravijo zadružne električne centrale tam, kjer ni upati, da bi doseglo deželno električno omrežje, kajti le potom zadrug bode kmetijski odjemalec od električnega toka imel dobiček.
Gospodarski pregled.
Varčuj te z denarjem! Finančni minister je zaprosil vse banke, naj ne izdajejo zlata, ampak ga branijo. Ta govor je jasen. Zunanji politični položaj je še vedno tako zamotan, da presenečenja niso izključena. V Albaniji se zbira vedno več goriva in le čudež bo, ako ne izbrubne ogenj. Ker je naša država soudeležena pri razvoju dogodkov na Balkanu, je le previdnost od finančnega ministra, da varuje zlato, kojega bi rabil pri morebitnem spopadu. To previdnost pa bi naj posnemali tudi naši ljudje ter varčevali z denarjem. Četudi do vojske ne pride, napete razmere še ostanejo in ž njimi ostanejo tudi slabe denarne razmere. Državi, ki se nahaja v vojskini nevarnosti, ne kreditira nihče rad denarja, zato postaja denar drag in redek, in radi tega priporočamo: Varčuj te še nekaj časa z denarjem!
Vedno je še nevarnost, da postane denar zopet dražji in redkejši kot danes. Samo v korist našim ljudem bo, ako v takih časih ne mislijo izvrševati novih stavb, nakupovati nova zemljišča in udeleževati se pri novih podjetjih. Dokler se ne bodo razmere uredile, je najboljše, držati roke v žepu, ostro opazovati dogodke ter delati načrte za mirne čase.
Tudi naše posojilnice naj v tem oziru pouče-valno in vzgojevalno nastopajo, ne pa da bi takrat, ko se denar draži, brez vsake omejitve poslovale kakor v navadnih, mirnih časih. Seveda morajo razumni in trezni ljudje posojilnice pri takem nastopanju podpirati. Saj gre zato, da obvarujemo ljudstvo težkih obremenitev, gre v resnici edino le za ljudski blagor.
Kcntni kurzi in vložne obresti. Ko je s
padcem konjunkture v industriji postalo prosto mnogo glavnice, je splošno vladalo mnenje, da se bo ta glavnica porabila v prid rentam in bodo te poskočile v kurzu. V začetku letošnjega leta so res začeli rasti rentni kurzi ali zadnje dni pa so zopet padli. Dozdeva se, da je naložbeni trg prenasičen in tudi politični dogodki so vplivali neugodno na rentne kurze. Pri nas delajo renti vrh tega še konkurenco visokoobrestne zakladne nakaznice.
Poštna hranilnica se zelo trudi držati rentne kurze, ali njena sredstva so preskromna. Govori se, da zategadelj namerava vlada zvišati obrestno mero na 40/0 za hranilne vloge pri poštni hranilnici. To zvišanje obrestne mere bi močno dvignilo konkurenčno zmožnost Poštne hranilnice, katera vodi že od časa Bilinski avstrijske najemne konzorcije. Z višjo obrestno mero bi poštna hranilnica
potegnila na se obilejši tok hranilnih vlog in bi tedaj lažje še v večji meri vplivala na rentne kurze.
Drugo vprašanje pa je, kakšno stališče bi zavzele banke proti temu vladnemu činu, ki bi bil precejšen udarec za nje.
Kakor znano, obstoje razpoložna sredstva bank iz lastne delniške glavnice, hranilnih vlog občinstva, rezervnih zakladov in kontokorentnih imetkov komitentov zavoda. Na ta način razpolagajo banke z ogromnimi zneski, n. pr. Kreditanstalt ima 1158 mil., Bankverein 891 mil., Länderbank 859 mil., Anglobank 737 mil. kron itd. Tudi slovenske in slovanske banke razpolagajo na ta način z znatnimi glavnicami.
Da bi bilo bankam neljubo vsako padanje hranilnih vlog, nam najboljše dokazuje visoka obrestna mera, katero dajejo za hranilne vloge. Tudi banke porabljajo del hranilnih vlog v naložbah, ki se ne dajo vsaki čas lahko in hipoma realizirati. Zate-gatelj jim je na srcu stalnost hranilnih vlog.
Banke bodo gotovo poskušale ubraniti se konkurence od strani poštne hranilnice in če bi vlada res hotela izvesti svojo namero in zvišati obrestno mero poštne hranilnice brez parlamenta, bomo še doživeli zanimive dogodke.
Vinogradniški tečaji. Kakor vsakoletno, priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, B. Skalicky, tekom meseca junija poletne vinogradniške tečaje na prostem v vinogradih, kjer bode praktično podučeval v zelenem cepljenju trt, zatiranju trtnih škodljivcev, o raznih vinogradniških delih in zadevah. Tak pouk se vrši:
V	nedeljo, dne 14. junija ob 3. pop. na Lokvici; v pondcljck dne 15. junija ob 8. uri zjutraj v Cepljah-Podgori, ob 3. pop. v Starem trgu; v torek, dne 16. junija ob 8. zjutraj v Dolu; v sredo, dne 17. junija ob 8. zjutraj v Kadencah, ob 2. pop. na Sinjem Vrhu; v četrtek, dne 18. junija ob 8. zjutraj na Vinici vse v Beli-krajini.
V	pondcljck dne 23. junija ob 2. pop. v Sv. Križu; v torek dne 23. t. m. ob 8. zjutraj na Polšniku, okraj Litija, popoldne ob 4. v Št. Jurju pod Kumom okraj Radeče na Dolenjskem.
Slabe posledice svobodne trgovine. Ponosna Anglija, nekak ideal privržencev svobodne trgovine, je skoro popolnoma uničila svoj kmečki stan; vslcd tega je prišla tako daleč, da se ne more svobodno preživljati in braniti nasproti zunanjim nasprotnikom. To uvidevajo čimdalje bolj tudi angleški vladni krogi. Pred kratkim je o tej stvari javno razpravljal angleški zakladni minister, ki je govoril o tem, kako zopet ustvariti na Angleškem
kmetijski stan. Po njegovem mnenju bi bilo treba izpremeniti zemljiški davek in ga pobirati le od resnične vrednosti zemlje. Občinam naj bi se dalje dala pravica, po tekočih tržnih cenah razlastiti zemljo, da nastanejo takozvana vrtna mesta. Malim posestnikom naj bi stališče utrdilo s tem, da se olajša nakupovanje zemlje. Sodnije na deželi naj bi dobile pravico znižati najemnino in poskrbeti delavcem olajšave, ako bi hoteli nakupiti zemljišča v last. Da bi se dalo s takimi odredbami in s takimi sredstvi ustvariti nov kmetijski stan na Angleškem, je več kot dvomljivo. Država, ki je žrtvovala kmetijski stan svoji kolonialni politiki, je že tako daleč pod uplivom velikega kapitala in trgovine, da je gotovo zgubila moč, umetno vzgojiti nov kmetijski stan. Ta svarilni vzgled Anglije kaže, da je neob-hodno potrebno skrbeti za malega kmeta, olajšati mu gospodarstvo in mu dati vse pogoje za obstanek na rodni grudi. Drugače postane država odvisna od inozemstva.
Država ne jamči za škodo, ki izvira iz napačne dostavitve pisemskih pošijatev. Naj višji sodni dvor je pred kratkim razsodil, da državna uprava ne jamči za škodo, ki izvira iz tega, da se priporočeno pismo pomotoma ne dostavi naslovljencu. Neka dunajska tvrdka je tožila poštni erar za odškodnino 319 K, ker je trpela toliko škode zaradi tega, ker je bilo neko, od nje odposlano priporočeno pismo pomotoma dostavljeno ženi naslovljenca, ne pa naslovljencu samemu. Prvi sodnik je tožbo zavrnil in ravno tako je storila prizivna sodnija. Tudi najvišji sodni dvor seje postavil na isto stališče in sicer iz sledečih razlogov: Da država ne jamči za škodo, izvirajočo iz napačne dostavitve pisemskih pošiljatev, je brezdvomno. Vprašanje nastane, če ne jamči tedaj, ako je pismonoša izročil pismo kaki tretji osebi, čeprav je bilo na pismu izrečno pripomnjeno: „lastnoročno“. Država tudi v takem slučaju ne jamči. Vzroki, da se pismo napačno dostavi, so lahko različni; pismonoša morda dotično pripombo prezre, morda je napačno tolmačil svoje službeno navodilo in misli, da je vkljub pripombi „lastnoročno“ vendarle dopuščeno pismo izročiti kakemu rodbinskemu članu; morda izroči pismo kakemu domačinu, da si prihrani nov pot; morda tudi nalašč in v zlobnem namenu izroči pismo komu drugemu in ne naslovljencu. Vse te slučaje bi bilo treba ločeno upoštevati ob presoji vprašanja, če zadene dostavljalca subjektivna krivda. Iz objektivnega stališča poštne uprave je smatrati vse take slučaje kot napačno dostavitev. Poštna uprava jamči v omejenem obsegu
samo za izgubo pisma, ne pa tudi za posledice.
Književnost.
Dolžan: Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, davčnih, finančnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K, eleg. vez. 4 K. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ta knjiga, ki je ravnokar izšla, podaja vzorce najrazličnejših vlog na vse javne oblasti. Izluščen je ves pravni materijal, ki je za posameznika le težko razumljiv in knjiga torej ni znanstvenega, temveč izključno praktičnega pomena. Kot taka bo vsakemu zanesljiv svetovalec v stvareh, kjer bi si moral sicer iskati pravne pomoči. Vzorci so prirejeni v splošnem tako, da odgovarjajo potrebam, ki jih rodi vsakdanje življenje. Z neznatnimi prav lahkimi iz-premembami, ki jih izvrši brez težave lahko vsak sam, so pa porabni tudi za druge bolj redke konkretne slučaje, ki v knjigi niso navedeni pod posebnim naslovom. Politične in vojaške vloge, ki tvorijo prvi oddelek knjige, so podane v veliki izberi in obsegajo prošnje na obrtno oblast ter podobne ponavljajoče se stvari. Posebej je pa treba omeniti tudi vojaške vloge, ki se ozirajo in obraz-ložujejo vse po novem vojaškem zakonu dovoljene vojaške ugodnosti. Davčne vloge in prošnje na druge finančne oblasti, ki jih rabi posestnik, obrtnik, trgovec in zasebnik skoroda vsak dan, so istotako obsežene v knjigi v bogati izbiri, izmed sodnih vlog, tožb in predlogov so se sprejele v knjigo le one na okrajna sodišča, ker mora stranko pri višjih sodiščih zastopati odvetnik. Natančno so obrazložena tudi silno stroga testamentarična določila, katera pojasnuje več obrazcev pravilne oporoke. Zadnji del knjige obsega vloge na razne avtonomne oblasti, kot so deželni odbor, občina itd., v stvari domo-vinstva, bolniških stroškov, podpor itd. Na podlagi „Knjige uradnih vlog“ lahko vsak sam napravi pravilno vlogo, ter bo knjiga torej pomagala in svetovala strankam, obenem pa olajševala delo v uradih, katero ravno nepravilne vloge zelo otežujejo in zavlačujejo rešitev. Pri vsaki posamezni vlogi je označeno, kako jo je kolekovati; poleg tega je pa knjigi še pridejan kratek splošen seznamek o kolkovinah. Knjiga je zelo obširna, obsega nad 300 strani in ima zelo lično zunanjo opremo ter priročno žepno obliko. Z ozirom na bogato vsebino je cena prav nizka.
130 —
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Ihanu,
reg. zadr. z omej. poroštvom,
ki se bo vršil dne 5. julija 1914 ob */2 4. popoldne v Domu. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sprememba pravil.
Vabilo na izredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Boljuncu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 12. julija 1913 ob 4. uri popoldne v prostorih stare šole.
Dnevni red:
1.	Sprememba pravil.
2.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
K obilni vdeležbi vabi
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Trstu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. junija 1914 ob ^ 10. uri dopoldne v zadruginih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Morebitni predlogi zadružnikov po § 33. zadružnih
pravil.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Moravčah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. junija 1914 ob 7. uri dopoldne v kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnico in posojilnico v Toplicah,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob */2 8. uri dopoldne. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1913.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na Število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Sirarske zadruge v Stari Fužini,
registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob 4. uri popold. v sirarni. Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
5.	Sprejetje, oziroma izključenje članov.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Dobniicah,
registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 28. junija 1914 ob 3. uri popoldne v stari šoli.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
3.	Čitanje revizijskega zapisnika.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na izredni občni zbor
Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani,
registr. zadruge z omejenim jamstvom, ki se vrši dne 30. junija 1914 ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih, Kongresni trg 19.
Dnevni red:
1.	Poročilo o računskem zaključku XV. odseka.
2.	Poročilo načelstva o XV. odseku.
3.	Poročilo nadzorovalnega sveta o XV. odseku.
4.	Sklepanje o zaključku XV. odseka (§§ 16. in 24. lit. b pravil).
5.	Slučajnosti.
V slučaju, da se ne doseže sklepčnost, vrši se v smislu določil § 27. društvenih pravil dne C. julija 1913 ob 5. uri popoldne drug občni zbor v istem času, na istem kraju in z istim dnevnim redom.
— 131
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Slovenjemgradcii,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob 3. uri popoldne v dvorani Narodnega doma.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice In posojilnico v Metliki,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 21. junija 1914 ob 9. uri dopoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zburu.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaaljučka za leto 1913.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Kočevju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. junija 1914 ob 3 uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1913.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Strugali,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. junija 1914 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1 Čitanje in odobrenje zarisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Horjulu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 29. junija 1914 ob 4. uri popoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Ambrusu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 29. junija 1913 ob 3. uri popoldne v hranilničnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Čitanje revizijskega zapisnika.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1912 in 1913.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske in svinjerejske zadruge v Ambrusu,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši dne 29. junija 1914 ob */2 4. uri popoldne v hranilničnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1913.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Elektro-strojue zadruge v Sorici nad Železniki,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 29. junija 1914 ob 2. uri popoldne v stari šoli.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjih občnih
zborih.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
132 —
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Leskovcu,
registr. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. junija 1914 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov.
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Polhovem gradcu,.
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob 3. uri popoldne na Pristavi v hiši Pavel Božnarja.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Stavbinsko zadrugo „Lastni dom“ v Trbovljah,
reg. zadr. z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 21. junija 1914 oh 3. uri popoldne v Društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen, vrši se pol uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v N m arci,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki sc bo vršil v ponedeljek dne 29. junija 1914 ob 5. uri popoldne v društveni dvorani v Šmarci. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Vabilo k rednemu občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Robu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. junija 1914 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov.
Vabilo na VII. redni občni zbor
Posojilnice in hranilnice v Pomjanu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 5. julija 1914 ob 5. uri popoldne v župnišču v Pomjanu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Prememba pravil.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in v istem prostoru, ki bode veljavno sklepal, ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Sodarskc zadrugo v Tacnu pod Šmarno goro,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dno 21. junija 1914 ob 9. uri dopoldne v Tacnu hiš. štev. 65.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva in potrjenje letnega računa za leto 1913.
3.	Nadomestna volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega.
G. Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob 3. uri popoldne v uradni sobi.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Volitev enega člana načelstva.
5.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913.
G. Poročilo o izvršeni reviziji.
7. Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hnuiiliiicc in posojilnice na Jesenicah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob */2 4. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Oitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Komendi,
registrovane. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 29. junija 1914 ob pol 3. uri popoldne.
D n e v n i red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udeležencev.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Žircli,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 21. junija 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih hranilnico in posojilnico v Žireh.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
3.	Volitev še enega člana v nadzorstvo.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji v 1. 1913.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši sc pol uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Konsuumcga društva v Starem trgu pri Ložu,
vpisane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši dno 28. junija 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih kmetijske hranilnice in posojilnice.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Semiču,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. junija 1914 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih v Semiču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Smarci,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 21. junija 1914 ob 5. uri popoldne v mlekarni v Smarci.
D n e v ni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati ne glede na število navzočih zadružnikov.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Selcih,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. junija 1914 ob 4. uri popoldne v prostorih kmetijskega društva št. IG.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Predložitev računskega zaključka za leto 1913.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim sporedom drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno, ne glede na število navzočih elanov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zveze v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši dne 20. junija 1914 ob 10. uri dopoldne v lastnih prostorih, Dunajska cesta 33.
Dnevni red:
1.	Poročilo nadzorstva o odstavitvi načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
3.	Prememba pravil.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Volitev načelstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem rodu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Nadzorstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnic« in posojilnice v Senožečah,
reg. zadr. z neoni. zav.
ki se vrši dne 21. junija 1914 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Poročilo o generalni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Cerknici,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. junija 1914 ob 3. uri popoldne v dvorani hranilnice in posojilnice.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.	¥
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal no glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Podzemlju,
reg. zadr. z neomej. zav.
ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob ped 8. uri dopoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Čitanje poročila o izvršeni reviziji.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
5.	Slueiynosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Rupertu,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih mlekarske zadruge v Št. Rupertu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice in hranilnice v Sv. Križu pri Litiji,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki sc vrši v nedeljo dne 28. junija 1914 ob 3. uri dopoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in v istem prostoru, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število navzočih članov.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Vabilo na VII. redni občni zbor
Siamuiknrskc zadruge v Mengšu,
registrovano zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 28. junija 1914 ob 4. uri popoldne v Društvenem domu v Mengšu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzostva.
4.	Odobritev računskega zaključka za I. 1913.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen. vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na VI. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Mengšu,
registrovano zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 28. junija 1914 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Mengšu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1913.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
G. Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Možici,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob i/2 12. uri dopoldne pri /agmojstru.
Dnevni r e d :
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
3.	Slučgjnosti.
Vabilo na VII. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Suhorju,
reg. zadr. z neom, zavezo,
ki se vrši dne 21. junija 1914 ob i/2 4. uri dopoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem kraju in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na udeležbo članov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudsko hranilnice in posojilnice na Vačah,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob 7. uri dopoldne v posojilničnib prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši so pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na XIII. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tržišču,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dno 21. junija 1914 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hraniluice in posojilnice na Vojskcm,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, 28. junija 1914 ob 10. uri dopoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Osilnici,
registr. zadruge z neom. zavezo, ki se vrši dne 21. junija 1914 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Horjulu,
reg. zadr. z neom. zavezo, ki se vrši dne 29. junija 1914 ob 3. uri popoldne v hranilnični prisarni.
Dnevni r e d •
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na III. redni občni zbor
Kmetijskega društva na Vrhniki,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. junija 1914 ob 3. uri popoldne v občinski pisarni na Vrhniki.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Premeraba pravil.
G. Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge na Brdu,
registr. zadr. z om. poroštvom, ki se bo vršil dne 21. junija 1914 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število navzočih članov.
Bilanca
Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico,
reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1913.
Aktiva.	K
Posojila		1,263.276-39
Tekoči račun z Zvezo .	.	126.323-—
Inventar pr emični ....	1.043-66
Inventar nepremični .	.	•	52.672-45
Zaostale obresti od posojil.	14.487-24
Vrednost tiskovin ....	793 83
Delež pri Zadružni zvezi .	4.000'—
C. kr. poštna hranilnica .	.	189-21
Efekti		1.000*—
Gotovina 31. decembra 1913	24.990-55
Skupaj .	.	1,488.776-33
Pasiva.	K
Deleži razdeljeni in enkratni Hranilne vloge s kapitalizo-	26.898-—
vanimi obrestmi .	.	.	1,395.407-84
Predplač. obresti od posojil	2.864-47
Davki in doklade.... Zaklad za obresti razdeljen.	902-45
deležev		2.421-—
Rezervni zaklad ....	56.015-88
Čisti dobiček		4.26669
Skup:\j .	.	1,488.776-33
Denarni promet ....	1,981.786-85
Stanje članov začetkom 1. 1913	.	2242	
Pristopilo		115
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1913.	.	.	.	2293
Bilanca
Hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1913.
Aktiva.	K
Posojila		176.977-92
Tekoči račun z Zvezo .	.	189.637 —
Inventar premični ....	145T8
Zaostale obresti posojil .	. Deleži pri „Zadružni zvezi“	1.604-28
	1.000-—
Gotovina 31. decembra 1913	182-36
Skupaj .	.	369.546-74
Pasiva.	K
Deleži		418-—
Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi .	.	.	358.235-84
Rezervni zaklad ....	8.725-40
Čisti dobiček		2.167-50
Skupaj .	.	369.546-74
Denarni promet ....	391.344 80
Stanje članov začetkom 1. 1913.	.	200	
Prirastlo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1913 .	.	
Bilanca
Hranilnice in posojilnice v Cerkljah pri Kranju,
rog. zadruge v neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1913.
Aktiva.	K
Posojila		342.243-93
Tekoči račun z Zvezo .	.	593.083-94
Inventar premični ....	176-07
Zaostale obresti posojil .	.	1.842-53
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000-—
Delež pri Ljudski posojilnici	4’—
Tekoči račun s člani .	.	17.000-—
Naložen denar .	.	:	.	.	311-82
Terjatve pri uprav, stroških	171 —
Vrednost tiskovin ....	52-43
Gotovina 31. decembra 1913	23.436-59
Skupaj .	.	979.322-31
Pasiva.	K
Deleži		790-—
Hranilne vloge s kapitalizo-	
vanimi obrestmi.	968.142-98
Predplačane obresti posojil	1.210 08
Rezervni zaklad ....	7.488-38
Čisti dobiček		1.095-87
Skupaj .	.	979 322-31
Denarni promet ....	905.031-67
Stanje članov začetkom 1. 1913	.	470	
Pristopilo		. . 20
Odpadlo		
Stanje koncem 1, 1913	.	.	.	.	476
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice	
v Vipavi,	
reg. zadr. z neomejeno	zavezo,
z dnem 31. decembra	1913.
Aktiva.	K
Posojila		1,002.702-78
Inventar premični ....	047-22
Inventar nepremični .	.	.	43.832-31
Zaostale obresti posojil .	.	17.223-39
Tekoči račun z Zadr. zvezo	88.315-—
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000-—
Naložen denar	....	5.000-—
Delnica „Union“ ....	1.000-—
Delež pri Deželni vinarski	
zadrugi 		1.000-—
Delež pri Zadružni tiskarni	500-—
Delež pri Ljudski posojilnici	4*—
Rezervni zaklad ....	84.572-22
Vrnjeni dobrod. iz 1. 1911 .	2.200-—
Gotovina 31. decembra 1913	18.880 07
Skupaj .	.	1,261.876-99
Pasiva.	K
Deleži		2.680 —
Hranilne vloge s kapitalizo-	
vanimi obrestmi .	.	.	1,106.327-67
Predplačane obresti posojil	3.344 19
Rezervni zaklad ....	84.572-22
Prirastek vrnjen, dobrod. iz	
leta 1912		2.200-—
Čisti dobiček		2.752-91
Skupaj . .	1,261.876-99
Denarni promet ....	1,407.579-71
I r i i 1	1913. 1341
Pristopilo		
Izstopilo		
Stanje koncem leta 1913 .	.	.	. 1340
Bilanca
Posojilnice v Kranjski ^ori,
reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1913.
A kti va.	K
Posojila		331.741-59
Tekoči račun z Zvezo .	.	113.531' —
Inventar premični ....	600 —
Inventar nepremični .	.	.	2.000-—
Zaostale obresti posojil .	.	6.836-56
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000 —
Delež pri Ljudski posojilnici	4*—
Delež pri Unionu .	.	,	.	500-—
Gotovina 31. decembra 1913	3.326-68
Skupaj .	.	459.539-82
Pasiva.	K
Deleži		820 —
Hranilne vloge s kapitalizo-	
vanimi obrestmi .	.	.	422.698-22
Predplačane obresti posojil	671-76
Rezervni zaklad ....	33.649 49
Čisti dobiček		1.900-35
Skupaj	459.539-82
Denarni promet ....	562.303-26
Stanje članov začetkom 1. 1913.	.	324	
Pristopilo		. . . 11
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1918 .	.	
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice	
v Mengšu,	
reg. zadruge z neomejeno zavezo,	
z dnem 31. decembra	1913.
Aktiva.	K
Posojila		214.086-95
Tekoči račun z Zvezo .	.	95.262-—
Inventar premični ....	321-05
Dom		11.605 —
Zaostalo obresti posojil .	.	3.065-05
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000 —
Delež pri Slamnik, zadrugi	1.000-—
Delež pri Union-u .	.	.	1.000 —
Delež pri Zadružni tiskarni	1.000 —
Delež pri Ljudski posojilnici	4’—
4% deleža Slamnik, zadruge	351-08
Tekoči račun s člani.	.	.	127.209-53
Gotovina 31. decembra 1913	2.359-55
Skupaj .	.	458.264-21
Pasiva.	
Deleži		992-—
Hranilne vloge s kapitalizo-	
vanimi obrestmi .	.	.	436.396.76
Predplač. od obresti posojil	201-01
Rezervni zaklad ....	18.950-15
Čisti dobiček		1.725-29
Skupaj .	.	458.204-21
Denarni promet ... K 466.739'33 Stanje članov začetkom 1. 1913	.	901
Pristopilo.............................. 5
Odpadlo................................ 10
Stanje koncem 1.	1913.................490
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“.
Tisek Zadružne tiakarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.