Kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVN EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE1 Ti The Oldest KS^ICTOKY Slovene Daily BUY in Ohio raiTco WH MATH jncT wak Best Advertising (U Medium IfflBffilMBII II volume XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 1, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 48 prodiranje ovira tajajoči se sneg težka kazen za mesarja BALTIMORE, Md., 27. februarja. — Okrajni sodnik Coleman je obsodil Josepha Weinerja, prodajalca mesa v Baltimore, na $5,000 globe, ker je prodajal meso po višjih cenah kakor jih je določila vlada. Weiner se je priznal za krivega v dvajsetih slučajih, ko je prodajal meso, ki ga je kupil po običajnih cenah, za višje cene kakor jih je določil OPA urad. PRVI ZASTOJ SIJAJNE OFENZIVE SOVJETSKIH ČET ^ittci poročajo o zopetnem zavzetju Lozo-v&]e in Kramatorska. - Rusi priznavajo silne protinapade. §sko Včerajšnje nemško poročilo* 1 naznanilo, da so Nemci zo-nišl5Vzeli dvoje važnih želez-centf°v — Lozovajo in Huai Sk P°d Harkovom, tinaZa.>priznavaj° "resne Pro" ozaV V tem okraJu- Vesti jev 'etju omenjenih dveh kra-VoJf. niso Potrjene in nemški %Čn komentator v svojem česar m ,poročilu ni omenil ni- 0 njunem zavzetju. Kakdni brUjantnih uspehov ofen2jv°r Se 2(ii, je zdaj ruska 100 d prvikrat obtičala po obtifalneh brilJ'antnih uspehov; w a pa Je zaradi srdite ob- p%oin+2aradi močvar' ki Jih Nemoi Ja;i0Či se sne°" opravijo, da je bilo v l4,Ooo p dV6h odsekih ubitih ^lini + US0V' dočim so bili na- v ^nje v centralni Ukrajini Ho odwtralni' Ukrajini, zapadle žet arkova in Kurska, rus- Zapad? ^aPredujej°-kacifd»° odHarkova sta rus-Poltava in Konotop, že-^jep? Sp°jišči Pri dohodih k , P<:) srditih napadih so ^^aselj11 tUkaj dvoje veli" ^čen • Je dveh nacijskih ba- V C° 0d Kurska sta bila §ka bat ,.eh uničena dva nemilo alj.°na in zajetih je bilo kov. v°jaških zalog in ujetni- poS kakor tudi iz nem-cejo n cu Je razvidno, da me-l^°ŽinpClStl v te napade večje Nu, d SV0jih letal v prizadelo, 'k a sPet pridobijo inicia-V19 er° so jim vzeli RUsi 1 novembra. HliclJuTtra- aj°ce delavske seje v Seattle, Wash. ZADNJE VESTI b0V8stV° je členilo, da ne ltuti eje> bo pa seja ekse-b0ranega unijskega od- C^le^t; u ves * biioti7-februarja- -, 36 PreU aj nazznanjeno, i Wia- v Cena nameravana 24 KvX?c* "splošna seja" de- ?! Se -jg } B°eing Aircraft Co., & io *ela Pričeti v P°nede" °r ne pokaže nobene ak o Aiije yrd> demokrat iz nJe Rjavil, da je ta ^ ter"JerJ'ena direktno proti k' da je zadnJi čas, glede osvobodilnih bojev iz Jugoslavije, toda zaradi atmosfe-ričnih prilik je bil njegov govor nerazumljiv. Ob devetih zvečer pa je znani poročevalec in komentator Walter Winchell javil, da je Moskva v" soglasju z Washingtonom in Londonom prodrla v Jugoslaviji s svojimi smernicami ter obljubila Jugoslaviji izhod na morje (najbrže Reko in Trst). Važno poročilo v "New York Times" Danes zjutraj pa je objavil list New York Times na svoji prvi strani dolgo poročilo iz Jugoslavije, katero je napisal listov poročevalec Sulzberger v Londonu. Iz tega poročila posnemamo sledeče silno važne u-gotovitve, ki dajejo upanje, da bo v Jugoslaviji kmalu konec bratomornega klanja in da se bodo vse sile strnile v boju proti osišču: Tajna pogajanja med Mihajlo-vičem in partizani LONDON, 27 februarja. — Po več kakor osemnajst mesecev trajajoči srditi civilni vojni v Jugoslaviji, so se pričela zdaj vršiti tajna pogajanja med zastopniki generala Mihajloviča in gotovimi partizanskimi skupinami. Pogajanja so se pričela na pobudo generala Mihajloviča, ki je prvi poslal svoje reprezen-tante na kraj sestanka. Pri teh pogajanjih so reprezentirane sledeče partizanske skupine; Gorski Kotar, Primorje, Mosla-vina, Podravina, Zagorje in Dalmacija. Glavne partizanske sile ni pri pogajanjih Glavna partizanska sila, to je tista, kateri načeluje v vojaški administraciji "Tito," v civilni pa Ivan Ribar, se ne udeležuje teh pogajanj. Zdi se pa, da je ANNA FRANIK Snoči je nanagloma umrla za srčno hibo Anna Franik, rojena Rossman, stara 42 let. Pokoj-nica je živela na 6109 St. Clair Ave., ter je bila rodom Hrvatica. Tukaj zapušča žalujočega soproga Matijo, brata Charlesa in Georgea ter sestro Carolino Muza in dve hčeri: Adelino in Doris Šutija. Pogreb oskrbuje Grdinov zavod. Podrobnosti bomo jutri poročali. London, ponedeljek, 1. marca. — Angleška osma armada je pričela z ofenzivo proti utrjeni Mareth črti, ki jo drže čete nemškega maršala Rommela. Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 28. februarja. — Zavezniki so odbifi napade osi-šča v šestih odsekih ter zajeli tekom dveh dni nad 850 sovražnih vojakov, Istočasno so zavezniška letala sestrelila v južni Tunisiji 11 osiščnih letal. Na centralnem iodseku, kjer so ameriški in angleški vojaki zopet zavzeli Kasserino, se nemški umik nadaljuje. Ob severni obali, v bližini rta Serrata, se je razvil nov napad, s katerim poizkušajo Italijani prodreti zapadno ob Sredozemskem morju. Italijane pa so vrgli nazaj Francozi, ki so zajeli tudi večje število ujetnikov. Maršal Rommel je pričel s pregrupiranjem svojih čet, da se čim uspešneje zoprstavi angleški osmi armadi, ki prodira od vzhoda. Ameriški bombniki so v petek bombardirali štiri ladje so- vražnega konvoja. Eno teh la- k ,e A Grdina m sinovl v k1J+1° Pa "Žga". ljena za odločilen udar. JAPONSKI CENTRI BODO KMALU OKUSILI MOČ AMERIŠKE SILE Zavezniški glavni stan v A v- j vojna mornarica pripravljena straliji, ponedeljek, 1. marca. — za podvzetje napada proti ja-General McArthur naznanja, dajponskim pozicijam, odkoder bi Japonci neprestano ojačujejo | bilo možno napasti japonske in-svoje čete v okrožju Avstralije, dustrijske centre, je prišel da-kjer pripravljajo svoje pozicije, nes iz ust admirala Nimitza, Zakaj se ta ojačenja priprav- vrhovnega poveljnika naše pail jajo, ali za ofenzivo proti Av- cifične mornarice, 'straliji, ali za splošno defenzivo Na križpotju kampanje j ali obrambo, ni znano. < One Year — (Za celo leto)_______________________________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ................................................................................ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. NA DOMAČI FRONTI ,104 AVSTRIJSKI BATALJON ARMADE ZEDINJENIH DRŽAV Znani publicist Johannes Steel je objavil v New York Post-u naslednji članek: ■0 Ko je Oto Habsburg v mesecu novembru 1942 objavil, da mu je vojni department Zedinjenih držav poklonil za rojstni dan organizacijo avstrijskega bataljona, je takoj izbruhnil silovit vihar protestov, katerim je nato sledila uradna izjava, da je stvar nekoliko drugačna. Akoravno je ogorčenje javnosti poleglo, Čehi in Jugoslovani vendar niso bili docela zadovoljni, toda pustili so stvar pri miru. V začetku je trdil razglas, da bodo sprejeti v ta avstrijski bataljon edinole prostovoljci. 'Kakor je bilo pričakovati, prostovoljcev ni bilo od nikoder, ako izvzamemo par nadvojvod druge klase in njihovih po-magačev. Očividno zaradi tega—da ne bi stvar Otona Habsburškega propadla—je bilo nato sklenjeno, da bodo vojaki iz drugih edinic premeščeni v avstrijski bataljon; tako je bil ustanovljen avstrijski bataljon infanterije Zedinjenih držav v nekem taborišču na srednjem za-padu. Taborišče ima poleg amerikanske zastave tudi rdeče-belo-rdeči avstrijski prapor. Moštvo nosi podobne znake z imenom "Austria" na levem rokavu. Moštvo, katero premeščajo v ta bataljon, je sestavljeno iz bivših državljanov Avstrije, Jugoslavije, čehoslovaške in Poljske. To so izseljenci, ki imajo že svoje "first papers." Nikdo izmed njih ni imel tako rekoč nobene možnosti, da izbira. Najmanj polovica vpoklicanih v tem bataljonu niti ne zna nemški in mrzi vse, kar se tiče Habsburžanov in Avstrije. V taboru govore vse mogoče jezike: češko, madžarsko, slovaško, poljsko, laško... Zdaj uče te ljudi nemščine in jim intenzivno dajejo posebno politično orientacijo. Pripovedujejo jim, da bodo tvorili, ako ostanejo v tem bataljonu, Commando-predstražo, ki bo vdrla v Avstrijo. Mnogi izmed njih se tudi-boje—akoravno jim to ni bilo določno povedano—da bi bila dodelitev "second papers," na podlagi katerih postanejo polnovredni ameriški državljani, zadržana, ako bi zahtevali, da se jih premesti. Kakšno razpoloženje vlada v tem taborišču, si ni težko misliti. Da se previdno izrazimo, člani teh različnih narodnosti niso medseboj v baš najlepših odnošajih. Akoravno jim je« bilo povedano, da bodo smeli pred odhodom preko morja, prositi za premestitev, se jim vendar ob vsaki priliki s čim večjim povdarkom pokaže ugodnosti, katerih bodo deležni, ako ostanejo člani te edinice. Pisma, katera moštvo tega bataljona pošilja svojim sorodnikom, so zanimivo čtivo. Vsi so z navdušenjem pripravljeni, boriti se za Ameriko in pripomoči do osvoboditve Avstrije, a obenem se trpko in zagrizeno upirajo, da bi se jih uporabljalo kot orodje za cesarske ambicije dr. Otona Habsburškega. Pred nekaj dnevi je Habsburg imel tri ure trajajoč shod v drugem nadstropju hotela Diplomat, kjer je bilo zbranih približno sto povabljenih gostov. Mr. Rott, ki sam o sebi trdi, da je avstrijski federalni minister, je otvoril shod, in posvaril vse navzoče, da gre za strogo zaupno stvar. Predstavil je Otona kot "našega cesarja" in povdar-jal, da se imajo Avstrijci zahvaliti edinole "njegovemu veličanstvu," da jim je bil v Zedinjenih državah priznana lastnost "friendly alien." Sledil je nato nagovor s strani Otona, sestavljen predvsem iz podlih in zavrat-nih napadov na nekatere izmed zedirfjenih narodov. Njegov cesarski srd je bil namenjen v prvi vrsti čehoslovaški vladi v izgnanstvu. Ototi je očital distingira-nemu predsedniku Čehoslovaške republike, da se je do leta 1938 neprestano vmešaval v avstrijske zadeve, ter TREBA IZURJENIH DELAVCEV ZA VOJNA DELA Za tovarne, kjer se proizvaja za vojno, je skoraj nemogoče vzadostiti tehničnim zahtevam, — kakor je pač bila navada po vsod pred eno generacijo. Jedlo se bo več svežega sadja in svežih zelenjav. Pri nakupu konser-ve pa mora kupec oddati kupon ako niso na razpolago neke vr- za toliko in toliko "točk," koli-ste izurjenih delavcev. Dogaja jkor pač znaša vrednost dotične se pa, da mnogo tovarn ne more dobiti zadosti takih delavcev, da bi izpopolnile svojo delavsko moč. Ker je nekje manjkalo 11 iz-, urjenih delavcev, je pred kratkim zaostalo delo 3,000 vojnih delavcev in tovarna je našla, da, ako ne bo mogla dobiti takih merodainih delavcev od drugod, bo morala vporabljati le 65 novih delavcev, mesto da bi namestili izvirno nameravanega števila. Drugje je zaostalo razširjenje in izvežbanje v neki tovarni za municijo, ker ni bilo zadosti izurjenih delavcev, vštevši 40 vsestranskih mašinistov. Radi teh pomanjkanj izurjenih de- konserve, kar je odvisno od redkosti dotičnega sadja, zelenjave ali soka v konservi. ZDRAVJE IN BOLNIŠKA OSKRBA Zdravniška oskrba bo racioni rana za časa vojne in nekoliko let kasneje, kakor je izjavil Dr. George Baehr, načelnik zdravniškega oddelka urada za civilno obrambo. Amerikanci ne bodo I več uživali "luksus" zdravni ških oskrb, na kakršne so se bili privadili. Izmed teh so: pol-nočasno oskrbovanje s strani e-ne ali več bolničark, ako bolezen je taka, da bi bolničarka mogla istočasno oskrbovati tudi druge bolnike v bližnjih sobah, lavcev v teh in drugih tovarnah _ hospitaliZacija v svrho "od-je zaostala produkcija orožja, mora„ ali klinične diagnoze, _ municije in oprem, ki bi morale pozivanje zdravnika domov, ako že biti v rabi proti sovražnikom boInik more sam iti k zdravni_ na bojnih frontah. In ker nima-;ku ali> ako ge zdravnikov pred_ mo pravih delavcev v pravih pis more lahko dobivati po tele_ službah ob pravem času, izgub- fonu Primeriia zdravniška oskr-ljamo toliko prepotrebnih voj- ba pa bo še vedno na razpolago nih zalog, ravno tako kot da so civiJn0 prebivalstvo po deželi, jih Japonci ali Naciji uničili. I j V jako mnogih krajih pa so; NOVI PROGRAM RACIONI-! taki nujno potrebni delavci na delu — zaposleni so pa v indu-jstrijah, ki niso nujno potrebne. | Ker se bo zaloga blaga in po- j nje za sadje in zeienjave ter vse strežb za civilno prebivalstvo juhe v konservah (canned), ste-korenito prikrajšale tekom 1. kienicah (bottled),, ali v zmrz-1943, si bo moralo mnogo teh njenem stanju (frozen) in za delavcev poiskati delo v vojnih RANJA HRANE ZAČNE 1. MARCA Ko stopi v veljavo racionira- ve je imel dne 28. novembra, ko je začelo racioniranje kave. Ako se zahteva, da kdo pove, koliko zaloge ima doma, ni treba to razumeti, kot da bi bil dotičnik na sumu, da je doma nakopičil živeža, kajti mnoge gospodinje imajo navado imeti doma večjo količino konserv. Kuponi se pa vendarle odtrgajo enostavno za to, da nikdo ne bo na boljšem na račun drugih že ob samem začetku racioniranja. Konserve, ki se dovoljujejo vsakemu konsumentu, bi morale biti zadosti do 1. marca, ako kon-sument rabi tudi sveže sadje in zelenjave. RACIONIRANJE ČEVLJEV Racioniranje čevljev, ki je začelo dne 9. februarja, je bilo naloženo, ker je civilno prebivalstvo že nekoliko mesecev kupovalo več čevljev kot so tovarne mogle izdelovate nove in obenem zalagati naše vojake in mornarje. Po odredbi bodo vsak moški, ženska in otrok mogli dobivati tekom prihodnjih 12 mesecev po tri pare čevljev za vsakega. Znamka (stamp) štev. 17 v stari knjižici — War Ration Book One — je dobra za en par čevljev do 15. junija in se ta znamka sme prenesti od enega člana družine na drugega. Ako ni kdo še dobil prve knjižice — War Ration Book One — naj takoj zaprosi za to knjižico pri lokalnem uradu za racioniranje (rationing board). Ako potrebuje čevlje, pa nima znamke štev. 17 v svoji knjižici, in ni v knjižici kakega drugega člana svoje družine, sme zaprositi lokalni board za posebno dovoljenje za nakup čevljev (shoe purchase certificate). AKO SE DELA NE SMATRA ZA NUJNO POTREBNO Vsi oni, ki so v starosti podvrženi vojaški službi in delajo v 29 poklicih in 36 podjetjih ali | službah, ki se ne smatrajo za nujno potrebno za vojni pro-! gram, bodo mogli biti uvrščeni: v vojsko dne 1. aprila, razun| ako bodo tedaj zaposleni na kakem potrebnem vojnem delu. Prošnje ljudi v teh starostnih skupinah za odložitev vojaškega nabora, češ, da imajo sorodnike, ki so odvisni od njihove- samke ali poročene, brez otrok pa pod 18. letom. Zahtevata se vsaj dve leti! srednje šole (high school) ali: trgovske šole (business school).} Vpis v WAVES ali SPARS nudi sledeče ugodnosti: 1. Brezplačno izvežbanje za WAVES in Spars v najboljših višjih šolah (college). 2. Zanimiv izvežbalni urnik, vštevši dopust za zabavo in konec tedna. Za časa izvežbanja ni treba kuhati, streči pri mizi itd. 3. Polna morifariška plača, začenši s $50 pa mogoče do $126 na mesec, pa dodatno prikladi za preži.vitek in stanovanje. 4. Uniforme v vrednosti $200! — brezplačno. 5. Dobra hrana, najboljša' zdravniška in zobarska oskrba, dodatni prispevki za odvisne ljudi, vladno2 zavarovanje na življenje ob nizki ceni, manjše prevozne cene, manjše vstopnine za gledališča in kinematografe. ŠKRAT Neki bahač je pripo^J kiko škode na .pravila f Govor Bogdana Ra-dice Jugoslovanom osušeno sadje (dried fruits), industrijah — čim prej tem bo lažje za občinstvo razumeti, boljše — kajti oni niso potreb- kaj in kako deluje ta metoda ; ni le za to, kar sami producira- racioniranja na točke (point ra-! ga zaslužka, se bodo manj vpo ;jo, m&rveč tudi kot izvežbovalci tioning). Zalogo hranil v zgo-j števale s strani lokalnih nabor i man j izurjenih delavcev, žensk, raj- omenjenih oblikah, ki je na nih oblasti, ki so bile obveščene mladih ljudi in telesno pohab- razpolago civilnemu prebival- o ogromni potrebi sposobnih 11 jenih. Lokalni uradi federalne; stvU) jQ mnogo manj _ vsled j ljudi za oborožene službe in voj-posredovalnice dela (United velikih količin, ki jih potrebuje- i ne industrije. States Employment Service) soj0 vojaki, in vsled manjše pro-| * Vsak delavec, ki bi rad vsto-| voljni pomagati takim delav- dukcije konserv radi prištednje' pii v vojno industrijo, naj se po-! jcem, da si najdejo važne vojne nujn0 potrebnih kovin. To je j svetuje z najbližjo federalno po-sluzbe" napravilo potrebno, da se ono,1 sredovalnico dela (United States j g temi verzi Je yeliki pesnik KONSERVE kar preostane, enako deli med! Employment Service), kje bi jugoslovanskega dinanizma,'Via Okolsčine, ki določajo, v kaki občinstvo potom racioniranja, ki; mogel dobiti kako vojno delo djmir Nazor, pred več deset-otliki hrana pride na trg za raz- ■ začne 1. marca. , j oziroma kje bi se mogel izvež-' ietjif ko se je ustvarjala Jugo- prodajo na drobno, je raba ko-; Prodaje vseh teh racioniranih bati za iato, in prosilci naj se j slavija, prerokoval veličino na vine za hrano v konservah • - • ■ ■ - • • • ^ JS*Y- G. Bogdan Radica je govoril Jugoslovanom v domovini dne 15. februarja 1943 preko Columbia Broadcasting Systema. Svoj govor, iz katerega navajamo nekatere ižvlečke, je začel s stihi pesnika Vladimira Nazora: "Slaga ko reče da smo lovor grana melem na rani duga u oblaku. Mi porod jesmo vuka i arslana što davno bješe i sad' je u nami. Gle stara snaga tjera čvrstu ruku da digne zide porušenog hrama." Laže kdor pravi, da smo lovor veja, balzam na rani mavrica na nebu. Mi smo zalega volčja, levji rod smo, zdaj kot od nekdaj duh nas ta prešinja. Glej, stara moč nam žene krepko roko da dvigne stene porušenem' domu. na njegovem posestvu, slušalci je bil tudi mož, U ^ dobro poznal in vedel, da ničesar. Pa je rekel: "če v. j toča pobila, ste sami krn^ kaj pa niste odprli dežni**- Salomon je bil velik nio^J Natančno je pogruntal, * mati otroka. Pogruntati, kdo je bil oc < bilo mnogo težje. Kdor ne ljubi ženske, petja, je revež vse svoje nje. k(j( Te besede je zapisal spominsko knjigo. . ^ Pa je prišel drugi in f sal poleg: :l jestvin s strani prodajalnic na izognejo onim središčem, ki so šega naroda in njegovo neupo- „-------—-- -- - prenapolnjena ljudi, razun ako;gljivo odpornost. Takšen, ka- posredovalnica sama jih tja poš- kršnega je izklesal pesnik v svo- kositer in jeklo se potrebuje pa drobno prestanejo dne 20. feb za vojne svrhe — in vprašanje, .*uarja, registracija pa za novo ! da-li so hranila v sezoni ali ne.; knjižico — War Ration Book Ako se sadje in zelenjava more Two — se bo vršila tekom na-dobivati v svežem stanju iz vr- slednjega tedna v šolah, cerkvah , ta ali farme, jih bo manj treba! ali drugih primernih prostorih. I v obliki konserv. Kjer so ljudje na|eljeni preveč | jo žensko rezervo, znano pod nebo — z levjo silo si bo sezi ii narazen ali v slučaiu slabeča kratico WAVES. Svrha teh u- dal iz razvalin totalitarne tira- ce bi ti P11 i« lri<._ slušal no petje, bi drugače g°v° "Prijatelj, ;lico, * imel mojo ženo in posluša —ju- doma napravljeno kisli^ Iz londonske oddaje dio Govor prof. Lavrin» LONDON, 21. februarj^ dio prejemna služba) "" ^ uspehi Rusov pospešujejo vojne. Pravljica o nežnosti nemške vojske se Je nila v nič — saj je bil ce kov zavzet po komaj št1 jf nih bojih. Goebbels, vel'« , čenik laži, je zdaj zaCjnja kampanjo, ki mu je za ^ preostala, propagando boljševizmu. ^ 0 Kako smešno je P°! civ Nemce, kadar govore o ^ ciji! Goebbelsa seveda^ skrbi geslo prejeto 118 ^2}' i* Želi !Je- jih močnih besedah, stoji da- WAVž?S IN SPARS neg naš narod v tej vesoljni člo-Prvič v svoji zgodovini ima veški tragediji. On ni balzam mornarica Združenih držav svo- na rani, niti mavrica pripeta na L. 1943 smejo izdelovalelji narazen ali v slučaju slabega | konaorv juh rabiti skoraj neo-; vremena, je tudi dovoljeno regi-mejeno količino kovinskih po- striranje potom pošte. En sam sod za konserviranje sezonalnih član družine sme zaprositi za juh, kot so one iz šparglja, gra-! vse druge, ako predloži prvo i ha, špinače in paradajza, sme-: knjižico — War Ration Book jo pa pakovati le tri četrtine to- One — za vsakega člana druži-'liko nesezonalnih juh kolikor 1. ne. j 1942 — namreč kokošjih juh, Prva doba, za katero bo ve-francoskih, ribjih in enakih juh. ljalo to novo racioniranje, bo Nikaka kovina pa se ne sme obsegala rrjesec marec in vsak rabiti za pakovanje slanine, go-i vedine, skopovine ali svinjine, kajti te vrste mesa more civilno prebivalstvo dobivati sveže, dočim so konserve vseh vrst posebno primerne za prevajanje v imejitelj knjižice štev. 2 bo imel 48 kuponov — točk, da jih vpo-rabi za nakupe racioniranih hranil, razun kuponov za konserve, ki jih takoj odtrgajo, ako bo kdo dne 21. februarja imel radno organiziranih žensk je na-domestovati «noške člane mornarice v obrežnih postajah znotraj kontinentalnih mej Združenih držav. Odgovarjajoča žen- nije enega najlepših domov v skupnosti človeštva in eno najmočnejših trdnjav svobode na svetu. Po predsedniku Rooseevltu in ska rezerva v obrežni straži podpredsedniku Wallace-u ima (Coast Guard) je znana poči Amerika danes jasno in določno misel o tem, kaj morata svet kratico SPARS Za dopolnitev teh rezerv. WAVES in SPARS, je sedaj potrebnih 35,000 žensk, da napolnijo službe v radiju in vojaških shrambah. Nekatere so potreb- in človeštvo ustvariti iz te vojne. Amerika ve, da zdaj mali človek iz naroda največ trpi. Vojna teh skromnih ljudi mora na koncu prinesti skromnemu renči v Casablanci -gojna predaja. Zato dvojiti Angleže in ^ ^ od Rusov in želi ustva .f kakšen kompromis, dok ^ čas. Toda zavezniki s0 ci nadaljevati vojno do K « jo bodo nadaljevali do P^ _ kapitulacije. Odločili so ^ svetu takšen mir, da ^o^ vse rane in zastrl Sr0 jih zdaj doživljamo. ^ Beveridgev načrt P1'"1^ snove boljše bodočnost'- i tero bo jamčilo sodelova < glije, Amerike in R našnja vojna je najveC^j.j i ni preobrat v vsej člove sv> dovini. Poznati moral«0 J cilje v bodočnosti, ^^ klost je mrtva. Le v tr si bomo zaslužili to dočnost. Nekatere vesti vi 0" Iz Rumunije poročaj0' z nemški poslanik zagr°z • tervencijo nemške ^ vlada ne bi uspela taže. šču, temveč tudi dela^'11' j2 f' v ozadju. Ta mali roda čigar trpljenje je ■ ne za važna mesta v mehanič- človeku iz naroda varnost m nem delu in zrakoplovno delo na j mir. Sicer ne bo prišlo do traj-dnu. Inega miru. Narodne množice Ve* 'i no — kmet, delavec intelektualec, mlekar, ta široki, ogromni svet ^ ^ na in otrok — bo priš®1 . y JI a iu ui lun - (ju IJI— . inozemstvo za rabo naših voja-:še v svoji shrambi več kot pet Vse ženske, ki so ameriške dr-1 bodo morale torej topot zaradi nje vojne bolj močan »® f/, kov in Lend-Lease dežel. Ta voj-[konserv (cans) za vsako osebo, žavljanke in ki odgovarjajo spo-,svojih velikih žrtev same odlo- mi nr^vi^mi ho dal t J na potreba se tiče seveda tudi Konsument, ko zaprosi za knji-;daj označenim zahtevam, se po-,čevati o svoji usodi v miru, ka- konserv zelenjav. Gospodinje bodo zato kupova-jsumer Application) izjaviti, ko- ali SPARS takoj. mi pravicami, ter bo HP mu in varnemu mir11 0 žico, mora v svoji prošnji (Con-; zivajo, naj vstopijo v WAVES]bor one danes odločujejo v voj-|pravo obliko v federal PI jenem bratskem svetu, H ,le manj juh v konservah in bo- liko konserv ima pri sebi doma Stare morajo biti vsfij 20 in J V sedanji vojni, odločilni bo- 'bo ustvaril. To je s"1'8 do same pripravljale svoje juhe'dne 21. februarja in koliko ka^manj kot 36 let, morejo biti'jevniki niso le vojaki na boli-'ki jo vodi Amerika. marca, 1943. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Predsednik dr. Beneš predlaga akcijo za obnovitev srednje-evropskih držav Ameriški grobovi na Guadalcanalu Čehoslovaški predsednik, d*"-&Ueš je podal več važnih iz-■)av v teku interviewa s poseb-nilu dopisnikom New York Ti-|"esa' S- C. L. Sulzberger jem v Londonu. Prinašamo v izvlečku f ne misli, izražene v tem in-terviewu. LONDON, 18. februarja (N-' — Češki državnik, ki zdaj drugič v izgnanstvu deluje * osvoboditev svojega naroda, v Uverjen, da zgodovina dozdaj e Bikdar ni nudila srednje in talf0dn0 " evroPskim narodom aao ° ugodne prilike za energič-111 končno veljavno rešitev ^rodnostnih problemov; Hit-Je s pokolji in gospodarsko JJ?®JVo ustvaril v teh pre-^r1 EvroPe popolni kaos in s tudi možnost preureditve. Sz lCrt dr- Beneša- za katere-rode pridobiti zedinjene na-bi §a začeli uresni-sl .1 še Pred koncem vojne, kah- Da nasiednJih štirih toč- žav °bnovitev neodvisnih dr-vror/ Centralni in vzhodni E-ja u določitev provizornih me- Prav f6re je treba PriPraviti po J ° in J'ih v^ljučiti v j s je premirja, ki bodo pred-I"1 osišču. dVe ^riznanje, da bo potrebno a^ leta tra3aj°če pre-Jc. loba v kateri bo storje- ljavnSe Potrebno 2a končno ve-o ureditev o priliki mirov-3K°nference. Pin vIZrnena manJŠinskih sku-re|i i se permanentno I(0 vir mednarodnih sporov. treba° ta.izmena končana, bo Uian.v. Priznati onim malim le, ani- ki bodo še preosta-staiLPOlno enakopravnost z o- prebivalstvom, dgjj 0 bo ta sporazum izve-v2h;d 0 treba ustanoviti v pa skm Evropi federacijo ali .p. uPnost homogenih držav, sti žePredlogi so velike v^žno-UŽiv 2aradi prestiža, katerega L0tld predgednik Beneš tako v wash> kakor V Moskvi in resnic^gtonu- Treba je seveda Haha; na yubc priznati, da se di med zedinjenimi naro goin taki- ki so tem predlo-£olja?aspr°tni. Pred vsem so tu kanovi bl raje videli, da se Se gg. 1 najprej federacijo in ProbieJl potem rešuje detajlne Beneša e' 0ni- ki so mnenja dr. žaju ' pa se v sedanjem polo- bod°Ce:i0 vezati> ker mislijo, ve reše° morale nekatere držaje Z Rusij° sv°J'e P°" čejo /robleme in nikakor no-J ' da bi se jih zamešalo v 1 bi se i 7. f-Po-D mogli sPore bl se iz tega tinei Beneš ^ahlo -e' da Je treba zdaj ra-^ m končno veljavno raz- 'e-s je izjavil: "Moje rešiti vsa manjšinska vprašanja v centralni in vzhodni Evropi. Dvoje možnosti imamo za to in sicer: prvič — združiti vse srednje-evropske narode v eno ali dve veliki federaciji. Oni, ki podpirajo to idejo, trde, da bodo v tem slučaju manjšinska vprašanja izgubila svojo ostrino. "Druga skupina pa trdi, da ne bo mogoče ustvariti federacij ali skupnosti držav, dokler manjšinska in obmejna vprašanja niso popolnoma rešena. "Vsi poskusi, ki so sloneli na prvi metodi, so se dozdaj ponesrečili. Jaz sam sem poskušal delovati v tej smeri z Malo An-tanto, toda Madžarska se ravno radi manjšinskih vprašanj in zaradi meje ni nikdar hotela pridružiti. "Druge metode pa nismo še nikdar preiskusili. Ustanovljene so bile neodvisne države, toda manjšinski problemi nisi bili nikdar rešeni, tako da sta Nemčija in Madžarska uporabili svoje manjšine kot petokolonaše. Mislim, da bomo naleteli na velike težave v vprašanju obširnih konfederacij ali državnih skupnosti, ako prej vseh minoritet-nih in obmejnih problemov ne razrešimo. Uničenja, katera je Hitlerjev novi red izvedel z gospodarskim izropanjem in osi-romašenjem narodov, strašno materijalno in fizično trpljenje ljudstev v centralni in vzhodni Evropi, vse to je ustvarilo položaj, v katerem predlagana u-reditev niti od daleč ne bo tako težka, kakor bi bila sicer. "Kako jo izvesti, o tem bomo govorili, kadar se bodo zedinjeni narodi načelno odločili. Nikdar ne bomo mogli razmejiti srednje Evrope popolnoma točno v smislu jezikovnih mej. Nekaj manjšin bo vedno ostalo. Toda dober del teh bi bilo treba odposlati v njihovo narodno državo. V bodočnosti bi moralo biti nemogoče, da pride v E-vropi do posebnih manjšinskih pogodb ali posebnih zakonov, ki bi predstavljali izjemo stanje iii tako uvedli za čas krize in vojne mogočne pete kolone, kakor se je to godilo v sedanji vojni. Narodnostne pravice morajo temeljiti izključno le na človeških pravicah, kakor na primer v Zedinjenih državah a-meriških. "Pogoje premirja za sovražnike je treba pravočasno pripraviti. Manjše dežele morajo vedeti v naprej, kakšne bode njihove začasne meje; tako bodo mogle organizirati svoje življenje takoj po premirju sicer bi zopet nastal kaos. Potrebovali bomo dve ali tri leta, da zgoraj je skupina ameriškega vojaštva, ki sc sklonjenih glav klanja spominu ameriškega vojaštva, ki je padlo v bojih na Guadalcanalu. najdemo končno veljavno ureditev, ki bo služila mirovni konferenci." NEMČIJA POD NACIJI aktivnimi tovariši. Potem pride i vojnem svetu, nimamo nikake metal *«ou5t VT.*T,IY SAMI ^"JoČUL™ " A OjjSTE RUBBER OjTRiHG MATIRIAIS OBILEN RAGS ViN.,0^ MWOVIH IHTO YOUR SALVAGE helps mm o* 0*1 VHS. IN BRITAIN 1>oard everV bit of "rubbish" around the British Government poster shoiMi them how every scrjp oi salvage helps the boys on the buttlclroiits. Podrobno sliko o posledicah vojne na nacijsko Nemčijo, odkar je začelo bojevanje na vzhodni fronti, nam podaja knjiga "Zadnji vlak iz Berlina" ("Last Train From Berlin"), ki jo je spisal Howard K. Smith. On je bil poročevalec v Berlinu za Columbia Broadcasting System in je bil zadnji ameriški korespondent, ki je zapustil Nemčijo, kajti prestopil je mejo v Švice dne 7. decembra 1941. Dne 9. oktobra 1941 je Mr. Smith bil prisoten, ko se je dr. Otto Dietrich, tiskovni načelnik za Hitlerja, povrnil v Berlin in naznanil popolno uničenje ruskih armad. Ko so pa ljudje videli, kako se jim je propagandno ministerstvo nalagalo o napredovanju ruske kampanje, je njihova morala "padla v črn prepad, iz katerega ni vstajenja, razun vsled popolne, končne, odločne vojaške zmage v vojni." Ljucfje je začeli godrnjati, produkcija je pojemala, Gestapo je podvojil svojo berlinsko garni-zijo in aretacije so se potrojile. Prvih pet mesecev vojne na Ruskem stane, kakor trdi pisatelj, nemške prebivalce štiri petine njihove tedenske racije. Na-ciji niso sicer znižali uradnih racij, mesnice in restavracije so enostavno dobivale manj mesa. Tedaj, ko je pisatelj zapustil Nemčijo, mogel je pošteno poročati, da so bili ljudje podhra-njeni. Civilne bolnišnice so bile prenapolnjene; daljše ure in znižane mezdo so še bolj shujšale položaj. V nekaterih industrijah na zasedenih ozemljih je pro-j dukcija padla cejo za 50 odsto, j enostavno vsled slabe hrane in j splošne demoralizacije. Na primer, produkcija lokomotiv s strani vseh industrij pod nemško kontrolo—nemških, francoskih in belgijskih tovarn—je padla na 1,400 na leto. Ako pomislimo, da približno 4,000 istih je bilo izgubljenih tekom prvih šestih mesecev vojskovanja na Ruskem, je to bilo enako produkciji treh let. Nacijska država je po mnenju pisatelja kar prenehala služiti potrebam celim 90 odstotkom nemškega prebivalstva. L. 1933, ko je Hitler zavladal, bil je ozko spojen z obširnim delom prebivalstva. Ljudje so sedaj spoznali, da to ni bila nika-ka revolucija, ampak oblika kapitalizma z malone fevdalistič-nimi zaščitami v korist bogatašev. Ustanovili so eno izmed najbolj obvarovanih plutokracij, ki jih je kak narod kdaj videl, dočim so male tovarne in male industrije poginjale kot muhe, Tri ločene skupine so bile čim dalje večji opoziciji proti nacijskemu programu. Komunisti, ki znašajo morda le par tisoč pristašev, ki so pa neorganizirani, brez orožja in jako prestrašeni vsled postopanja z bolj cerkev, zlasti katoliška cerkev, kajti "korenine vere so globoko v zavesti mnogo večjega števila prebivalstva kot one katere-gasibodi političnega prepričanja, ki je nastalo tekom zadnjega stoletja." Konservativna pruska vojaška kasta je tretji element nezadovoljstva in potencijonal-nega upora. možnosti, da bi jih pridobili na svojo stran. Mr. Smith nam nujno nasvetuje, naj naznanimo svoje vojne svrhe tako odločno in jasno, kakor je mogoče, ne le našemu ljudstvu, ampak tudi nemškemu. Ako tega ne storimo, bo, po njegovem mnenju vojna trajala nepotrebno dolgo časa in Nemci se bodo borili z drznim Nemško ljudstvo pa se ne bo duhom ljudi, ki nimajo zgubiti uprlo, razun ako bo imela ne- j absolutno nič drugega kot svoje ■ kaj, za kar naj se upre. Razun življenje. (FLIS — Common! ako jim ponudimo vlogo v po-i Council.) V Društveni KOLEDAR MARCH 6. marca, sobota. — Blejsko jezero št. 59 S. D. Z. — prireditev v Slovenskem delavskem domu. 6. marca, sobota. — Veselica društva "Soča", št. 26, S. D. Z., se vrši v Domu zapadnik Slovencev, 6818 Denison Ave. 6. marca, sobota. — Cerkniško jezero S. D. Z. — ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 6. marca, sobota. — Društvo Comrades št. 566 S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. marca, nedelja — Strugglers SNPJ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 13. marca, sobota. — Croatian Pioneers C. F. U. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 14. marca, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. marca, sobota. — Napredne Slovenke Bowlers, S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. marca, sobota — Plesna veselica krožka štev. 1 Progresivnih Slovenk, v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 21. marca, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. marca, sobota. — Jugoslovanska pomožna akcija prireditev s programom v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 28. marca, nedelja. — Progresivne Slovenke, krožek štev. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. 28. marca, nedelja. — Socialistični pevski zbor "Zarja". — Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. APRIL 4. aprila, nedelja. — Glasbena Matica, Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. aprila nedelja — Bazar skup nih krožkov Progresivnih Slovenk v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 10. aprila, sobota — Progresivne Slovenke krožek št. 2, —j Plesna veselica v avditoriju; Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ] 11. aprila, nedelja. — Pevski' zbor "Abraševič" Spomladan-' ski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. aprila, nedelja. — Progre- sivne Slovenke — razstava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 17. aprila, sobota. — Athletics of S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 18. aprila, nedelja. —• Jugoslovanski pomožni odbor S. S. Prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. aprila, nedelja. — Društvo 'Spartans" štev. 576 S. N. P. J- — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. aprila, ponedeljek. — Skupni krožki Slovenske Ženske Zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. MAY 1. maja, sobota — Clevelandskl Slovenci štev. 14. Slov. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2. maja, nedelja — Jugoslovansko - ameriški veterani. — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2. maja, nedelja. — Mladinski pevski zbor S. D. D. — prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. maja, sobota. — Prisland Cadets S. Ž. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. maja, nedelja. — Duquesne University Tamburitza. — Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. maja, sobota. — S. D. Z. Honor Guards. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. maja, nedelja. — Skupni pevski zbori — Prireditev za Russian Relief v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. maja, sobota. — Federacija Slovenske zapadne zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Mali oglasi ACHING-STIFF ' SORE MUSCLES For PROMPT relief—rub on Mus-terole! Massage with this wonderful "counter-irritant" actually brings fresh warm blood to aching muscles to help break up painful local congestion. Better than an old-fashioned mustard plaster! In 3 strengths. na razpolago za izurjene može 3A Turret Lathe Engine Lathe Radial Drill Press Milling Machine kot tudi učenci za mašiniski oddelek PLAČA NA URO, OVERTIME če ste sedaj- pri obrambnem delu, se ne priglasite. - The Euclid Crane & Hoist Co. 1365 CHARDON RD. EUCLID, O. War Requirements of Copper Wire — in items of Domestic Use IS NEEDED Wire from 100 Passenger Cars for 1 Big Bomber Copper in 7600 Heater Cords IS NEEDED for Lighting Wires on Small Size Airfield Copper in over 800 Shaver Cords IS NEEDED for Wiring 1 Army Truck Copper from over 1,900,000 Vacuum Cleaner Cords WAS USED by 1 Aircraft Manufacturer ia 1 Year DATA COMPILED BY BELDEN MFG. CO. CHICAGO, ILL.—For the electrical wiring used in a four-motored bomber it takes the copper equivalent of the wiring in over 100 automobiles. ... ... It requires the equivalent of approximately 7,600 electrical heater appliance cord sets to provide the copper for the lighting wires nsed on one size of army airfield. These are but two vivid reasons why automobile owners and housewives should, conserve their electrical wires and cables as a means of aiding in the war, it is emphasized by H. W. Clough, vice president of the Belden Manufacturing Company, Chicago, a leading manufacturer of electrical wires and cordage, now producing electrical wiring for airplanes, tanks, ships and army communications equipment. The war needs are consuming increasingly vast quantities of copper wire, and it is vital that domestic users prolong the life of their electrical equipment by care- ful handling of electrical cords and wires, Mr. Clough states. In contrasting domestic wiring uses with war needs, it is disclosed that it takes the copper equivalent of all the lamp cords in 400 average homes to meet the monthly welding cable requirements of one shipway building merchant vessels; it takes the copper from over 800 electric shaver cords to wire an army truck; a medium bomber needs the copper from over 1,000 electric toaster cords. In 1942 one aircraft manufacturer used enough copper to make over 1,900,000 twenty-foot vacuum cleaner cords. OSKRBNICE V STAROSTI OD 21-44 LETA Morajo govoriti nekoliko angleščine in isto razumeti. Zahteva se dokaz ameriškega državljanstva. « 5-DNEVNI DELOVNIK od 5.40 pop. do 12.40 zj. Dobra plača na uro Stalno delo Zglasite se dnevno razven ob nedeljah, na 700 Prospect Ave., soba št. 901. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. NAUČITE SE TURRET LATHE DELA PODNEVI ALI PONOČI Izvrstna prilika za moške, da- se privadijo izurjenega posla, pri obrambnem-delu; išče se tudi izkušene moške; mi vam plačamo na uro ko se učite; morate biti ameriški državljan, vojaščine prosti ali imeti odlog; če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Products Co. 1444 E. 49 ST. Superior poulična kara; severno od Superior Ave. JEKLARSKI DELAVCI zunanje delo INŠPEKTORJI se ne zahteva izkušnje delo znotraj BRUSAdl znotraj—zunaj OPERATORJI Gisholts -W&S2A Potter & Sohnson B & O Cutoff—Low Swing Lathe—Radial Drill Press Ingersoil Millers SHEET METAL LAYOUT MAN z izkušnjo ali brez SPREJMITE VOJNO DELO pri Cleveland Tractor 19300 EUCLID AVE. SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA NOBENE IZKUŠNJE SE NE ZAHTEVA PLAČA NA URO Ako ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, sc ne priglasite. Willard Storage Battery Co. 246 E. 131 Naprodaj J so drva za kurivo. Cena $4.00 i za skladovnico. — Pokličite LI. 12067. STRAN 4„ ENAKOPRAVNOST 1. marca/l^ P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL — Hej, vstani . . . kaj pa to pomeni, lenuh! In obenem se je zaslišal razigran smeh kočijaža, ki je jemal s kozla prtljago zadovoljen z dobro napitnino. Vratar je pomolil glavo skozi okno in zaklical: — Kdo pa je? * . . Saj že grem, nikar ne zvonite tako neznosno. — Tudi Carmen in Helena sta pogledali skozi okno. — Ah, bože moj! — je vzkliknila Carmen, — zdi se mi, da je to ... — Da, da, milostiva! — je zaklical vratar odpirajoč vrata, — gospod je. — Ramon! Je mogoče? — se je začudil Saint-Hyrieix. — Ah! ... To je brio vse, kar je spravila iz sebe presrečna Helena. — Ti . . . Poljubi, vprašanja, klici radosti. — Zakaj nas pa nisi obvestil o svojem prihodu? — je vprašala Carmen brata. — Ker nisem mogel. Pomislite, bil sem s svojim družabnikom Nervillom po važnih opravkih na obali v Colonu. Odpravila sva zelo hitro in dobro, tako da je bil Nerville neizrečeno vesel. že sva se vračala v pristanišče, ko sva zagledala preko-oceanski parnik, pripravljen baš k odhodu. Videč ljudi, stopajoče v čolne, Iti so jih naglo odvažali k parniku, sem nehote pomislil, da se vračajo ti srečneži v Francijo. In solze so mi stopile v oči. ji Nerville me je pa prijel za ramo, skočil v čoln, me potegnil za seboj in odpeljal k parniku. — Dragi moj, — mi je dejal, — strah pred tropično mrzlico je začetek modrosti. Če se zdaj ne vrneš za nekaj časa v Francijo, te napade domotožje, za njim pa mrzlica. Brž se odpelji in ostani nekaj časa doma. Tvoja prisotnost tu zdaj ni nujno potrebna, če te bom pa rabil, te že obvestim. In tako sem se odpeljal. — Škoda, da nas niste obvestili. da se za nekaj časa vrnete, — je dejal Saint-Hyrieix. — Vaša sestra se ne bo mogia dolgo veseliti vašega prihoda, dragi Ramon, kajti vračate se v hipu, ko midva zapuščava Francijo. — Vidva odhajata? — še nocoj z brzovlakom v Marseille, kjer se jutri vkrcava na parnik. •— Kam sta se pa namenila? — V Guyano v važni misiji. — In Carmen vzamete s seboj? — Seveda, — je odgovoril Saint-Hyrieix z nekim čudnim naglasom. — Ko je vaša sestra privolila v poroko z menoj,' je dobro vedela, da me bo lahko poklic vsak hip poklical iz domovine. —i In prav rada grem z vami, dragi moj, — se je oglasila Carmen. — Obžalujem pa, da morava odpotovati baš zdaj, ko si se vrnil ti, Ramon. Ramon in Helena, sebična kakor vsi zaljubljenci, sta pila v polnih duških radost svidenja. — Kaj pa sinko? — je vprašal Ramon. — Pripoveduj mi o njem. — še vedno je pri stari, mami. Morski zrak je bil res njuno potreben njegovemu rahlemu zdravju; a zdaj se počuti že zelo dobro. — škoda, žare" škoda, — se je vmešal v pogovor. Saint-Hyrieix, — da že včeraj niste vedeli za Ramonov prihod. Lahko bi bili pripeljali sinčka s seboj . . , — Kaj ? ... Ti si bila v Pen-hotetu — je vprašal Ramon presenečeno. Smrten strah je stisnil Heleni srce. — Da, — je brž odgovorila Carmen videč, kako je Helena od strahu prebledela. — Moj mož je Heleno vabil, naj odpotuje z nama, pa se je hotela posvetovati o tem z mamo . . . Kmalu smo pa spoznali, da bi šlo to težko. In prav je, da smo si premislil. Kaj bi bil pa dejal, če bi Helene ne bil našel doma? — Priznam, — je odgovoril Ramon smeje, — da bi mi bilo to neprijetno. Torej si videla mamo, Helena? Kako se počuti? — Dobro, zelo dobro! — je jecljala Helena z drhtečim glasom. — Ah, tem bolje! Njeno zadnje pismo me je navdalo — ne vem, zakaj — s strahom, da je bolna, pa noče priznati. Zdaj pa vidim, da ni nič hudega. —Krojač me čaka, — se je oglasila Carmen vsa v strahu, da bi Helena ne izdala njene tajne. — Pojdi z menoj, sestrica. In mladi ženi sta odšli, kmalu za njima pa tudi Ramon. Saint-Hyrieix je ostal sam. Zdelo se je, da je ves zatopljen v misli na delo, ki ga čaka v Gu-yani, v resnici so pa bile njegove misli daleč od politike. — Ne ,saj ni mogoče, — je mrmral sam pri sebi. — Carmen bi se mogla tako smejati in kramljati, če bi bila kriva. Pismo te podle služkinje je nesramno obrekovanje. Ta čas se je Carmen nepričakovano vrnila. — Ali se vrnete k južini? — je vprašala moža. — Mislim, da se vrnem . . . A vi? — Jaz . . . jaz moram opraviti samo še pri krojaču in pisemskega papirja bi rada še kupila. Na Place de la Bourse sem namenjena v trgovino, potem se pa takoj vrnem. Saint-Hyrieixu so se kar oči zaiskrile. — Na Place de la Bourse gre, — je pomislil sam pri sebi . . . Najbrž na zadnji sestanek. Torej je le res, kar trdi služkinja. Zvedeti moram resnico, pa naj se zgodi karkoli. In sklenil je zasledovati ženo. Carmen se je odpeljala najprej h krojaču, potem je pa odšla peš na Place de la Bourse in krenila naravnost na pošto. Mož ji je bil ves čas za petami. Na pošti se je še zadnjič ozrla, boječ se, da bi je kdo ne slišal. — Imate pismo na tole ime? — je vprašala uradnika v oddelku "poštno ležeče" in mu pomolila prazno kuverto. Uradnik, prileten gospod, jo je radovedno pogledal, vz&l kuverto in prečital: "Gospa Helena Montlaur." Potem pa je mrmral z običajnim uradniškim glasom: — Mathieu . . . Michonet. . . Ne . . . Ma . . . Mi . . . Mo-rin . . . Morales . . . Aha . . "Gospa Helena de Montlaur . . . Place de la Bourse, poste restante, Paris." — Evo pisma. Mlada žena je z drhtečo roko vzela pismo in ga spravila v žep. — Bože moj, kaj se je zgodilo, — je pomislila. — Samo eno pismo . . . Zakaj pa ne cel sveženj, kakor je obljubil? Strah jo je priklenil k tlom. Ko se je pa obrnila, je malo manjkalo, da ni omedlela. Na pragu je stal njen mož in jo meril z groznim pogledom. — Vi tu? — je mrmrala z glasom, ki si je zaman prizadeval biti miren. Saint-Hyrieix ni odgovoril. Carmen je imela še toliko poguma, da se je nasmehnila, rekoč : — Torej se vrneva skupaj, je-li? — Stala je tik pred njim. — Dajte mi to pismo, — je dejal srdito .. . Dajte mi ga brž in nikar ne poskusite kričati. Zaman bi bil tu vsak škandal. Zgrabil jo je za ramo in njegovi prsti so jo stisnili liki klešče. — Ste slišali? — je nadaljeval ves iz sebe od jeze. — To pismo hočem imeti! — žalite me, gospod. — Pismo hočem imeti! — je ponovil in pene so se mu pojavile na ustih. — Kaj pravite? — je zajec-Ijala Carmen. — To pismo, to pismo vašega ljubčka! — je ponavljal trdovratno. — Mojega ljubčka? Mojega ljubčka, ste dejali? — je vprašala tiho. — Da! In če mi ga takoj ne izročite, ne morem jamčiti, da se ne zgodi nekdj strašnega. Carmen je čutila, kako ji mrzel pot obliva čelo. Ta človek je bil zmožen vsega. Morda jo hoče ubiti . . . tu . . . takoj . . .i To je čitala v njegovih očeh. Videla je, da je izgubljena . . . Krčevito je stiskala v roki usodno pismo . . . Peklo jo je na dlani. Kaj neki je bilo v njem? Ni vedela, pač se je pa dobro zavedala, da izreče svojo smrtno obsodbo, če mu da pismo. Skriti ga pa ni bilo mogoče. Mož ni hotel izpustiti njene rame. Kar ji je šinila v glavo rešilna misel. Oprijela se je je kakor utopljenec bilke. — No, gospa, dovolj dolgo že čakam! Pismo hočem imeti! — je zarohnel in stisnil pest. — Kaj se vam meša, — je odgovorila Carmen. — To pismo ni moje ... ni namenjeno meni. — Hočem ga imeti. In pomolila mu je pismo. — Evo ga. Prečitajte naslov. Staint-Hyrieix je kar zazijal od presenečenja. — Gospa Helena de Montlaur! — Vidite torej, da vam ne Tajnik Knox Na sliki je Frank Knox, mornariški tajnik, ki je nedavno obiskal pacifična bojišča. morem izročiti pisma, ki ni moje. — Helena . . . Helena de Montlaur! — je jecljal. Držal je pismo in roke so se mu tresle, črke so mu plesale pred očmi. — Helena . . . Helena de Montlaur! — je ponavljal, kakor bi ne razumel besed, ki jih je izgovarjal. Carmen ga je vprašujoče pogledala. Tako sta si stala nasproti oči v oči, bleda, nema, nepremična. Carmen je opazila, kaj se godi v njegovi duši. — Kaj pa mislite o Heleni! — je vprašala skoraj zaničlji-vo. — Saj ni prvič, da me pošilja po pisma, ki ne more sama po nje. Tu gre gotovo za krščansko delo usmiljenja, za skrito bedo, ki jo hoče olajšati, pa noče, da bi ljudje govorili o tem. Saint-Hyrieix ji je pogledal naravnost v oči. Carmen je vzdržala njegov pogled, čutila je, da je rešena, kajti v moževih očeh se je zalesektala iskra radosti. Je-li mogoče? Podlo ovaduštvo je torej laž-njivo. Carmen je nedolžna, že je hotel ženi pismo vrniti, pa se je izdala s preočito radostjo, kar je opazil. Novo sumničenje mu je stisnilo srbe. — Dobro, — je dejal, — če je pismo namenjeno vaši svakinji, ji ga izročim sam. Spravil je pismo v žep in se obrnil k ženi, rekoč: — želite ,da se vrneva domov? V. STRELA UDARI — Ljubim te, — je dejala Helena. — Ljubim te, — je dejal Ramon. — Ljubim te še bolj, nego sem te ljubila pred tvojim odhodom, če je to sploh mogoče. — Jaz te pa ljubim enako, ker te nisem mogel ljubiti bolj. čutim pa po vseh teh življenjskih izkušnjah še večjo radost, ko te objemam. — Dragi Ramon! — Ah, glej, Helena, to so bile prave vice, ki sem v njih preživel zadnji dve leti. —< Da, ljubček, da! Ah, kako sem se naplakala! In vendar sem se vsaj tolažila, a ti niti tolažbe nisi imel. V tolažbo mi je bil najin sinček, najin mali, zlati Gaston. — O, Helena, kolikokrat sem ponavljal tvoje in njegovo ime tam doli v Panami sredi bolnih in umirajočih, omagujoč pod bremenom ,ki je preveč težilo moja ramena. Toda v tolažbo mi je bila zavest, da trpim za vaju, zate in zanj. — Ubogi, dragi moj junak... kako te imam rada! Gledala sta si v oči, njena glava je počivala na Ramonovi rami, molčala sta ustnice na ustnicah in pila sladkosti svoje sreče. Tako sta cesto sedela tesno objeta, toda Ramon nikoli ni opazil oblačka, ki je v takih trenutkih tihe sreče za hip zasenčil čelo njegove žene. Tudi danes ga je prezrl. Kar je zadrdrala zunaj kočija in ju zdramila iz- sladke zamaknjenosti. Carmen in njen mož sta se vračala. Skupr.j sta odšla, skupaj se vračata, — je dejal Ramon veselo, ko sta vstopila. — To je vzoren zakon. — Kajne! — je odgovoril FCffiyiCTORY mM BUY wan united rama STATES WAR BONDS AND STAMPS Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! X * t T Y ? i ? v t X T v | T T t i V t ? s i T X X ? Ako iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti Saint-Hyrieix; — in bila srečnejša, če bi nama ?ie treba oJpctovari. JflL — E kaj! Svt ni tako velik kot se govori. Guyana je i® daleč, vendar pa ne tako, da fese ne mogla vrniti v Francu0, — Upajmo. — je odgovor" Carmenm mož. — Toda oprostite, da' odidem še pred južin3 v svojo so h'V, da oc'lozim svo!? papirje In odšel je r.okam hitreje nego navadno. Ramon je vzel^ mizice album fotografij in 51 začel ogledovati, da bi se neka' ko znova seznanil z vsemi Pn" jatelji, ki jih je bil skoraj izgubil iz spomina. (Dalje prihodnjič) Hišni posestniki si lahko prihranijo veliko vsoto pri plačevanju INCOME TAX ako se računi uredijo pravilno po zvezinih zakonih. Obrnite se na odvetnika Wm. J. Kennick S506 ST. CLAIR AVE. (poleg Zeletovega podjetja) Uradne ure: 9. zj. do 8. zvečer. Za druge ure pokličite HE. 2383 NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da Je nemila smrt ugrabila iz naše srede našo ljubljeno _ soprogo in drago mater ter sestro ■ JOSEPHINE MISMAS (rojena Hočevar) Blaga pokojnica je bila stara 49 let ter je bila doma iz vasi Kuppale pri Dobrem polju, odkoder je prišla v Cleveland pred 30. leti. Pre' minila je po kratki bolezni dne 28. januarja, 1943, k večnemu počitku pa smo jo položili dne 30. januarja 1943, po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida ter na Calvary pokopališče. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim sorodnikom in prijateljem, ki so nam stal* na strani in nam bili v tolažbo in pomoč ob času bolezni in smrti naše nikdar pozabljejne soproge in matere. Najlepšo zahvalo izrekamo onim, ki so darovali krasne vence, ki so krasili mrtvaški oder, kakor tudi vsem onim, ki so darovali za sv. mase, ki se bodo brale v pokoj duše. Dalje hvala lepa vsem onim, ki ste dalj svoje avtomobile brezplačno na razpolago P'J pogrebu. Hvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so priš" pokojnico pokropiti, ko je ldžala na mrtvaškem« odru, kot tudi vsi, ki so jo spremili k njenemu zadnjemu počitku. Hvala čst. gospodu Rev. Andreju za opravljene cerkvene obrede, ter pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za izvrstno urejen pogreb 10 vsestransko zadovoljivo poslugo. Vsem, ki ste nam v temu času bridkosti, i*" kazali svoje sočutje na en ali drugi način, bodi izrečena: Iskrena hvala! Tebi, draga, nepozabna soproga, mati m sestra, pa želimo: Mirno počivaj v grobu hladnem! Nas si vse prerano zapustila, pustila si v naši Vrsti vrzel. Z žalostjo v naših srcih *e iščemo, toda Tebe ni. Odšla si tja, odkoder m več povratka, a Tvoj blagi spomin bo vedno ostal med nami, dokler se ne snidemo na® zvezdami, v kraju večnega miru in blaženstva- Žalujoči ostali: Joseph Mismas, soprog Joseph ml., Harry in Albert J. Mismas, sinovi Mrs. Elsie Sell, hči Angela Grill, sestra Cleveland, 0», 27. februarja, 1943. Let Everybody Know You're Investing jJ 10 Percent of Your Income in War Bo*V The attractive red, white and blue window sticker, pictured £ the new yardstick of patriotism in the War Bond drive throug»°%tf nation. With the slogan, "Everybody every pay day, ten percent,' ® ing the country, patriotic Americans on the home front are rallyi»* ~ v] Government's appeal for funds with which to help finance the ^Lrffi. home which displays the "ten percent" sticker is doing its shar* J^ P Victory for America and the United Nations. The stickers are ttibuted through local War Savings Chairmen* I