VHIMK
CELOVEC PETEK 2. DEC. 1988
Letnik XLIM. Štev.58(2418)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P. b.b.
S!ovenščina v ,,dežeinem časopisu"?
Bo slovenščina kmalu upoštevana tudi v „Karnt-ner Landeszeitung", uradnem časopisu Koroške? To žeijo je izrazita detegacija Nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezične šote na Koroškem, ki je v sredo obiskata koroškega deželnega gtavarja dr. Ambrozija (stika desno). Ta je menit, da se bodo o tem pogovarjati po votitvah.
De/egac//'a kom/fe/a je v sredo ob/ska/a cfeže/nega g/avaga dr. Petra Ambrozy/a.	s/Aa. Pasteh
Secar - brezazbestne zavorne obloge kmaiu iz Boroveij
Lani jeseni so se predstavniki podjetij IMP iz Šentjakoba in Kemije-Impex iz Slovenije srečali s koroškim podjetnikom Schandlom. Dogovorili so se za ustanovitev tovarne Secar, ki bo po novem letu 1989 v Borovljah proizvajala brezazbestne zavorne obloge za avtomobile. Ob otvoritvi podjetja v sredo dopoldne so predstavili firme Secar, Janez Miklavc, Srečko Satler in Helmuth Schandl (na sliki desno), poudarili, da se bodo prizadevali za prodor na svetovni trg, čeprav jim je seveda osnovni cilj proizvajati za avstrijske potrebe. Podjetje Secar, ki bo v začetni fazi zaposlovalo 15 do 20 ljudi, bo pivo tovrstno podjetje v Avstriji, kar pomeni, da je Avstrija morala doslej take zavorne obloge Stoodstotno uvažati.	SMta.'Mohar
Šolska komisija kršita
pos!ovnik: Protest ZSO
KirchscMager bo pode!il nagrado Sitteju
V zadnjih dneh se je ponovno vnela razprava zaradi podelitve „Nagrade za kulturo mesta Beljak" Fritzu Sitteju 13. decembra letos, ki mu jo bo podelil prejšnji državni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager. Že po sklepu občinskega odbora na 2. struni)
Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je na svoji seji preteklo sredo v Celovcu soglasno sklenil poslati protestno pismo ministrstvu za pouk zaradi neupoštevanja in kršenja poslovnika zvezne komisije za zadeve manjšinskega šolstva na Koroškem".
Kot je „Slovenski vestnik" v svoji prejšnji številki obširno poročal, v komisiji ni bil sprejet pismeni predlog treh stalnih članov komisije,
ki so zahtevali pravico do vstopa v šole, vključene v manjšinskošolski zakon, da bi se na samem kraju informirali o pedagoških vprašanjih v zvezi z uresničevanjem določil novega šolskega zakona na Koroškem, o čemer bi komisiji lahko konkretno poročali. To se je zgodilo kljub dejstvu, da je v poslovniku o delu zvezne komisije, ki ga je podpisala ministrica za pouk Haw-ličkova, v 3. poglavju pod točko 5 jasno navedeno, da
mora komisija privoliti takemu predlogu, če ga podprejo „najmanj trije člani komisije". Predlog za obisk posameznih članov komisije v šolah pa so podpisali trije člani komisije in sicer ravnatelj Franc Kukoviča, dr. Teodor Domej in zastopnik celovške univerze dr. Lar-cher.
Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij je na svoji seji tudi soglasno podprl zahtevo obeh predstavnikov
Zveza slovenskih organizacij v zvezni šolski komisiji na Dunaju, da se skliče naslednja seja komisije za 20. december letos. Po poslovniku je vodja komisije dr. Kirchberger zadolžen, da to stori, saj je v njem zapisano, da se seja skliče že na zahtevo enega člana. Glavne točke zahtevane seje bodo obravnava didaktičnih delavnic, katere so uvedli na Koroškem, ter vprašanje drugega (asistenčnega) učitelja.
PREBERETE
2	Delegacija Skupnosti južnokoroških kmetov pri dežeinem svetniku Ramsbacherju
3	Siovenija: pot bo še (zelo) dolga!
4	Heute im ..Slovenski vestnik"
5	Uspel ..Koroški večer - Karnter Abend"v Žvabeku
6	Vestnikov roman: Izzvenela je pesem
8 Slovenski vestnik vsepovsod: Miki-miška ne bo poslanec
Obračun bogate dejavnosti
Tako bi lahko označili občni zbor društva ..Glasbena šola", ki je pretekli torek v Celovcu imelo svoj redni občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno, da se glasbena šola kljub velikim finančnim težavam uspešno uveljavlja kot glasbeno vzgojna ustanova naše narodne skupnosti. Za predsednika je bil izvoljen Jožko Hudi (levo), ki je Bernardu Sadovniku izročil darilo za njegovo zavzeto administrativno delo. Berite poročilo na 3. strani.
Škandaiozna,,tajna" študija obrambnega ministrstva o zeienih
Hoče avstrijsko obrambno ministrstvo pod vodstvom ministra Lichala napovedati vojno avstrijskemu gibanju zelenih? To vprašanje se postavlja po doslej dostopnih informacijah o ..posebni študiji" deželne obrambne akademije. ki je imela s strani naročnika oznako tajnosti.
Dunajski magazin ,.Wie-ner" je kljub temu uspel zbrati konkretne informacije o tej „tajni" študiji, ki pomeni prvovrstni škandal. V njej je namreč med drugim rečeno, da cilji tako avstrijske komunistične partije kot tudi Zelene alternative dopuščajo „vi-soko identifikacijo s cilji zahodnoevropske gverile."
Predstavniki Zelene-alter-
native so proti študiji ostro protestirali in jo označili kot „demokratsko-politični škandal prve vrste." Novi šef kluba Wabl pa je v osebnem razgovoru s predsednikom Waldheimom zahteval, da se le-ta kot poveljnik avstrijske vojske takoj in jasno distancira od omenjene študije.
Waldheim je ta škandal zaenkrat „rešil" na svoj način: medtem ko je pred nekaj meseci Haiderjevi svobodnjaški stranki priznal „državnotvorno" vlogo, je Wablu samo obljubil, da bo to zadevo preveril...
Klub zelenih je proti študiji protestiral tudi v parlamentu in zahteval obtožbo pristojnega obrambnega ministra.
dr. FR4A/C/JA	-
Z1V/7TRA	'
________} _________
MČPOSEBMO
MESEtEGA...
lla/dcr /orej arc.sa/-ča)e svojo napoved, da ho vlada/ s/raaA/ „pod/l pred sehoj." N/egov aedava/ vol/ha' a.speh v /V;z/';' /1 s.s/r;)'/ /a ye vzac-/n/r/1 m ae c e .se, Aje /e me/a njegov/h a.spehov. Za/o srn se za/eAl/ A: pre-.s/av;7v/ m hAra/ao.s/Z deže /a o z h o r.s A d; voh/ev na 7Yro!.sAcm, .Salzhar-šAem d; A*oro.s'Aea; 72. marca prihodnjega /era. Ve/jerno se pnr ho pr/-draž/la rad/ ie Predar/-sAa. Po pomen/, da ho /aAra/ vol/la s Aorajpo/o-v/ca A v.s/r/jcev. Ce ho 77a/der s voj n/zjeac.srr/j-sA/ a.speh pr/ /eh voh/vah v.sa) deloma ponovd, je /reha račanad z razpa-^/om par/amen/a /er z državaozhor^A/m/ vodjam/ v meseca maja.
Kaj .se .sAr/va za /em? MocA namreč že davno n/ več zadovoljen z vlogo vladnega podAan-c/erja. Če zavoha moz-noj/, da h/ s 77a/derjevo pomoč/o po^/a/ zvezn/ Aanc/er, jo /aAoj zagra-h/. Za/o /ad/ /rena/no zave^/no h/oA/ra delovanje vlade hod/.s/ v vprašanja d/.sAa.s/je o v.s/opa v E.S*, hod/.s/ v vprašanja rejorme poAojn/n, da, celo v.sa gro/e.sAna Aomed/ja v zvez/ z av/omohd.sA/m/ reg/.s/r.sA/rm A/ev/lAam/, A/ po.s/avlja /1 v.s/r;jo že xpe/ na raven opere/ne države, ma za /o n/ pre-neamna.
Vprašanje je, a!/ pravdno račnna; go/ovo je, da so Ala/derjev po/en-c/al jezn/, /z podržavljen/h podje/j/h odpa.ščen/ delavc/, brezposeln/ mlad/nc/ v neAdanj/h inda.s7r/j.sA/h .sred/.sč/h, /orej neAdanj/ soe/al/-sl/čn/ vol/lc/; /oda s /em njegov po/enc/al še n/ /zčrpan.' svoje pr/s/aše pr/doh/va /ad/ med Ame-//, A/ z MocAovo E.S-evjbr/jo ne vedo Aaj počez/, med srednj/m/ /n v/šj/m/ nameščene/ /n aradn/A/, A/ ohčadajejo 7/a/derjev elan /n nov/ pold/čn/ „s/yl/ng", /orej h/vš/ Ijad^Ao^/ranA/n /ahor.
/n Aončno naj Cap zago/ov/ vrndev mnog/h /ra^/r/ran/h zelen/h v soc/al/s//čno ma/er/nsAo s/ranAo.
/Vove zveznozhorsAe voldve h/ verje/no po-/rd/le s/a/as r/ao, neAo-1/Ao oArep/le 77a/derja /n el/m/n/rale zelene. IVovo le/o nam /orej ne ohe/a n/č posebno veselega.
Spomen/A A/pary'a Alfreda hlrd//čAe v centru Dunaja.
ZAL in KEL bosta kandidirati skupno
Na tiskovni konferenci „novi dialog , da pa „rezul-Zeiene aiternativne iiste je tati ne zadovoljujejo", dr. Pavei Apovnik kot pred- Zadežeinozborskevoiitve, stavnik KEL napovedat, da na katerih ZAL in KEL pri-bosta ZAL in KEL tudi pri čakujeta dva mandata koroških deželnozborskih (osnovnega hočejo dobiti v volitvah marca 1989 kandidi- volilnem okolišču Celovec rali skupno. O kandidatih za mesto in dežela), je Apovnik koroške volitve, tako sta povabil tudi Zvezo sloven-dejala Apovnik in deželni skih organizacij. Za Apov-poslovodja ZAL Hubert nika „je program za tako Budai, pa bo odločala sodelovanje dosti široko posebna koroška konferenca, zasnovan." Ali bo Holda ki bo na začetku meseca Harrich nasledila Herberta januarja. Apovnik je v svojih Luxa, ki bo oddal svoj man-izvajanjih ugotovil, da so ko- dat v parlamentu, še ni razja-roškim politikom v vprašanju snjeno, toda zvezni poslovo-dvojezičnega šolstva sicer djaStrobl ji pripisuje največje poskušali ponuditi roko za izglede.
Ob 10-!etnici: 2^pubHkacua DS A<pe-Jadran
Ob 10-letnici Delovne skupnosti Alpe-Jadran je v Benetkah koroški deželni glavar dr. Ambrozy javnosti predstavil drugo publikacijo delovne skupine za informiranje pod naslovom „10 let Delovne skupnosti Alpe-Jadran, (slika desno). Publikacija je izšla pri založbi Motovun, tiskana je bila pri Gorenjskem tisku v Kranju, koordinator pa je bil vodja deželne tiskovne službe za Koroško mag. Gtinther Kuss. Knjiga ne predstavlja samo dežel, regij, republik in županij, ki so včlanjenje v Delovno skupnost Alpe-Jadran, temveč obravnava tudi posebne tematske sklope. Publikacija obsega 144 strani, ilustrirana je s slikami in zemljevidi, izšla pa je v nemščini, slovenščini, italijanščini in hrvaščini.
Kirchschtager bo podeii! nagrado Sitteju
//Va<7a!/ctvm)c s 1. s/ram)
dne 28. septembra - Slovenski vestnik" je o tem že poročal - je „lnformacijska služba za razvojno politiko" protestirala proti odločitvi z utemeljitvijo, da gre za reakcionarnega poročevalca z vojnih področjih." Proteste so podkrepili z nekaterimi primeri iz Sittejevih knjig.
Oglasili so se tudi drugi kritiki, medtem pa so se „Avs-trijsko gibanje proti apartheidu", državna poslanka socialistične stranke Waltraud Horwath in predsednik zunanjepolitičnega odbora avstrijskega parlamenta dr. Peter Jankowitsch izrekli proti temu, da bi dr. Rudolf Kirchschliiger podelil nagrado.
„Povsod, kjer so konflikti, se ne počutim dobro, ker sem človek, ki se vedno zavzema za mir," je v pogovoru za Slovenski vestnik" dejal dr. Rudolf Kirchschlager." Kljub protestom pa bom prišel v Beljak, ker sem na vabilo župana pristal," je dejal priznani bivši predsednik in v zvezi s protesti dodal, daje že večkrat dokazal, nenazadnje tudi takrat, ko seje kljub protestom nemškonacionalnih sil na Koroškem srečal s Slovenci, da ne opušča svojih osnovnih stališč. Smer pa je dr. Kirchschlager menil, da bo kritike upošteval in na vsako pismo, ki ga je ali bo v tej zadevi dobil, tudi osebno odgovoril.
Agrarni referent Jo-sef Ramsbacher je pre-tekto sredo sprejet delegacijo Skupnost južno-koroških kmetov (Zwit-ter, Domej, Kargl, Miki), ki mu je predta-gata uvedbo prostega predmeta stovenščine na kmetijskih šotah Stiegerhof in Gotdbrun-nhof ter vktjučitev predstavnikov SJK v odbore kmetijske zbornice. Ramsbacher bo predtoge preučit.
Spomenik proti vojni in fašizmu na Dunaju
Več tisoč Dunajčanov in gostov iz zveznih dežel ter inozemstva je v četrtek, 24. novembra prisostvovalo odkritju veličastnega spomenika žrtvam vojne in fašizma, ki ga je oblikoval znani avstrijski kipar Alfred Hrdlič-ka. V navzočnosti judovskega rabina, evangeličanskega superintendanta ter katoli-
Poziv za prispevke
Izkušnje s procesi s „Heimatdienstom ' kažejo, daje iskanje in dokazovanje resnice pri sodiščih dolgotrajen in drag proces. Zato prispevajte na konto „ Pravna pomoč prof. Gstettnerju" pri Zvczi-Bank, konto števitka 33225.
škega generalnega vikarja je zgodovinarka Erika Wein-zierl spregovorila o pomembnosti takega spomenika prav na Dunaju, prav v tem letu in prav na tem prostoru.
Postavitev spomenika je v poletju sprožila hude politične spore med socialisti in ljudsko stranko, ki se je iz prozornih razlogov zoperstavila takemu monumentu; zato se tudi noben predstavnik ljudske stranke ni udeležil slovesnosti ob odkritju. Navzoči pa so bili kancler Vrani-tzky, dunajski župan Zilk ter vsi socialistični vladni člani. Z odsotnostjo je blestel tudi zvezni predsednik Waldheim pa tudi katoliškim škofom se pri tem odkritju ni zdelo vredno prisostvovati.
Ob robu je prišlo do manifestacije brezposelnih mladincev, ki jo je policija dokaj kruto in brutalno zaključila.
Franci Zwitter mi.

Predsec/sfvo; Lovro Sod/a, Joško Hud/, Bernard Sadovn/L /n Brd Kass/ /z /eve prod' desn/) so vpreg/edn/d poroč/7/d or/sa// de/o van/e G/asbene šo/e na Koroš/rem.
Občm zbor gtasbene šole: Prizadevan je za javno podporo
ANDREJ KOKOT
Skrb za usodo slovenske Glasbene šole na Koroškem se je ponovno izrazila tudi na torkovem rednem občnem zboru, ki gaje naša glasbeno-vzgojna ustanova imela v Mladinskem domu v Celovcu. Svojo zavzetost so delegati in gostje pokazali s številno udeležbo, pozornim poslušanjem delovnih poročil predsedstva ter stvarno diskusijo.
Predsedniško poročilo je potem, ko je Bernard Sadovnik prebral zapisnik zadnjega občnega zbora, podal podpredsednik Jožko Hudi, ki je zaradi odstopa Seherja vodil predsedniške posle. Občni zbor je seznanil z delom društva v minuli poslovni dobi. Kot vemo, je glasbena šola letos slavila 10-letnico obstoja in je kljub velikim finančnim težavam upravičila svoj obstoj, saj je dokazala svojo visoko strokovnost, ki odgovarja vsem sodobnim kriterijem pouka glasbe. To se ni pokazalo le na jubilejnem koncertu, temveč tudi z doseganjem prvih mest nekaterih njenih učencev na tekmovanjih doma in v tujini. Hudi je nadalje poročal, da je GŠ svojo dejavnost razširila tudi na zborovodsko šolo, žal pa zanimanje za to vrsto izobraževanja upada.
Iz tajniškega poročila Urha Kassla, poročila pedagoškega vodja Lovra Sodje in poročila predsednika nadzornega odbora dr. Janka Zerzerja, je bilo razvidno, da je GŠ kljub omenjenim težavam delovala v redu, vendar pa je poleg finančnih težav glavni problem v pomanjkanju lastnih strokovnih učiteljev, saj poleg 29 učiteljev, ki prihajajo iz Slovenije, poučuje v tem šolskem letu le 15 domačih. Pri tem se je izkazalo, da tisti, ki že imajo primerno kvalifikacijo, zaradi socialne varnosti iščejo zaposlitev v javnih deželnih ali državnih ustanovah. Zato se bo GS v prihodnje tembolj prizadevala za priznanje in vključitev njene dejavnosti v redni proračun dežele oz. države, kije pristojna - in dolžna - skrbeti tudi za tovrstno izobraževanje slovenske mladine.
Da pa je do tega še dolga pot, se vsi dobro zavedajo. A prevladalo je mnenje, da bo GŠ kljub velikim težavam delovala naprej. Njena glavna opora so koroške slovenske kulturne, politične in gospodarske organizacije. Interes za to, da se slovenska glasbena šola obdrži, so pokazali številni likovni umetniki, ki so darovali svoje umetnine, ki so jih in jih še bodo prodajali za podporo GŠ. Tu seveda ne gre prezreti
pomoč s strani matičnega naroda oz. njenih organizacij kot so Kulturna skupnost, ZKOS in celo Klub koroških Slovencev.
Kot je v svojem poročilu povedal tajnik Kassl pa so glavni podporniki glasbene šole sami starši, ki plačujejo šolnino, nenazadnje pa številni idealisti na podeželju, ki prispevajo k temu, da pouk poteka brezhibno, saj ga brez zagotovitve primernih prostorov marsikje ne bi mogli izvajati.
Po razrešnici so delegati za novega predsednika izvolili Jožka Hudla, za podpredsednika Urha Kassla, za tajnika Janka Tolmajerja, za namestnika Bernarda Sadovnika, za blagajnika Romana Verdela, za namestnico Uši Schellan-drovo, v odbor pa sta bila izvoljena še Janko Malle in Nužej Tolmajer.
Jožko Hudi se je zahvalil za zaupanje in izrazil prepričanje, da bo GŠ uspešna tudi v bodoče. Ob tem se je za vzorno administrativno in organizacijsko delo zahvalil Bernardu Sadovniku, ki odhaja na novo delovno mesto.
Obširno delo glasbene šole, ki trenutno vključuje 290 učencev, je razvidno tudi iz njenega letnega poročila, ki /so ga predstavili na torkovem občnem zboru.
Oe/egaf/ so pozorno s/ed/7/ poteku občnega zbora /n soc/e/ova/ tud/ v d/skus//7.
SMe. Ko/(of
Stovenija: Pot bo še (ze!o) do!ga
TJURL/A/VA - 7U/M& prizuJevan/M, da h/ .sc za .sprc/cf/c 59 Msfava/k dopo/ad k zveza/ a.stav/ v .SVovea/p od/očd/ z re/ereadaaroar, .se fo a/ zgodZ/o. At/atd/ petek /e zveza/ zbor skap.sč/ae ./ago,s/av;)'e od aavzočao.st/ de/egatov zbora repa-td/k /a pokrapa, pred.seda/ka /a e/aaovpredsedstva /a predstava/kov aa/v/.sp'k orgaaov/ederac//'e, repa/d/k /a pokrapa razg/asd amaadara/e k ustav/ .S'kV?./ /a astava/ zakoa.
DANILO HINIČ
Povprečnega Slovenca, kot kažejo ugotovitve raziskave javnega mnenja, spremembe zvezne ustave ne zanimajo prav dosti, saj samo sedem odstotkov ljudi ve, kaj novega prinašajo. Delovnega človeka, in tak je slovenski že vsaj od časa Marije Terezije, bolj zanima, kdaj bo lahko s plačo, ki je zdaj preračunano v devize, povprečno nekaj nad 300 zahodnonemških mark, mirno dočakal konec meseca. Odgovora na to vprašanje pa ustavna dopolnila ne dajejo. Kaj bo prinesla tako dopolnjena zvezna ustava in iz nje izhajajoča zakonska piramida, bomo lahko občutili v bližnji prihodnosti. Če verjamem jasnovidnosti slovenskih pisateljev, ki so bili najbolj glasni zagovorniki referendumskega odločanja za ali proti amandmajem k zvezni ustavi, se slovenski suverenosti ne obeta nič dobrega.
Predsednik slovenskega predsedstva Janez Stanovnik je v pogovoru s študenti ljubljanske univerze povedal, da bi referendum o ustavnih spremembah v Sloveniji samo škodil suverenosti slovenskega naroda. Med drugim je dejal, da ljudsko
glasovanje pravzaprav ne bi bilo izrekanje o sprejemljivosti amandmajev (saj jih pozna premalo ljudi), ampak o nečem čisto drugem. Kaj je pri tem mislil, ni povsem jasno, najbrž pa je imel pred očmi jasen „ne", ki bi ga prinesel referendum. To pravzaprav ne bi bil referendum za tako spremenjeno ustavo, pač pa za stanje v državi in Sloveniji.
Do vratu zadolžena država, državljani na eksistenčnem robu, mednacionalni spori vsak trenutek na vsakem koraku, demokracija v porodni fazi. To so žal značilnosti Jugoslavije 45 let po Avnoju. Dan republike je (vsaj v Sloveniji) minil v turobnem vremenu, ko se človek upravičeno retorično vpraša, koliko časa še in zakaj tako dolgo enostranska „diktatura proletariata", ko pa je prav delavstvo tisto, ki že desetletja plačuje naj večji davek, večji kot kjerkoli v tako imenovanem „gnilem kapitalizmu". Težko je govoriti o krivdi za stanje, vendar bi morala zveza komunistov počasi le dati roko na srce in priznati, da sama ni kos nalogam. Počasi se ponujajo alternative, vendar je zanje potrebna še precej drugačna ustava. Pot do take ustave pa bo zelo dolga.
Revnih je 44 miiijonov ijudi
BRUSELJ. Kot uradno sporoča bruseljska komisija Evropske skupnosti, živi v 12 deželah-članicah ES v revščini 44 milijonov ljudi, torej vsak sedmi. Pred osmimi leti jih je bilo 7 milijonov manj. Napovedali pa so še slabše čase: v naslednjih petih letih bo število revnih naraslo predvidoma kar na 55 milijonov.
Laburisti proti veiiki koaiiciji
TEL AVIV. Vodstvo izraelske laburistične stranke se je v sredo izreklo proti ponovnim pogajanjem s konservativnim Likudom o oblikovanju velike koalicijske vlade. Proti pogajanjem je bilo 61, za pogajanje pa 57 članov strankinega vodstva. Odločitev laburistov pomeni, da bo voditelj Likuda Shamir izraelskemu predsedniku predlagal vlado male koalicije, ki bo sestavljena iz predstavnikov Likuda ter ekstremnih verskih grupacij. Shamir je koalicijsko pogodbo že podpisal.
Vrhovni sovjet podpri Gorbačova
MOSKVA. Na zasedanju obeh domov Vrhovnega sovjeta so v sredo podprli predlagane zakonske osnutke v zvezi z ustavnimi spremembami in oblikovanjem novega volilnega sistema v Sovjetski zvezi. Medtem se odpor proti centralizaciji v baltskih republikah še vedno krepi, v Azerbajdžanu pa so po nemirih v zadnjih dneh v nekaj mestih uvedli policijsko uro. Kot poročajo tuje agencije, so nemiri v tej republike terjali več človeških žrtev.
Pr/zor /z drame Kra/j na Befajnov/, Bor/s Cavacca /n S/7w) Koda/
KKZ vabi v giedaiišče
Krščanska kulturna zveza spet vabi na svojo tradicionalno gledališko predstavo, ki bo 8. decembra 1988, ob 14.30 uri v Mestnem gledališču v Celovcu.
Tokrat bo gostoval ansambel Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, ki bo v Celovcu uprizoril Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi. S tem bo KKZ počastila 70-let-nico smrti Ivana Cankarja, največjega slovenskega pisatelja in dramatika.
Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih društvih, v obeh knjigarnah v Celovcu in v pisarni KKZ (tel. 0 463/ 516243) ter eno uro pred pričetkom predstave.
V zahvalo za vsa prizadevanja
DOBRLA VAS. - SPD „Srce" v Dobrli vasi se je članom pevskega zbora in svojim prijateljem oddolžilo za vsa prizadevanja v okviru domačega društva s celodnevnim izletom. Na čelu s predsednikom Andrejem Sturmom so Dobrolčani obiskali Postojnsko jamo. Od tam so se podali v Razdrto, kjer so jim na „Hudi-čevcu" postregli z izvrstnim kmečkim kosilom. In kot je
v navadi, da se od tam nihče ne vrne, ne da bi si „ogledal" nekaj kilometrov oddaljeno vinsko klet v Vipavi, so tudi člani SPD „Srce" obiskali „najlepši kraj Slovenije". Tovariš Korošec jim je razložil kako nastaja odlična kapljica, poskrbel pa je tudi, da so se Dobrolčani lahko sami prepričali o kakovosti vipavske kleti. Pa tudi „za na pot" kapljice ni manjkalo!
Režiser Uršič o Kraiju na Betajnovi: To je igra o obiasti in oMastnezih!
Minilo je nekaj let od mojega prvega srečanja s Cankarjem in vendar je odgovor na vprašanje, zakaj Cankar, tako danes kot včeraj isti. Zakaj torej Cankar? Kateri je centralni idejno dramaturški motiv, ki me pri Cankarju najbolj zanima? To je „motiv igre o oblasti". Vse premalo, preveč reduktivno bi se mi namreč zdelo, da bi Cankarjevo delo jemal zgolj kot spopad socialnega in razrednega.
Današnja Evropa igra mnogo bolj komplicirano, mnogo bolj nevarno igro. Načenja se človeška individualnost, uničuje se njegova kulturna in zgodovinska iden-
titeta. To je igra mafiji, tajnih prostozidarskih lož, multina-cionalnih podjetij. To je igra oblasti in oblastnežev, ki gazijo med toplimi človeškimi trupli in kdor noče naprej, naj ostane zadaj. Torej igra o oblasti, igra za oblast. To je Cankar, ki me zanima. Ta motiv sem občutil kot najbolj živ in aktualen. S takim konceptom seje rodila dramaturška priredba, ki razpira pot k tej predstavi.
O značilnosti uprizoritve same ne bi govoril podrobneje. Nočem razkrivati detajlov tik pred začetkom predstave. Rekel bom le tole: v dramaturški priredbi, ki sem jo sam pripravil, sem skušal ostati
zvest Cankarjevemu sporočilu, čeprav so razlike z originalom občutne.
Nič več mala gorenjska vas, temveč mesto (morda kar Trst pred prvo svetovno vojno). Nič več gostilna, temveč mestni salon. Nič več en sam župnik, temveč politična stranka z več predstavniki. To je nekaj motivov, ki naj vzbudijo zdaj ob pričetku predstave nekoliko radovednosti do uprizoritve, ki se bo pravkar začela. Upam, da le radovednosti, one zdrave in spodbudne, ne pa polemičnega vzdiha: „Že spet so nam zmanipulirali Cankarja!"
Naj vzkliknem s Cankarjem: Zabavajte se, gospoda!
„MG1/-Franfscbacb-Sf. Gerfraud"
Koroški večer - Kamtner Abend v Žvabeku
Kulturno društvo KPD „Drava"-Žvabek je minulo soboto, tokrat že drugič, vabilo v gostilno Hafner v Žvabeku na dvojezični koncert pod geslom „Koroški večer - Kamtner Abend". Nastopali so „Otroška in pevsko - instrumentalna skupina Žvabek" (vodita jo Uiti Potočnik in Rozina Katz), „An-sambel Drava" iz Borovelj, ter nemško govoreči gostje -„MGV-mešani zbor Frant-schach - St. Gertraud", ki ga vodi Adolf Scharf. ..Pravi koroški večer mora biti po vsem južnem Koroškem dvojezičen", je razložil eden
izmed žvabeških društveni-kov. Zato tudi nekoliko ciničen, a v bistvu pravilen naslov večera.
Kaj pa dvojezične prireditve, kakšne poznamo pod geslom .,Dober večer sosed -Guten Abend Nachbar" in ki so prav letos sprožile razprave o njihovi smiselnosti? Za društvenike v Žvabeku je ta koncert, in takih bo sledilo še več, le doslednost v njihovem kulturno-političnem delovanju. KPD „Drava" v Žvabeku je z inovativnim in neutrudnim delom uspelo izpolniti slovenski jezikovni in kulturni „vakum". In ne
samo to: s premišljenim prizadevanjem so ustvarili osnovo za tolerantno sožitje med nemško in slovensko govorečimi. „Seveda še zdaleč ni vse rešeno. Zavedamo se tudi, da je meja vseh pozitivnih iniciativ protimanjšin-ska politika. Iz svojih izkušenj pa vemo, da je kvalitetna kultura najbrž najboljši pogoj, da se ustvari možnost za pogovor brez predsodkov in da se popravi ugled slovenskega jezika", je v oceni večera menil društvenik Pepej Krop.
MGE
Dobro/š/o /z/e/n/k/ pred vbodom v Pos/o/nsko jamo.
Ni običajno...
CELOVEC. - Deželni tajnik koroške KPA Wolf-gang Burgerje izjavil, da ne gre le za rutinsko zadevo, če avstrijska vojska usposablja koroške vojake za uporabo francoske rakete tipa Milan.
Tajnik KPA je opozoril na to, da je nakup raket v nasprotju z določili državne pogodbe, ter da bi država morala uporabiti sredstva, ki bi jih potrebovala za nakup raket za zagotovitev delovnih mest in izobraževanje koroškega prebivalstva.
Dražji predor
ŠMOHOR. - Gradnja predora na Pločah bo po novejših izračunih stala nad 1,8 milijarde šilingov. To zdaj v ministrstvu preverjajo. Predor bosta gradili Avstrija in Italija, zveza naj bi prispevala 360, Koroška pa 40 milijonov šilingov.
Nov nadzornik
BELJAK. - Dosedanji okrajni šolski nadzornik za okraj Beljak-dežela Oskar Dorner je odšel v pokoj. Za naslednika je bil imenovan Adolf Raup, ki je doslej delal kot učitelj na glavni šoli v Vrbi.
Novi direktor
CELOVEC. - Za direktorja Zveze slovenskih zadrug je bil imenovan Joža Habernik. Njegova namestnika sta Mirko Kunčič in Drago Portsch.
Novi obeti?
CELOVEC. - Predsednik trgovske zbornice Bau-recht je na občnem zboru predstavil inovacijski center, ki ga je uredila zbornica skupno z nemško ustanovo Steinbeis. Tako hočejo izboljšati konkurenčnost firm, ki naj bi profitirale predvsem od večjih tehnoloških zmožnosti Steinbeisove ustanove.
Siovenščina v „Landeszeitung"
Čeprav je „Karntner Lan-deszeitung", uradni časopis Koroške, plačan tudi iz davkov koroških Slovencev, slej ko prej izhaja samo v nemškem jeziku. Zato je delegacija Nadstrankarskega komiteja, za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem - v njej so bili Mira Šmid, Margareta Hribernig, dr. Mirko Messner iti dr. Sepp Brugger - v sredo obi-
skala koroškega deželnega glavarja dr. Petra Ambro-zyja in ga opozorila, da imajo zaradi navedenega razloga tudi koroški Slovenci pravico do ustreznega dela v slovenskem jeziku pisanih člankov v listu. Dr. Ambrozy je dejal, da bo posredoval željo pristojnim organom, da pa pred dežel-nozborskimi volitvami o tem ne bo odločitve.

HEUTE	^
)M
S!owen!Sch-TeH in der Kamtner Landeszeitung?
Im Rahmen der Vorspra-che einer Delegation des „uberparteilichen Komitees zur Verteidigung der zwei-sprachigen Schule in Karn-ten/Nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šole na Koroškem" bei Landes-hauptmann Dr. Peter Am-brozy am Mittvvoch in Kla-genfurt, deponierte die Delegation den Wunsch nach ei-nem Slowenisch-Teil in der „Karntner Landeszeitung".
Der Landeshauptmann er-klarte dazu, daB er diesen
GAL in KEL
kandidieren
gemeinsam
Wie der Sprecher der KEL, dr. Pavel Apovnik, und der Landesgeschaftsfuhrer der GAL, Hubert Budai, in einem Pressegesprach ankun-digten, wird es auch bei der Kamtner Landtagswahl zu einer gemeinsamen Kandidatur der beiden Listen kom-men. Die Kandidaten sollen am LandeskongreB im Janner 1989 gewahlt werden. Apovnik forderte auch den Zen-tralverband slowenischer Or-ganisationen zur Mitarbeit auf und meinte, daB „das Pro-gramm fur eine solche Zu-sammenarbeit breit genug angelegt sei."
Alt-Bundesprasident Dr. Rudolf Kirchschlager hat in einem Telefongesprach mit der Redaktion des „Slovenski vestnik" seine Anwesenheit bei der Kulturpreisverlei-hung der Stadt Villach an Fritz Sitte bestatigt.
Dr. Kirchschlager betonte in diesem Zusammenhang. daB er dem Burgermeister der Stadt Villach, Manzenrei-ter, sein Kommen zugesagt habe und es dabei bleibe. Die Proteste, die im Zusammenhang mit seiner Anwesenheit bei der Verleihung aufge-
Wunsch in den zustandigen Gremien zur Diskussion stel-len werde, bis zur Wahl (12. Marž 1989-Anm. d. Redaktion) werde es jedoch sicher-lich keine Entscheidung in dieser Angelegenheit geben. Ubrigens sei dieser Wunsch erstmalig vorgetragen wor-den, betonte der Landeshauptmann.
Seitens der Delegation des Komitees wurde der Wunsch
Der ExekutivausschuB des Zentralverbandes sloweni-scher Organisationen in Karnten hat in seiner letzten Sitzung einstimmig einen Protest beim Unterrichtsmi-nisterium wegen Verletzung der Geschaftsordnung der Kommision fur Angelegen-heiten des Minderheiten-schulwesens in Karnten be-schlossen.
Wie der „Slovenski vestnik" in seiner Dienstag Aus-gabe berichtete, war einem Antrag der drei standigen Kommissionsmitglieder Dir. Franc Kukoviča, Dr. Teodor Domej und Dr. Larcher nicht entsprochen worden, obwohl im Kapitel III, Absatz 5, der Geschaftsordung der Kom-mission eindeutig festgehal-
kommen seien, nehme er ernst, er werde jedem einzel-nen Protestbrief beantwor-ten.
Auf die Frage, ob er sich angesichts der kritischen Au-Berungen anerkannter Per-sonlichkeiten im Hinblick auf die Person Fritz Sittes bei dieser Verleihung wohl ftihlen werde, beantwortete Alt-Bundesprasident Dr. Rudolf Kirchschlager dahingehend, daB er ein Mann sei, der im-mer fiir den Frieden eingetre-ten sei und er sich bei Konflikten - welcher Art auch im-mer - nie wohl geftihlt habe.
damit begrtindet, daB die „Karntner Landeszeitung" aus Steuergeldern - und diese werden schlieBlich auch von den Angehorigen der slowe-nischen Volksgruppe aufge-bracht! - finanziert werde und daher seitens der Volksgruppe auch ein Anspruch auf Information in s!oweni-scher Sprache, der zweiten Landessprache in Karnten, besteht.
ten ist, daB die Kommission dem Antrag eines Mitgliedes auf Zutritt einzelner Mitglie-der der Kommission fur Schulen im Geltungsbereich des Minderheitenschulgeset-zes, um sich liber padagogi-sche Fragen im Zusammenhang mit der Verwirklichung der Neuregelungen im Min-derheitenschulgesetz fiir Karnten zu informieren und einen Bericht vorzulegen „stattzugeben hat, sofern dieser Antrag von mindestens drei Kommissionsmitglie-dern unterstiitzt wird".
Der ExekutivausschuB des Zentralverbandes unterstutz-te in der gleichen Sitzung auch das Verlangen der beiden standigen Kommissionsmitglieder Kukoviča und Domej, wonach die nachste Sitzung der Kommission fiir den 20. Dezember einzuberufen ist. Der Antrag ist durch die Geschaftsordnung der Kommission gedeckt, so daB die Sitzung am 20. Dezember stattfinden muB.
ViHach-Land: Adotf Raup foigt Domer
Im Bezirk Villach-Land wurde Adolf Raup als neuer Bezirksschulinspektor instal-liert. Adolf Raup, bisher Lehrer an der Hauptschule in Velden/Vrba, folgt dem lang-jahrigen Bezirksschulinspektor Oskar Domer, der in den Ruhestand tritt.
Ait-Bundesprasident Dr. Rudo!f Kirchschiager kommt fix zur Kuiturpreisverieihung an Sitte
Bundes-Schuikommission: Protest des Zentraiverbandes wegen Verietzung der Geschaftsordnung
„10 Jahre Arbeitsgemeinschaft Aipen Adria"
In Venedig wurde am ver-gangenen Wochenende von Landeshauptmann Dr. Am-brozy die Publikation „10 Jahre ARGE Aipen Adria" der Arbeitsgruppe Information vorgestellt. Diese zweite Publikation der Arbeitsgruppe erschien im Verlag Moto-vun, gedruckt wurde sie beim ^Gorenjski tisk" in Kranj, die Koordination lag in den Han-den des Leiters des Landes-Pressedienstes Karnten, ^lag. Giinther Kuss.
„10 Jahre ARGE Aipen Adria" stellt nicht nur die Liinder, Regionen, Rcpubli-
ken und Komitate vor, die der Arbeitsgemeinschaft an-gehoren, sondern behandelt auch spezifische Themen als Ganzes.
So wird zum Beispiel die Kultur im Alpen-Adria-Raum insgesamt und nicht !anderweise dargestellt wird, wobei es immerhin galt, die Meinungen, Interpretationen und Wunsche von den Ver-trctern der 14 Mitglieder der Gemeinschaft zu berucksich-tigen und „unter einen Hut" zu bringen.
Neben der Vorstellung der einzelnen Mitglieder der Ge-
meinschaft gibt das Buch eine Ubersicht liber die wichtig-sten Ereignisse seit der Griin-dung im Jahr 1978 und stellt folgende Bereiche zusam-mengefaBt dar:	Kultur,
Jugend und Šport, Raum-planung und Umweltschutz, Wirtschaft, Landwirtschaft, Wissenschaft und Techno-logie, Verkehr, Fremdenver-kehr, Gesundheit sowie Information. Der Redak-tionsausschuB hat sich aus den Pressereferenten der Liinder, Regionen, Republi-ken und Komitate zusam-mengesetzt.
Letni zbor SPD Goqanci
Odkar je Slovensko prosvetno društvo ..Gorjanci" v Kotmari vasi na zadnjem občnem zboru lani spremenilo statut, volijo nov odbor le vsaka tri leta. Zato pa se člani vmes zberejo na letnih zborih. Zadnjo soboto so se srečali pri Mežnarju v Kotmari vasi. Predsednik društva Emil Muri je članom poročal o minulem delovanju, ki sega od sodelovanja na lanskem osrednjem koncertu SPZ, gostovanja zbora v Bilčovsu in Hodišah, številnih protestov proti novi šolski ureditvi, izobraževalnih prireditev do družabnih srečanj. V razpravi so člani dali vrsto pobud za bodoče delovanje: potrebni so tečaji za boljšo slovenščino, pre-
davanja o položaju v Sloveniji, prirediti je treba skupno smučanje, obiskati kopališče idr.
Zbranim članom je spregovoril tudi tajnik KKZ Nužej Tolmajer, ki je med drugim dejal, da imajo v nekaterih krajih dobre izkušnje s skupnim prebiranjem slovenskih časopisov. Predstavil je tudi novo akcije Katoliške mladine „Sloven-ščina, moj jezik". Gorjanci so svoje zborovanje zaključili z ogledom video filma (snemalec je bil Rudi Kul-nig, za režijo in svetlobne efekte pa je poskrbel Jožko Pack) in 8 milimetrskega filma (snemalec Emil Muri) o društvenem delovanju.
Tak je ovitek kasete Šen-tjanških tamburašev, o kateri smo poročali že v prejšnji številki. Kaseta je spodbuden glasbeni dosežek mladih idealistov, ki svoj prosti čas žrtvujejo za učenje in igranje s tamburicami, kar je v Šentjanžu že večdesetletna tradicija.
Poleg navedbe skladb, ki so posnete, so na kaseti tudi imena vseh članov, ki igrajo posamezne inštrumente. Kot je znano, je bila kaseta posneta pod vodstvom Ivane Weiss in mentorstvom vodje seminarja Hanzija Gabriela. Cena posamezne kasete znaša 100 šilingov.
TFMBUNA BRALCEV
Vse pravice za „Koroško dušo"
..Slovenski vestnik" poroča, da so razmišljanja univ. prof. dr. Erwina Ringla o ..Koroški duši" na voljo tudi v knjigi „S!owenische Jahr-bucher1986-88".
Mohorjeva založba mora k temu poročilu pripomniti, da ima vse založniške pravice za to delo, in da bo treba še razčistiti, na kakšen način se je Ringel pojavil v imenovani publikaciji.
Članek v SV hoče ustvariti vtis, da ima bralec z nakupom publikacije „S!o-vvenische Jahrbucher" na voljo celotno ..Koroško dušo", kar pa ne odgovarja stvarnosti. Esej je v celoti
objavljen edino v ..Koroški duši", ki je izšla v naši založbi. Razen tega vsebuje literarna in umetniška dela koroških avtorjev in slikarjev. Že prve kritike v nemškem jeziku so govorite o tako imenovanem ..Gesam-tkunstwerk".
Založba Drava je pred člankom v SV prejela naš račun za licenco. Z drugimi možnostmi v tem primeru nismo ukrepali.
prof. dipl. ing.
Franc Kattnig
vodja Mohorjeve založbe Celovec - Dunaj
Preden da bo pete)in zape! prvič, boš..
Ko sem prejel zadnjo številko ..našega tednika", sem že na prvi strani videl lepo sliko, na njej pa napis ..Solidar-nostno zborovanje."
Ni še minilo leto dni, ko smo mi Slovenci demonstrirali na Dunaju za naše pravice in iskati zaveznike, ki bi se z nami solidarizirali. Našli smo jih in še koliko! Poštenjake in za naše zadeve odprte. In kako so jim to razni naši „špring-kin'klni" poplačali?
Na drugi strani pa najdem komentar „Jedna država, jedan jezik". Spet govori o solidarizaciji, človekovih pravicah, o boljšem slovenskem
jutri. Kakor ne razumem „da slovenski politiki ne govorijo v beograjskem parlamentu v svoji materinščini", tako se mi zdi ..hlapčevska praksa", da slov. poslanec ne govori slovensko v dunajskem parlamentu.
In še k „Ob robu povedano", kjer je rečeno: „Premalo je, da zahtevamo solidarnost za našo narodno skupnost", potrebno je tudi," ... Jaz pa pravim: „Preveč je, če zahtevamo za nas solidarnost, preden da mi tiste „havobe", ki v naše gnezdo sirjejo v'n zmečemo.
Kristi Lajčahar, Kotmara vas.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Sobota 3.12. 19.30	farna dvorana všmiheiu	PREDSTAVITEV KNJIG IN LITERARNO BRANJE Zatožba Mohorjeva in Stovenska prosvetna zveza bosta predstaviti novi knjižni dar za teto 1989. tz svojih det bo brat Janko Messner.	Katoiiško prosvetno društvo Šmihet
Sobota 3.12. 14.00	Gospodinjska šota v Šentrupertu	POPOLDAN IGRE IN PLESA Višek popoldanskega srečanja bo MIKLAVŽEVANJE	Prosvetno društvo Lipa v Veiikovcu
Sobota 3.12. 20.00	Ktub KDZ pri Črčeju na Btatu	MIKLAVZEVANJE	Ktub KDZ Btato
Nedetja 11.00 14.00 16.00	4.12.	MIKLAVZEVANJE Z LUTKAMI ..ZGODBA O ZMAJU" (Janez Bitenc) pri Kovaču na Obirskem (SPD Vatentin Potanšek) v Kutturnem domu v Šentprimožu (SPD Danica) v kutturni taberni Pri Joktnu v Cetovcu (KD Pri Joktnu)	
Nedetja 4.12. 15.00	pri Serajniku v Stovenjem Ptajberku	ATOMSKE BOMBE N! VEČ gostuje: igratska skupina Mtadinskega doma SŠD iz Cetovca	Mtadina iz Siovenjega Piajberka
Nedetja 4.12. 16.00	v dvorani Kasst vškocijanu	MIKLAVŽEVANJE na sporedu: igra: Miktavžev večer z odtomki iz operete Miktavž prihaja, nato obdarovanje.	Otroški zbor Škocijan
Ponedetjek Hotet-Moser 5.12.	Verdino, 19.30	Cetovec		..MANJŠINE V PROSTORU ALPE-JADRAN - Listina Evropskega sveta o narodnih skupnostih" Predava: Kart Smotte	Ctub tre popoii
Ponedeljak Mestna hiša 5.12.	poročna soba 15.00		ERNST A. EKKER bere iz svoje knjige „ARCH!BALDS REISE ZU DEN GL0CKS- PLANETEN" Koroški pisatetj in otroški animator Ekker je pripravit za otroke titerarnega Miktavža.	Atekto Vertag in OR F Koroška
Sreda 7.12. 11.c.t.	Univerza v Cetovcu	„čas je, da se zbudiš in ostaneš buden" Prireditev ob 40. obtetnici izjave o čtovekovih pravicah.	Univerza in Amnesty tnternationat
četrtek 8.12.	Mestno gtedatišče KRALJ NA BETAJNOV! (Ivan Cankar) Cetovec	gostuje: Stovensko statno gtedatišče v Trstu ..Torej igra o obtasti, igra za obtast. To je Cankar, ki me zanima. Ta motiv sem občutit kot najbotj živ in aktuaten. S takim konceptom seje rodita dramaturška priredba, ki razpira pot k tej predstavi." (Mario Uršič, režiser).		Krščanska kuiturna zveza
Sobota 10.12. 20.00	pri šoštarju v Gtobasnici	„4J" - Live in concert Prezentacija prve kasete Janez Gregorič (guit., voc.), Pepej Krop (voc., guit.ll), Jurij Opetnik (bass, voc.), Janko Smrečnik (pero., voc.)	
Sobota 10.12. 19.30	pri Pušniku v Ločah	SREČANJE V ADVENTU Sodelujejo: cerkveni pevski zbor, šotarji, tamburaški ansambet, tercet in mtadi tamburaški ansambeH).	SPD „Jepa-Baško jezero"
Sobota 10.12. 15.00	društvena soba v Dobrti vasi	SADNA KOMEDIJA (Revoiucija v dežeiji sadja in zetenjave) Nastopa: Lutkovna skupina dunajskih študentov.	SPD Srce
Ponedetjek Katotiškidom 12.12.	prosvete v 19.30	Tinjah		DVOJEZIČNA OTROŠKA VZGOJA V DRUŽINI IN V PREDŠOLSKI VZGOJI (nem.) Predava: dr. Franc Markač (Izobraževalna delavnica za dvojezično komunikacijo)	Sodalltas
13.12. 16.00	v prostorih podjetja CARtMPEX, Sonnengasse 13, Cetovec	PRODAJNA RAZSTAVA ZA GLASBENO ŠOLO Razstava bo odprta od ponedetjka do petka (od 14. do 17. ure) tzkopiček prodajne razstave je namenjen Gtasbeni šoti na Koroškem. Do 22.12.	Carimpex, KKZ in SPZ
PREDSTAVITEV KNJIŽNEGA DARU SPZ IN LITERARNA BRANJA			
Sreda, 7.12. ob 19.30 Gostilna Miklavž v Biičovsu. Bereta: Andrej Kokot, Janko Messner ob 20.00 Pri Vogiu v šentprimoiu, predstvitev dr. Teodor Domej četrtek, 8.12. ob 19.30 nad posojilnico v škofičah Bere: Janko Messner Petek, 9.12. ob 19.00 v društveni sobi v Že). Kapii Bereta: A Kokot in J. Messner
Povezana magična kvadrata - dvojčka 123456	12345 6
Pojem, ki ga boste vpisaii pod števiiko 1, je sestavljen iz dveh šestčrkovnih besed (v vsak kvadrat vpišete po eno). Za ostaie besede pa veija prvi opis za ievi iik, drugi pa za desnega. Vsako besedo vpišite dvakrat - enkrat vodoravno in drugič navpično.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 1.12.1988
	dobite (ši!.)		piačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	11,95	12,55
za 1 angleški funt	t	21,95	23,15
za 100 franc, frankov	f	200,50	210,50
za 100 ital. lir	Lit	0,92	0,97
za 100 dinarjev	D!N	0,20	0,28
za 100 švic. frankov	sfr	830,50	850,50
za 100 hoiand. guidnov	Hfi	615,00	631,00
za 100 nemških mark	DM	694,10	710,50
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Ceiovec
1. svetovno znan ruski moški pevski zbor, ki ga odlikuje izredno visoko petje, 2. čiovek, ki nosi naočnike -ameriški atiet, metalec diska, štirikratni olimpijski zmagovalec (Al), 3. skupina alpinistov pri plezanju v steni -ogledalo, 4. vrečast začetni del debelega črevesa v desnem podtrebušju, v katerega se iztega tanko črevo, apendiks - kozaški poglavar, 5. poslopje, v katerem so zlasti nekdaj prirejali društvene sestanke in zabave -reka na Šrilanki, ki se ob zahodni obali otoka izliva v Indijski ocean, 6. prebivalec države na Bližnjem vzhodu -literarni izraz za pisca, ki je v svojih delih zajedljiv in posmehljiv.
sestavi! Jože Pete!in
RAZSTAVE
Celovec
Kulturna taberna Pri Jokinu (do konca decembra) - ..Krave + biki" - Rudi Benetik, dela na papirju.
Galerie im Stadthaus (do 18 12 1988) -Modema italijanska tiskarska grafika - Razstavljenih je 210 del 105 najpomembnejših italijanskih grafikov obdobja 1920 do danes. Med njimi Carra, Busci, Morandi. De Chirico, Marino, Fontana, Musič, Spacal, Santomaso, Pomodro, Vedova, Zigaina, Trubbiani.
Karntner Landesgalerie (do 4. 12.) Posebna razstava Sepp Schmolzer, Okrasi, objekti in fotografije.
Landesmuseum ftir Karnten (21. Avstrijski natečaj grafike - od 17. nov. do 11. dec.)
Kleine Galerie im Kunstlerhaus Klagenfurt
(od 30. 11. do 10. 12.) - Hubert Lobnig, slikarstvo.
Galerie 61 (do 23.12.) - Spektrum '88 (Slike, risbe, grafike) - Prodajna razstava (Babic, Berg, Bernik, Ciuha, Kochi, Kogelnik, Makuc, Oman, Spacal in mnogi drugi).
Galerie in der Aula - Univerza (do 22. 12.) -Josef Hermann Stefaner.
Pasaža pri Delavski zbornici (do 7. 12.) - Pregled koroške vsakdanjosti v družinskih fotogra-fijah"
Tinje
Galerija Tinje (do 13. 1.) - Razstava del Bogdana Potnika (akvareli in oljne slike).
Rožek
Galerija Rožek (do 18. 12.) - Caroline. Otvoritev: Carolina bo 18.12.1988 med 15.00 in 18.00 prisotna v Galeriji Rožek.
Prodajna razstava za glasbeno šolo
v prostorih podjetja CARIMPEX, Sonnengasse 13, Celovec. Otvoritev: v torek, 13.12. ob 16.00 (odprto od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00). Zadnji dan: četrtek, 22.12. Na prodajno razstavo vabijo: Carimpex, KKZ in SPZ.
- KAROLINA KOLMANIČ -	,
Izzvenela je pesem
Igor je prihajal s hriba rožnatih ličk, saj je bil vse popoldne na sankah. Vera si ga ni upala pustiti samega, ker otrok tu ni imel pravih znancev. To je bil samo njen dom, manj tudi njegov. Zvečer po risanki je trdno zaspal. Takrat se je Vera navadno pogovarjala z materjo. Zašli sta v klepet o čisto vsakdanjih, nič obremenjujočih temah. Dan pred njenim odhodom pa je mati le načela tisto, kar se je nekaj dni motalo po njenih možganih. In sedaj, ta večer je to neodložljivo.
Vera je podzavestno čutila, da se zbirajo oblaki nad njo. Začelo se je že takrat, ko je omenila, da bosta šla drugi teden s sinom na Pohorje. Mati ni bila vajena slepomišiti; teme, kakršna je tokrat pekla v podzavesti, pa se le ni mogla
lotiti čisto preprosto. Ko sta moška buljila v enkran, sta nemoteni ostali v kuhinji.
„Vera, ti Emil redno plačuje?" je vprašala in gledala mimo nje na štedilnik.
„Nimava še nič določenega, koliko. Vendar pošilja vsaj vsak drugi mesec ustrezno vsoto."
„Andrej je govoril z njim. Kar večkrat se srečata! Veliko pije."
„Vem, mama, pil je pred menoj, z menoj in za menoj," je bila odrezava.
„Ti bi mu morda lahko kaj pomagala?"
„Ne, ne bom! To sem povedala tudi njegovemu očetu. In s tem sva končali."
..Misliš zdaj, ko si v najlepših letih, kar veneti?"
Osupnila je in se zapičila v materine nepopustljivo hladne
oči, ki se tokrat niso zakrile z redkimi trepalnicami.
„Mama, pusti, da to sama rešujem. Vso mladost si me nadzirala, kaj počnem, potem, ko sva se z Dušanom razšla, si otrpnila v strahu, da bom ostala stara teta. Zdaj sem vendar končno polnoletna in dovoli, da si naravnam življenje po svojih možnostih."
..Možnostih?" je zagrabila za besedo.
„Da, saj eno imam," se je nerodno zametala z izjavo.
„Vera, velikih skrivnosti med nama nikoli ni bilo. Tu in tam si mi kaj zatajita, ampak da si nama z očetom skušata prikriti to, kar že vsi vedo, ti zamerim."
Ob tem očitku je vest nagri-zala notranjost. Požrla je slino in ni umaknila oči, ko je vprašala:
„Torej veš? Čemu bi še rada mojo izpoved?"
„Ker bi rada slišala resnico iz tvojih ust!"
V njej se je sprostil val samoobrambe:
..Resnico? Prijatelja sva s Kajdičem. To veš. Ali ti je kdo podtaknil še koga drugega?"
..Prijatelja s človekom, ki bi ti lahko bil oče?!" je stisnila zasmehljivo skozi zobe.
„Mene leta ne motijo. To je človek, ki noče samo jemati, temveč tudi daje. Briše mojo preteklost, ki ni bila rožnata."
„A res? Kako bo zabrisal svojo preteklost? Si pomislila na njegovo ženo, ki mu je bila najmanj četrt stoletja dobra sopotnica? Svojo srečo boš gradila na drugi nesreči!"
„Mama, nič ni odločeno in ne večno. Zato pustiva te nesmiselne očitke in ugibanja."
Pohorje je pod snežno odejo. Jutra so mrzla in jasna. Ob sončnem vzhodu se zrcali sneg, kot bi ga posul z milijoni
kristalov. Izlizana smučišča se prosojno lesketajo. Le redke gazi, kamor je zašel osamljen ali nevešč smučar, so rahle in neutrjene.
Igor je oblečen v živo rdečega pajaca, modro kapo in rokavičke. Na nogah mu tičijo malce preveliki modri škornji. Za Verino zimsko opremo ni ostalo dovolj v blagajni, zato se je zadovoljila s staro sivo vetrovko in modrimi hlačami.
„Mami, ali se midva ne bova nikoli smučala?" sprašuje otrok.
„Kdaj pozneje. Zaenkrat imava samo sanke. Ti niso všeč?"
„Že, ampak smučanje je lepše."
„Dobro, pojdiva na kosilo, teta Marica že čaka," je nagovarjala otroka.
Bližata se veliki kmetiji, ki stoji sama sredi vzpetine in je obdana z vencem golih sadnih dreves.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
V TEM TEDNU NATELEV!Z!J!
2.12.
10.30 Sabotaža; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanke; 17.30 Sara, mala princesa; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Akti XY nerešeni; 21.20 Moda; 22.05 Deadlock; 23.35 Akti XY nerešeni; 23.40 Aktualno; 23.45 Požiralci teles prihajajo.
16.00 VVurlitzer; 16.45 Pet deklic v Parizu; 17.30 Miti ljudstev; 18.00 2x7 - 7 dni sporeda na 2 kanalih; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki;
19.20	Znanje danes 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 ..Vsakodnevna zgodba; 21.20 Oddaja o filmih; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki;
22.20	Šport; 22.50 O filmih Kurta Krena; 23.50 Stalin; 2.10 Poročila.
9.35 Videostrani; 9.45 Mozaik; 10.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (ž); 12.20 Afera Cai!laux;
15.45	Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (ž); 16.30 Poročila;
17.45	Vrnitv ..Antilope"; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.25 Mac Donald: Melba; 21.20 Čas negotovosti; 22.20 Dnevnik; 22.35 Trije botri.
10.35 Zaroka ob VVolfgangskem jezeru; 14.30 Halo Jannie; 16.00 VVurlitzer; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Magazin za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Stavim, da...; 22.35 Štirje v drveči krsti; 0.00 Aktualno; 0.05 Kaj je, dedek?
15.15 Vaša glasbena želja; 16.00 Visoki zbor; 17.00 Draga družina;
18.00	Trailer; 18.30 Slika Avstrije;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Harry in sin; 22.05 Humor je, če...; 23.05 In Concert; 0.30 Hammer.
7.55 Videostrani; 8.05 Radovedni taček; Lonček kuhaj; Medvedov Godrnjavček; Krikec in Pikec; Blejski srček; 11.15 Čiračara; 15.25 Operacija moje hčerke; 17.00 DP v košarki (m);	18.25 Kratek film; 18.45
Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Naš utrip; 20.25 Žrebanje; 20.35 Diamantna dinastija; 21.25 Visoki cilji -smučarji pred novo sezono.
9.00 Poročila; 9.50 Dežela gora; 10.35 Obzornik; 11.00 Ura tiska; 14.25 Knjigarna v Parizu; 16.00 Zrcalne podobe; 16.15 Poročila za otroke; 16.25 Risanka; 16.50 Bravis-simo; 17.40 X-razsežno; 19.15 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Novo življenje; 21.55 Spektrum; 22.40 Ljubite klasiko?; 23.40 Zrcalo Alemanov; 0.10 Poročila.
9.00 Poročila; 9.05 Mali zaklad orgel; 10.10 Miklavževa igra; Športno popoldne; 16.45 Adventno petje; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mi; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Potrpljenje lovca; 21.15 Nenavaden par; 22.55 Salut za Jacka Lemmona; 0.05 Aktualno.
9.15 Videostrani; 9.25 Otroška matineja; 10.10 Vrnitev ..Antilope"; 10.40 Diamantna dinastija; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Ben Hur; Poročila; 17.35 Videostrani; 17.40 Kolo sreče; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.10 Čisto pravi gusar; 21.05 Zdravo; 22.25 SP v umetnostnem drsanju za juniorje; 23.25 Videostrani.
I
Zagovornik pravic !judstva
l v ZU.ru-3 pomočjo Andrewa Martina je William Wyler teta 1959 posnet film „Ben Hur", rekorderja med oskarjevci. Obnavtja zgodbo o Ben Huru, bogatem židovskem vetjaku in njegovem prijatetju iz otroških tet Mes-sattu, rimskem tribunu, ki ju raztični potitični interesi razdvojijo in postaneta sovražnika. Mas-satta je na zasedenem ozemtju v Jeruzatemu predstavnik obtasti, Ben Hur je Žid, ki zagovarja pravice svojega tjudstva.
Gtavna igratca Chartton Heston in Stephen Boyd sta vse, razen prizora, v katerem Hestonovi konji preskočijo uničen voz, odigrata sama. Te detajte je mojstrsko posnet režiser Andrew Martin, ki je znat poustvariti prizore vetikega finaia, v katerem ni bito pomembno, kdo bo zmagat, ampak kdo bo ostat živ.
10.30 Knjigarna v Parizu; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanka; 17.25 Medved H Bojan; 17.30 Prišla je iz vesolja; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Šport v ponedeljek;
5.12.
21.15 Mike Hammer; 22.00 Super-flip; 22.20 Gospodje novega sveta; 0.00 The Munsters.
16.00	VVurlitzer; 17.30 Otok zmajev;
18.00	LindenstraOe; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Schwarzwaldska klinika;
21.00	Novo v kinu; 21.15 Šiling -gospodarski magazin; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Dunajska kri; 23.05 Indigenas; 0.05 Aktualno.
9.50 Videostrani; 10.00 Mozaik; 10.00 Zrcalo; 10.15 Naš utrip; 10.30 Veliki rop; 12.00 Videostrani; 16.45 Poročila; 17.00 Mozaik; 17.15 Naš utrip; 17.30 Radovedni Taček; 17.40 Ljubo doma, kdor ga ima; 18.15 Safari v mestu; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.10 Kaj pa, če bo dež?; 21.15 Omizje; 23.15 Videostrani.
10.30 Harri in sin; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Viki in silaki; 17.30 Tudi šala mora biti; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; Otroci pripovedujejo; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Univerzum; 21.07 Dallas; 21.55 Trucker; 23.30 Zapadno od Santa Feja; 23.55 Aktualno.
16.00 VVurlitzer; 17.15 Rdeča kapa, bela brada; 18.00 Alf; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Made In Austria; 21.05 Krmel šteje svoja ljudstva; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Kavarna Central; Poročila.
9.50 Videostrani; 10.00 Mozaik; 11.00 Angleščina; 11.20 Videostrani; 16.10 Poročila; 16.20 Videostrani; 16.25 Mozaik; 17.25 Lonček kuhaj; 17.30 Čisto pravi gusar; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.10 Zločin na Kozjem otoku; 22.10 Dnevnik; 22.25 Osmi dan; 23.05 Videogodba; 23.50 Videostrani.
10.35 Nenavaden par; 16.30 Lutkovna igra; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanke; 17.30 Dusty; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; Otroci pripovedujejo; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Dedek noče v dom onemoglih; 22.05 Rocky IV; 23.35 Aktualno; 23.40 Moški z velike reke.
16.00 VVurlitzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Pan optikum; 18.30 Lokalni TV-spored: 19.00 Čas v sliki;
19.20	Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Novo življenje; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki;
22.20	Mož, ki je ustrelil Johna Lennona; 23.05 Šport; 0.05 Aktualno.
9.50 Videostrani; 10.00 Mozaik; 10.00 Zločin na Kozjem otoku; 11.55 Osmi dan; 13.05 Videostrani; 15.45 Poročila; 16.00 Mozaik; 17.10 Angleščina; 17.30 Medvedov Godrnjavček; 17.40 Kuža laja mijav; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.10 Zakaj ste me obsodili na življenje; 22.10 Plesni nokturno; 22.25 Dnevnik; 23.20 Videostrani.
TV-diskusija
Nedelja, 4. 12. 1988,
TV Al, 11.00 - V dis
kusiji o mednacionalnih vprašanjih v Sovjetski zvezi in drugje po Evropi bo sodeiovai tudi Anton Rupnik, dopisnik Deta in SV iz Sovjetske zveze. Pogovor bo vodil Paul Len-dvai, m. dr. pa bosta sodelovala M. Huber (Weltwoche) in Karl G.
Strohm (Die Welt).
S humotjem od obale do oba!e
Sobota, 3. 12. 1988, TV LJ1, 23.15 - Temperamentna Madie zbeži iz psihiatrične bolnišnice, kamor sodi po mnenju soproga-psihiatra. Ta hi se namreč rad rešil prevelikih stroškov. Madie pa bi rada čim prej na drugi konec ameriške celine v Kalifornijo, da bi poračunala z brezvestnim možem. Voznik težkega tovornjaka, ki ustavi lepi avtosto-parki, ima pravtako težave, saj mu hočejo odvzeti vozilo. Režiser Joseph Sargent je spretno ujel ravnotežje med akcijo „filma ceste" in humorjem. Vse je opremil s country glasbo. V kinomatografih so film predvajali z naslovom „Pregon čez Ameriko".
Tuberko!oza „!ndigenas"
Trije botri
Petek, 2. 12. 1988, TV LJ1, 22.35 - Trije kriminalci so na begu pred preganjalci. Ko se umikajo preko puščave, naletijo na osamljen voz, v katerem mlada ženska rojeva otroka. Pri porodu ji pomagajo, vendar mati umre. Tako trem moškim ostane novorojenček. Odločijo se, da ga bodo ohranili pri življenju.
11.00 O osebi; 15.00 Steklena copata; 16.30 Božična gos Avgusta; 16.50 Medved Bojan; 16.55 S hudiči se ni dobro šaliti; 18.25 Čeladek; 18.30 X-razsežno; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Skedenj glasbenikov; 21.50 Marija; 22.15 Nabuli - kian išče svojo preteklost; 23.00 Bolje zvezane roke kot volja: 23.45 Aktualno.
9.00	Poročila; 9.05 Tom in Jerry;
12.00	Dobrodelni koncert; 16.00 Cirommusica 1988; 16.45 Potovanje koroških duš; 17.30 Operni vodič;
18.00	1 -2-X (nogomet in toto); 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Marija in Marta; 20.03 Venera in Marija; 20.15 Siikvvood; 22.25 Fletch, povročitelj zdrah; 23.55 Insi-ders; 0.40 Poročila.
9.50 Videostrani; 10.00 Mozaik; 11.00 Veiiki rop; 12.30 Videostrani; 16.30 Poročila; 17.45 Čiračara;
18.15	Naša pesem; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.10 Tednik; 21.15 Afera Caillaux;
22.15	Dnevnik; 22.30 Retrospektiva jugoslovanskega filma; 30 let nagrade Jeien; Diverzanti; 23.45 Videostrani.
Četrtek, 1.12.	Ponedeljek, 5.12.
Rož-Podjuna-Zilja	Je znanost luksus za
koroške Slovence?
Petek, 2.12.
Kralj na Betajnovi: Pred osrednjo gledališko predstavo KKZ v celovškem mestnem gledališču
Sobota, 3.12.
Duhovni nagovor (Ivan Antolič)
Voščila (M. Hartmann)
Nedelja, 4.12.
Kenija-potopis: Massai in safari
Torek, 6.12.
Bio-vrt
Sreda, 7.12.
Narodno-zabavna
glasba
Večerna 21-22
Zvočno pismo iz Ljubljane - Oskar Dev -ob 120. obletnici rojstva (I. Virnik)
četrtek, 8.12.
Praznična:	„Človek
vse življenje išče človeka." (P. Zunder)
Pavša!no v Kenijo (H-konec) - safari
Nedelja, 4. 12.: Vzeli so jim boga, ki so ga razumeli, in jjm skušali vsiliti belega. Vendar je bil ta mnogim kot beli človek, namreč tak, ki je hodil v restavracijo, kamor črno-polti ne smejo, in je enostavno zaploskal z rokami, da so mu postregli. Masaji umirajo. Naši vnuki jih ne bodo več videli. Čeprav je Afrika še vsa nova, je vsa grajena na smrti. Lev ubija zebro, in hijena požre ostanke, jastrebi počistijo in nato prepustijo krvavo pojedino še mravljam. Starega leva ubije njegov potomec ali kar je precej hujše, ga samo rani, nakar ga dokončno poje hijena. In sicer živega. -Mirko Bogataj na pavšalni rajži z neckermani v Keniji -nadaljevanje in konec. Safari. Jambo!
Je znanost !uksus za koroške Slovence?
Ponedeljek, 5.12.1988: Na to dokaj provokantno vprašanje bodo v diskusiji v živo skušali odgovoriti prizadeti, tisti, ki so svojčas začeli z raziskovanji, odvisni od vseh mogočih organizacijskih in finančnih težav in, tako menijo nekateri, tudi od posameznih oseb. Slovenski znanstveni inštitut je zaenkrat še vedno podrejen ZSO. V dnevnopolitični situaciji njegovi sodelavci ne najdejo do samostojnega raziskovalnega dela. Bo mogoče doseči osamosvojitev, in kakšno? Si osrednje organizacije sploh lahko privoščijo kulturni razvoj naroda brez znanosti?
Ponedeljek, 5. 12. 1988, TV A2, 22.20 - V
drugi	polovici prejš-
njega stoletja je 52 procentov Dunajčanov umrlo zaradi tuberkolo-ze, takrat tipične bolezni velemest. Ko je Robert	Koch	odkril
povzročitelje tuberkolo-ze, se je začel neusmiljen boj proti nehigienskim življenjskim razmeram.
Ponedeljek, 5.	12.
1988, TV A2, 23.05 -
„Indigenas" se imenujejo staroselci Ekvadorja. Ne preslišijo pa ponižujočega naziva „lndios", kakor jih imenujejo tamkajšnji belci. Na strani staroselcev Ekvadorja je samo t. i. temeljna cerkev, ki se bori proti njihovemu zatiranju in izkoriščanju.
Biti obsojen na živ!jenje
Sreda, 7. 12. 1988, TV Lil, 20.10 - Film ..Zakaj ste me obsodili na življenje" je posnet po gledališki predlogi Briana Clarka in pripoveduje o 30. letnem kiparju Kenu Harrisonu, ki po prometni nesreči ohromi in izgubi upanje, da bo še kdaj hodil. Pri življenju ga ohranja le prizadevnost zdravnikov. Kipar noče takšnega življenja. Na pomoč pokliče celo odvetnika, da bi si izboril pravico do smrti.
Gre za izjemno pogumen problemski film. Ob vsej tragičnosti je osupljiva duhovitost, ki omogoča gledalcu drugačno poistovetenje z dogajanjem, kot bi glede na zgodbo pričakovali. Filma namreč ne gledamo kot tragedijo pohabljenca, temveč kot dramo prisebnega in prav ničzamorjenega moža, ki se bojuje za svojo pravico.
M. Chapman
Sreda, 7. 12. 1988, TV A. 22.20 - ..Mož, ki je umoril Johna Lennona" je dokumentarni film, ki razkriva ozadja morilca Marka Chap-mana. Leta je izbrisal legendo o začetniku heat-glasbe.
Konsekvenca
Četrtek, 8. 12. 1988, TV Al, 23.00 - Andreas Gruber je pripravil dokumentarec o Franzu Jagerstatterju, preprostem, a konsekventnem možu. Spregovorili bodo vdova Franziska sojetniki.
<

t
Igra na piano
Aleksander Sardar, enaindvajsetletni jugoslovanski pianist, ki se je šolal pri Leonu Flei-scherju v Združenih državah Amerike, je zmagovalec prvega mednarodnega tekmovanja, imenovanega po slavnem rimskem pianistu Carlu Zecchiju. Druge nagrade niso podelili, tretjo pa si delita Japonec Sačiko Hisegava in Avstralec Victor Sangiorgio.
Brez piastike
Italo Monacchini, župan toskanskega mesteca Cortone, je z aktivnim varstvom okolja zbudil pozornost. Povsod, kamor seže njegova oblast, so plastične vrečke prepovedane. Župan se je zavaroval celo z referendumom, na katerem sta ga podprli dve tretjini volilcev.
Metoda prod raku
Ameriški znanstveniki so odkrili novo metodo zgodnjega odkrivanja pljučnega raka, s katero diagnosticirajo novo tvorbo, kar dve leti preden jo lahko opazijo na rentgenskih slikah. Profesor James Nulshine z ameriškega National Cancer Institute je navedel, da uporabljajo posebna monoklonalna protitelesa, ki reagirajo na beljakovine pljučnega raka. Ta rak se po Nulshinovih besedah razvija skrajno počasi (od deset do dvajset let), niso redki primeri, da se razvoj
celo ustavi za daljše obdobje in da nepričakovano izbije na dan. Pljučni rak je v bistvu kot tempirana bomba, pri kateri ne veš, na katero uro je bila naravnana. S sedanjo metodologijo bodo lahko odkrili in ukrepali proti novotvorbi še preden se bo ta razpasla. Metastaza je namreč glavna ovira pri uspešnem kirurškem zdravljenju pluč-nega raka, saj je treba pri takem posegu žrtvovati ogromno navidezno zdravega tkiva, po novem pa bodo odstranili le delček pljuč.
Grozi ieskova mast
Terry Metherel, minister za šolstvo avstralske zvezne države Novi Južni Wales, se zavzema za ponovno uvedbo telesne kazni v šole, če sp za to odločijo tako starši kot učitelji. Predložil je zakonski osnutek, po katerem bodo starši lahko zavrnili pretepanje svojih otrok, četudi bodo ti hodili v šolo, kjer bodo takšen disciplinski ukrep uvedli. V preambuli zakona je rečeno, da bodo telesno kazen uporabili izključno kot „zad-nji ukrep, izvajali pa jo bodo
samo ravnatelji in nekaj starejših učiteljev". Telesno kazen so v šolah Novega Južnega Walesa ukinili leta 1986, po veliki kampanji organizacije „Starši in državljani proti nasilju v šolah". Njen predstavnik Brian Step-hens močno obžaluje pobudo ministra, ker je prepričan, da bo marsikatera šola ponovno uvedla palico. Če bo zakon sprejet, bosta uporabljali z zakonom dovoljeno telesno kazen v šolah samo Južna Afrika in Avstralija.
Koroški petelin, ki ga vidite na naši sliki, seje začudil ob vesti, da je neka ruska kokoš znesla rekordno jajce, ki tehta kar 412 gramov in meri po dolžini kar 11,4 centimetra. Kot poročajo agenture, je bilo v jajcu kar 9 rumenjakov. Koroški petelin pa je precej žalosten, saj ob nizkih temperaturah - v Šmihelu minus 21 stopinj - tudi pete-line pošteno zebe.	s/Aa. tv/eser
Tovarna cc/a/ozc Obir na Rebrci je pomaga/a namiznoteniški ekipi VTK Ce/ovec, da /abko tekrnova/cem povrne vsa) potne .stroške. Jasno, da so se igralci zato tudi radi postaviii za skupinsko sZiko z Obir)evint transparentom, kakor to vidite na našit' sZiki. Zabva/)M)e)o se (z Zeve); .SZavko Vidic, Tranc-Jože/ Smrtnik, Mirko Tiče), Mar)an VeZik, /Indre) MoZtarin Marko Zčnpper (na sZiki pa man)kata igraZca ZZannes Verne) in Richard
Rompein).	SMa; tMeser
Odpoved za Miki-miško
Slovenski vestnik je v rubriki „od vsepovsod" že poročal, da se nekateri prizadevajo, da bi junaka Disneye-vih risank, Miki-miško, napravili za poslanika dobre volje Organizacije združenih narodov oz. njene podorgani-zacije za pomoč otrokom UNICEF. Toda do tega po najnovejših pogajanjih ne bo prišlo. Od predstavnikov združenih narodov je bilo slišati, da tega ne bodo storili, da torej Miki-miške ne mislijo uporabiti za ambasadorko dobre volje UNICEF.
Kot vzrok navajajo, da so menda nekatere države-čla-nice združenih narodov menile, da bo prišla svetovna orga-
nizacija v javnosti na slab glas in da bo nastal občutek, da se spreminja v društvo prijateljev Miki-miške. To te države utemeljujejo predvsem tudi s tem, da je v ameriškem pogovornem jeziku Miki-miška izraz za nekaj, kar je majhno in neprimerno. Seveda pa tak izrazni pomen nikakor ne bi ustrezal dejanski pomembnosti organizacije za pomoč otrokom na svetu. Hudobni in zlobni jeziki pa se skušajo pošaliti tudi iz tega sklepa OZN, saj kratkomalo trdijo, da je bil dejanski vzrok za umik Miki-miške v tem, da bi menda le težko našli koga iz Disneyeve dežele, ki bi bil pripravljen hoditi po svetu v oblačilu filmskega Mikija.
M/'k/'-m/'ška ne bo pos/an/k
SLOVENSKI
ŠPORT
VESTNIK
*	odbojka
*	rokomet
*	namizni tenis
P!us in minus Danes rokomet
Odbojkarji ŠK Dob/Aich so v zadnjih dveh kolih prvenstva spoznali bridkost in veselje: najprej so v Wolfs-bergu podlegli proti „več-nemu tekmecu za naslov" s 3:0, nato pa so v Bistrici ob Dravi slavili z istim rezultatom. Seveda je treba k tekmi v Wolfsbergu pripomniti, da sta Dobljanom manjkala dva ključna igralca, ki pa sta jim v tekmi z Bistrico spet dvignila samozavest. Kljub temu pa Dobljani še niso brez možnosti: obračun bo po koncu plav-olta.
Danes zvečer čaka ljubitelje rokometa velika predstava: v športni dvorani v Šentrupertu (Celovec) se bo avstrijska reprezentanca pomerila s Čehoslovaki, ki so bili v krogu najboljših na olimpiadi v Seulu. Pričetek: ob 19. uri.
Jasna zmaga
Prva ekipa NTK Celovec je v namiznoteniškem prvenstvu premagala SCA Šentvid s 7:3. Točke so osvojili: Vidic (3), F. J. Smrtnik (3), Kupper (1). Druga ekipa pa je podlegla Wolfsbergu z 2:8. Edini točki: Velik.
UMINUIRIS
Nepremagljivi P. Zurbriggen
Švicarski smučar Pirmin Zurbriggen, ki ga prijatelji in oboževalci kličejo samo še „gospod svetovni pokal", ga očitno hoče osvojiti tudi letos. Moški so letos tekmovali že dvakrat in obakrat je bil Zurbriggen (v sredini) najhitrejši. Takojc v svoj prid odločil tudi torkov veleslalom v Val Thorensu, kjer je zmagal pred Avstrijcema Rudolfom Nierlichom (levo) in Hansom Ennom (desno). Strokovnjaki sc sprašujejo, če bo Pirminu letos sploh kdo ko<t - -
ŠP OR T N! TERMIN!
NAMIZNI TENIS
Petek. 2. !2. 1988: Bodcnsdorf - Sete [ (t9). Sete tt - DSG Borovtje (19).
Torek. A. )2. <988: KAC Ceto-vec - NTK Cetovec ! (Šentrupert,19).
Sreda, 7. )2. t988: ASC Cetovec - NTK Cetovec t! (Šentrupert,^).
ODBOJKA
Sobota, 3. 12.: ŠK Doh/Aich -Betjak (gt. šota, 19.30).
Torek, 6. 12.: Hypo VBK - ŠK Dob/Aich (Hasncrca, 20).
ŠAH
Četrtek, 8. 12.: DG Liebcnftcs - SŠZ Posojitnica Celovec 11 (9).