slovenski ^tednik *"*to - Año V. No. 207 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 20- maja 933 Naročnina za pol leta S arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Ust izhaja ob sobotah štirikrat mesečno KAPITALISTIH IVA BORBA PROTI DELAVSTVU Fašizem v Italiji se je tako ^jajno obnesel, da so kapita-listi kar pijani veselja ker se potom fašizma obeta še dolgo življenje. Fašizem je danes na pohodu celega sveta* Z dozdevnimi narodnimi voditelji se je kapitalizmu u-klonila tudi cerkev, ki bi pravi kristjan mislil, da je nemogoče. In vendar: Italija in Nemčija, ki sta najbolj izra-*iti fašistovski državi, sta v Popolnem soglasju z Vatikanom. Boljši poznavalec bo pač lahko spoznal, da je vse to le komedija. .Kapitalizem nikoli ne bo imel delavstvo za drugo kot za sužnja, da imajo na videzno v svojih fašističnih sindikatih tudi oni svoje pravice. Tudi Bog je za njih samo denar, čeprav se klinijo kot dobri kristranje, to pač za to, ker je za militarizmom cerkev ena naj močnejših organizacji na svetu. Kristusovi navki ne lažejo, lažejo pa tisti, ki v njegovem imenu sleparijo svet. V svetovni vojni je cerkev blagoslavljala nacionalne zastave s katerimi so se narodi pognali v besno klanje na življenje in *®art. T0 je tudi ena naj bolj žalostnih episod simboličnega križa skozi devetnajst stoletji. S tem nočemo reči da so narodi zgubili vero v boljše f^ljenje, vero v pravico in Nosnico, vero v enakost in brastvo. Kot je tudi Kristus Učil. Fašizem pripravlja velikan ska katastrofa za človeštvo, sredstvih se ne uprašuje, jim prav pride samo da n« zletijo s hrbta trpinčenega Ijodstva. Nas vse to ne sme strašiti. Stojmo trdno v boju P*oti fašizmu, ki ni nič drugega, kot umetno sestavljen kapitalistični sistem. Y ta na-ltlen, da so vsestransko zagvi-Seili, so podjarmili tudi cer-Upajo, da so sesalke v dravske mase pravilno naoljene, bodo lahko v miru Rahljali njih energije, kopici sebi ogromna imetja, nam bodo od časa do časa za "P'emembo pripravljali krva- ve 01"gije — vojsko. Danes več kot nikoli je treba, da smo na» braniku naših pravic neizprosni, odločni. Bodimo razsodni in prevdar-ni. Cas je že, da bi tudi mi ponižani in razžaljeni, mislili z lastnimi možgani. Kadar kapitalisti in njih verni plačani hlapci kričijo o patrijotiz-mu, mislijo na nas, ker znajo, da narod s svojo nepokvarjeno dušo, v resnici ljubi domovino in bi se kot tak dal skoristiti v njih namene. Kadar se jim zecedijo sline po zlatu in srebru, se spomnijo Boga, tistega Boga, v katerega veruje ljudstvo. In ljudstvo jim ga z mravljin-sko pridnostjo nosi skupaj, v veri, da dela po božjih zapovedih. Danes bolj kot kdaj je nevarnost, da nas bo kapitalizem skrvjo pridobljenih pra vic, zopet oropal. Delavska zavest in kultura se je čudovito naglo širila in dvigala. Človeštvo se je upravičeno veselilo, svobode, miru, pravice in brastva. Kapitalizem pa hoče delavstvo potom svojega fašistovskega sistema s silo pogr&zniti nazaj v temo pokornega sužnja. Ali se bomo pustili? Izseljenci! Brez morebitnih verskih ali političnih predsodkov, bodimo trdni neizprosni ter složni za naše splošne delavske pravice. Nas še ni zajel črni val in lahko presojamo stvari kot so vresnici. Predsodki, ki še vedno delijo delavske vrste bodo polagoma, ako bomo strpni, Ivan Devetak 5, Josip Vižin-tin 5, Itfarjo Marišuč 5, Matija Cotič 3, Anton Colja 2, Karol Frletič 2, Franc Ma-rušič 2, Alojz Stepančič 2, Alojz Ferfolja 2, Jožef Pahor 2, Jožef Lavrenčič 2, Pete-jan 1, Franc Vovk 1, Viktor Bandel 1, Avgust Marušič 1» Pepi Bilje 0.90, Ivan Mišlej 0.50. Skupaj $ 164.40. Stroškov je bilo vseh skupaj $ 145.—. Denarja ostane še $ 19.40, katera svota se pošlje družini pokojnega. STRAŠNA NESREČA 1 Strašna nesreča se je P1*1' petila na veliko nedeljo v ničah, katere žrtev so postal1 trije mladeniči in sicer Volčič in še dva njegova prijatelja vsi trije doma iz sV" Lucije pri Tolminu. OmenJ*" ni mladeniči so se vozili z motornim kolesom, ter zad^1 od nasprotne strani prihaJa joči avto tako nesrečno, so na mestu ostali mrtvi. PEKA: HODIL pa ZEMLJI SEM NAŠI... (Nadaljevanje) Vračam se in mislim kaj bo z vnukom s slovenskim Naukom, ki mu poje še slovenska stara mati. Vračam se skozi brajde in občutim, da je vsaka trta žila odvodnica matere zemlje in da je vse vino kri. To zemljo imamo vsi tako radi. Bog* ne daj da bi kdaj popolnoma izkrvavela. * * * Noč je razlita nad vso pokrajino. Hodin ob Kalvariji. Bil sem že na pokopališču v 0-slaviji. Sedaj sem tu. Ne mislim več Grem po Grojni in Grojni in se sanjo časih ozrem po spomeniku. Nekje na sredi pobočja spi med cipresami Seipio Slata-per. Bil je slovenske tržaške matere sin. Pa karkoli naj že bo. Bog mu daj mir. Stojim ob Soči. Na mostu sem, ki pelje v Pevno. Zamaknjen sem v bele valove in vem, da je Soča še pred nedavnim valila krvave zublje, da je bila napolnjena s krvjo, vse tam daleč od Krna, od Mengor, izpod Sel, da je bila prepojena s Sabotina in s Sv. Gore. Valentina in Gabrijela. Vse to vem in vem tudi čemu, in vendar se vpra šujem: — Čemu vse to ? Čemu je to. Človek se tolaži : Vse bo boljše. Vse bo čas pozdravil. In vendar pozabiti se ne da. kaj bi, saj ne morem več str-peti, ko se spomnim, da bi se iza vrat lahko nasmehnil pater Škrabec, ki je odkrival tajne domače govorice v teh celicah. Hodim po bleščečem Travniku v opoldanskem soncu. Iščem nekoga. Stanuje na številki 15. Našel sem številko ampak Travnika ne. Piaz-za Vittoria, je bilo napisano. Vstavil sem se pred stebrom, ki je posvečen tolminskim puJntarjem, ves je od časa zarjavel in osivel, a vseeno je še živa priča nekdanjih upornih dni. In za zdelo se mi je, da sivi steber vabi, vabi in težko čaka novega in še silnejšega (kakor je trpljenje silrtejše) upora tolminskih ljudi. In kakor sem jaz prepričan, tako je prepričan sleherni kamen, da bo nekoč napočil ta dan. Odhajam. Še enkrat se ozrem po razvalinah gradu in mislim na groze in na pojedine. Mislim, in nekje izza šuma se oglasi žalostno, a vendar uporno pismo Ivana Gradnika. Gradnik bere na glas svoje pismo. In kadar ga bodo slišali vsi, kadar bo vsem do mozga prodrl njegov glas, takrat, da takrat... ** * Grem ob Livadi. Vedno nazgor ob redu. Skozi Solkan. Ozrem se še enkrat po Sv. Gori in nehote pomislim na Mater Božjo in Krista. Grem ob Soči. Tako mi se silno nekam mudi Plave, Kanal. Vedno bolj se globi Soča. Mudi mi se. Saj res. Saj grem vendar domov. Avče. Grem skozi sotesko. Soča šumi nizko med skalovjem... Domov... Ob hrumenju se mi odpre nov svet. Skozi Ušnik in mimo Čiginja sem se čez Kozar-šče spustil na Modrejce. Nov svet. Sv. Lucija ob Soči. Tolminsko. ** * Tolminska! Ta zemlja ima zame svoj poseben duh Morda vleče bolj na grenko, trpko stran kakor so grenke tolminske trde tepke, a jaz jo imam vseeno rad, še rajši, saj to je vendar to je moja rodna zemlja. * * Hodim po Gorici. Na Kostanjevici pomislim na, stare Burbone. Tu nekje spe. Skoro sem vse pozabil in zarez ne -vem, ali so prišli sem miru iskati in tudi tu v miru umrli, ali pa jih je boj ustavil tu sredi osvajalne poti. Če so iskali, niso ga našli; če so padli sredi boja, tudi boja še ni konca. Še mislim. Potrkal bi na »ajnostanska vrata. "Popotnik sem", bi dejal. "Daleč iz tujine sem prišel pa bi se rad ogrel in noč prespal". Da sem popotnik? To .vem. ^ mislih sem se vrnil domov, kakor tujec, kakor sin domačije. In vendar sem tuj in na samostanska vrata ne bom Potrkal. Zakaj menili, ki bi °dprl, poreče: "Figliuolo, che desideri, donde veni?" — No, non desidero nien-te- Volevo soltanto vedere un Arriso di un padre. — Ah, KO STE V REVŠČINI se Vas vsi prijatelji ogibljejo, ostane Vam1 le eden zvest in najboljši prijatelj VARNA IN KORISTONOSNA HRANILNA KNJIŽICA po 4 % letnih obresti katere 4krat letno pripišemo kapitalu z upravico istega dvigniti vsak trenotek brez vsakega predhodnega obvestila Preskrbite si takega zvestega Prijatelja na Banco Holandés Centrala : B. Mitre 234 Podružnica: Corrientes 1900 BUENOS AIRES Dobavljamo denarne pošiljke z največjo točnostjo Nabavljamo potne karte (šifkarte) od 300,— $ dalje Uradujemo vsak dan od Sy2 do 7 zvečer ob sobotah do 12.30 Majhna je Tolminska. Majhna in vendar velika. Vzemimo pot pod noge. Začnimo pod Krnom. Gremo po vrhovih in planinah Škrbina. Črna prst, med vriskaj očimi pastirji, med pohlevno živino in med malimi planinskimi kočami. Gremo pri Podbr-du čez Bačo in že smo v cer-kljansgih vrhovih. Kojca. Po-rezen. Tu se včasih ozremo po ljudeh, bi žive na svobodi. Zavijemo v Cerkno, čez Stražo, nato v Jagaršče, Krnico, Oblakov vrh in Pisanice v Gor. Trebušo, potem čez Vrata in dalje pod Lokavcem in Lomom k Sv. Luciji na Ko-smerice, na Selo, po čigin-ski ravnini v Volče in od tam tja mimo Kamna, Idrskega vse do Kobarida. Tolminska je razsekana v vsepolno globeli, grap in dolin. Vsepolno je na Tolminskem voda. Vsepolno virov in mrzlih studencev in deročih potokov, ki se zlivajo v naše reke: Soča, Idrica, Ba-ča, Tolminka. Tam izpod Triglava se pri-podi Soča. V silnih zubljih vre. Iz Sv. Lovrenca iz Vršnega ji poje njen pesnik: — Krasna si hči planin. In kakor enkrat zveni tudi Morda bo še tekla krvava, danes njegova prerokba nad njenimi valovi. Pri Tolminu se zliva v njo Tolminka. Pri Sv. Luciji pri-podita vanjo svoje valove še Idrijca in Bača. In Soča se potem vali nizko v globelih na jug — v morje. Vsa zelena je Tolminska dežela, vsa je lepo poraščena. V dolinah so lepa polja in njive, v pobočjih so lazovi. Višje so senožeti in gmajne in še višje so planine. Potem v gorah pa je vse zeleno, vse temno. Temni pasovi smrek segajo včasih tik do vasi v dolini in časih se zaMinijo v ostrem klinu čisto do vode. Gozdovi, gozdovi. . . Tolminska je dežela Tol-mincev, dežela zdravih ljudi. Ali poznate vi življenje tolminskega gruntarja skozi vse leto? Pomlad! Sneg se tali. V gorah se talijo zameti in pokajo ledovi. Vode rastó. Studenci so potoki, potoki so reke, reke so veletoki. In Soča je takrat res veletok. Umazani valovi podé po dolini. Pridružite se ji že Idrijca in Bača. Ozka soteska komaj požre vse te umazane zublje, ki se penijo med skalami in hrumé čudno, prečudno pesen o moči, o svobodi. Takrat pravi Tolminec: — Pomlad bo, treba bo orati. In komaj konča deževje in splahne voda, s polj, prijaše sv. Jurij i nobsuje deželo z zelenjem. Slišijo se prvi vriski. Otroci si napravijo prve pigčali iz sočnega vrbovega lubja. Vse zaživi. Že v zgodnji uri zamuluijo voli. Tol-minci tudi v planine. Zelene ko stopajo, globoko sključeni, za plugom in režejo globoke razore v zemljo. Razori se reže kakor rane. Vidim jih kako sejejejo. In s semenom sejejo v brazde potne srage in kri, sejejo v brazde svojo bolest, svoj srd in svoj gnev. Žal, da jim to zadnje obrodi tisočeren sad. Delajo, orjejo. V hribih kopljejo z motika-mi nosijo gnoj na hrbtu. Koši škripajo na koščenih ramenih. Tudi lazovi v pobočjih so prekopani. In potem? Vsak ¿dan je sonce močnejše. Vse raste in kipi. Kmalu bo cvetel krompir. Koruzo bo treba okopavati, nji-ozimine že valovi. Takrat pa se ozrejo Tol-minci tudi v planine. eZlene so že. Nekega jutra pa za-pojo na vasi rogovi, zamuka živina. Skozi vas se vije cela čreda pohlevnih tolminskih krav. Za njimi stopajo pastirji, oprtani s koši in lonci za mleko, maslo, skuto in sir. Vriskajo in pojó: vsi vedó, v planine ženejo. Kmetje se še enkrat ozró za svojim živinčetom in voščijo pastirjem: "Bog vam daj srečo in pred strelo naj vas varuje. Sv. Andrej pa naj čuva nad živino". In potem se odmeva v noč in v dan, v zoro in v mrak s goro vrisk prešeren in odkrit, planine v planino, z gore v zdrav in prisrčen kakor so prešerni in odkriti, zdravi in prisrčni tolminski pastirji. In ta vrisk se še odmeva v globelih in grapah, se lomi in izgublja med skalami. Da, to je tista tolminska pomlad. Poletje. Sv. Ivan. Kresovi žarijo po gričih. Mladina se raduje. Prideta sv. Ciril in Metod. Kresov ni. Časih je učitelj naročil otrokom naj kresove zažgo slovanskim a-postolom na čast. Zdaj pa samo tu pa tam za plapola plamen v noč. Na skrivaj. Nihče ne ostane blizu. Tako, kakor bi se ogenj sam zažgal in sam umrl. Kako pa ne. Saj gori že stoletja. Trava zori. Žito gre v klas. Košnja. Žetev. Že v zgodnjih jutranjih u-' rah preseka zoro vrisk. Skozi cist jutranji zrak odmeva reško klepanje kos. Kosit gredo. Skozi vas gre-dó fantj'e, vriskajo in pojó. Tu pa tam se kdo ustavi pod oknom svoje čeče. Dvigne koso in zamahne po rdečem nageljnu, ki se peni čez okno. Nagelj mu pade v naročje. Velik šop je. Parit, si ga zatakne za klobuk in je vesel. Se en vrisk in čeča ve, da je bil njen fant. Moj Bog. saj ga ima tako rada in po vrisku ga je spoznala. Kdo pa se zna tako vriskati kakor on. Radi bi vstala, pa ne sme. Zato pa je še veseljša od fanta. Nageljna ni več. Ampak ona je vesela. Zakaj vsako tolminsko dekle dobro ve, da če ji ne pokose nageljnov, ni — čeča od fare. Kosijo. Vse do močnega sonca švigajo po rosni travi. Potem pridejo grabijíce in kosci se vležejo v senco. Kosijo dolgo, po ves mesec. Na koncu pa je likof. Hej, in takrat. Na skeden pobje in čeče '.Harmonika, bas pa škant, to je muzika, lepša od or- kestrov, simfonij, bolj divja od jazza. Jabolčnik pa tep-kov mošt, to je pijača, slajša in močnejša od šampanjca. O, pa saj to ni konec. Likof to je samo praznik. Drugi dan pa .je delavnik. Zjutraj je treba vstati na novo delo. Treba je orati za ajdo in repo. Treba je delati, delati do konca. . In potem je jesen. Vse dozoreva. Vsa Tolminska je pregrnjena z belimi rjuhami. Ajda cvete. Po nji brenče čebele in nabirajo sladko medico za zimski čas. Rahli vetri pihljajo, ko se otava kosi in žanje ajdo, polomi še sirk in potem obere sadje in spreša mošt. Kaj pa je še sedaj ? No še malo listja za steljo. Listje že pada z dreves. Gozdovi rumenijo. S planin se vračajo pastirji. Pojo zamolkle pesmi. Potem pa zapiha veter. Dež je. Jesenske povodnji se bližajo. Približajo se in se raz-penijo. V gorah je že belo. In vsakega jutra je vse belo pre-grnjeno. Zima je. Po dolini se vozi veter, z gore drsi in izginja zopet za goré. Tolmin-ci so vsi doma. V izbah so na gorkem. Ah, te izbe! V kotu je križ. Po stenah visijo Ins t i tu to M é di c o 339 Callao 339 Ur. RenouBin Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti so zdravijo od zdravnikov specialistov. SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA. Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — WasBer- man — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3— nabožne slike, spomini prvega sv. obhajila, spomini na birmo. Na vratih je nabita staro znana "Goriška prati-ka". Na stenah poleg "zdiča" tiktaka ura. Pri oknu je mizarska klop, na sredi, obdana od klopi, bela javorjeva miza. Najlepša stvar pa je v tolminski izbi peč. Taka velika in lepa peč, na kateri se v zimskih večerih zbere cela družina. Oče v zapeček, mati v drugega, otroci pa na peč. Oj, kako lepi so ti zimski večeri. Vsa družina je lepo zbrana, čita stare knjige, zakaj novih dandanes ni več. Pravijo si pravljice. Dedje pripovedujejo o grozah, o ve-domcu, o jezeru, ki je bilo nekoč na Tolminskem. Pripovedujejo o Zeleni babi, ki se je raskoračila z Loma na Selo in pregrebla z veliko plevni-co sotesko, po kateri je odteklo jezero in po kateri še dandanašnji teče Sc,ča. Tolminci so rod puntarjev. Malo zaukazljivi in nekoliko trmasti so. Tolmineč ne poklekne. rajši potrpi. On ni petoliznik. Puntar je. Časih celo preveč. Sami med sabo se še dobro razumejo. Samo tu pa tam se malo pokrek-ljajo med sabo, takole med vasmi. ¡Časih se Tolminci malo po-kregajo, tudi čes deželane, tako namreč pravijo vsem od Ušnika naprej proti Gorici, ker jih ti zmerjajo z "zaru-kanimi gorjani". Ampak mar- J IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr, a. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires LA MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Buenos Aires. —Podružnica, ca- sikateri tolminski očanec ponosno pritisne na čiko in pljune na goriškem trgu. Tolminci so ponosni na svoj punt. Bili so sicer premagani, nekateri ubiti. Upor pa ni bil ubit. Upor je še danes živ v Tolmincih. Oni vedo, da je ja narodna epopeja in pričakujejo še večje epopeje. Ni na Tolminskem konec sveta, ni tam konec naše zemlje. Truden sem že in vendar grem lahko še naprej ob Soči do Kobarida. — Kraj kjer pradedov naših stara vera, biki najdaljše ("ase je češčena, kjer je molila lipa je zelena in v leBu žuboreča voda vira. — (Al. Gradnik) Tam se začne pravi planinski raj. Potujem po dolinah in sosteskah, silim na vse strani. Drežnica, Bragini, Li-vek in Smast. Vedno naprej, naprej do Bovca, do Trente. Tam pod Triglavom sem v lepi trentarski gostilni. Sedim ob oknu na verandi in gledam v peneče se valove Soče, gledam v strmo navpično steno Triglava. Zrem v ta čudovit planinski raj in mislim na Zlatoroga na bele Žalik-žene in pravljice. Glej, in na mah se mi zazdi, da rasto povsem triglaskem skalovju kS-vavordeče triglavske rože. Mislim in vidim, da je va-lovje priplavilo mimo mene mladega triglavskega lovca s šopom triglavskih rož v mrzlih mrtvih rokah. Mrači se. Nekam grem čez. Predil v visoko Kanalsko dolino, k Materi na sv. Višarje. SKoro nič več ne vidim. Sa- mo zamolkla prerokba Trentarskega študenta raste iz noč za nov dan. Zbogom. Poromali smo malo po na~ ši zemlji. Povsod smo se malo ustavili. Povsod se malo ogledali. Oh, saj veste, rad bi vam govoril veselo in smehljaje se, pa ne morem. Kvečjemu vam lahko rečem z jezo v očeh, a z upanjem svetlim in mladim v si-eu, kakor je rekel sivolasec glavarju vojske: — Kaj bo sekira tvoja iu tvo.l križ, kjer so ho tisočere korenine! In kaj pomaga ti, da vir maši», ki ril bo zdaj še globljo globočine, da z večjo silo še drugod priteče. Pozdravljeni vsi. Pozdravljeni tudi oni, ki so doma ki nosijo verige na rokah in nogah, srcu «n duši. Saj njih vkovane roke so naše roke, njih duša v boli molčeča, njih srce ranjene zveri, je naše. Vsi pa imamo tam očeta, drugi matere, brate in sestre, in zopet fante in dekleta — ljubezen je močna sega preka meje. Vsi imamo tam dede in pradede, ki spe v zasužnjeni zemlji. V bridkih grobovih spe, mrzle roke iztezajo k nam in šepečejo o božji in človeški pravici. Pa je Primorska Krajina od ene strani s puškami obdana, od druge z verigo jekleno s tretje z morjem solza. Primorska! Doline in polja in njive so samo meso, sama strnjena kri. Griči, gore in brda i" gmajne ^iz samih kosti, iz sa- Veliki zavod RAMOS MEJIA' ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjeiye, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEšA: vnetje, polipi: brez operacije in bo ločin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 339 Callao 339 ®ih koščenih teles, iz samih ^banj, ki zro z votlimi očmi ^ vzhod. Primorska! Primorska jé črn trikot s Peterimi krvavordečimi križi Posejan. Prvi sred istrskih goličav. Orngi sred kraških gmajn. Tretji med brajdami Brdih. Peti v tolminskih gorah, četrti v vipavskih doleh. na Dom! Mi vsi smo brezdomcih Ptički brez gnezda? Ne! Levi v verigah ukovani smo, tigri v kletkah jeklenih, tigri in le- vi, ki zremo v puščavo, tigri in levi hrepeneči po dnevu, soncu, svobodi. Pet križev na črni zemlji. Noč ? Ne! Še bo sonce. Ah in takrat bomo šli mi vsi, vi vsi. Gradnik pravi: Pel Triglav, peli bodo vsi vrhovi, kjerkoli pasejo ne naSo črede, vse njive, gaji vrtue grode, potoki, reke, viri in slapovi. In nemi peli bodo še grobovi in duh rojen i/. juiSe srčne srede, obnavljal bo navade in obrede, ki bodo bitjo na.niya peč ugotovili, da kaže Ljeninovo truplo znake razpada- j ljubiti, ker ji je začela poleg brkov pogonjati tudi brada. Žena je pripravljena sprejeti ločitev, zahteva pa milijon lir odškodnine in 500 lir mesečne podpore. Sodišče je tožbo zavrnilo in tožitelja obsodilo na plačilo stroškov, češ da ni ženska brada v današnjih časih, ko si jo ženska lahko odpravi s kozmetičnimi sredstvi, noben razlog za ločitev. A tudi če bi se odločili za to ločitev, bi žena nikoli ne prodrla s svojo zahtevo po odškodnini milijon lir, ker je njena dolžnost, da se v takšnih primerih posluži kozmetičnih sredstev in zdravniškega nasveta, to pa tem bolj, če ji ni šlo v materialnem pogledu nikoli slabo. Čevlji, ki se sami snažijo V Mellonovem zavodu v Pittsburgu (USA) se je posrečil resnično "sijajen" izum. čiščenje čevljev v bodoče namreč ne bo več potrebno, ker bodo njihovo gornje usnje prepojili z nekim eks-traktom loščila za čevlje, ki bo ob naravni toploti nog sam stopil v akeio. Čevlji se sploh ne bodo mogli več u-inazati, čeprav bodo stopali Aho hočete biti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite se na CLI rj anc A LLO ' ^ A DSA.GODEL Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE. KRON IÚNF BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIII SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni. ŽARKI X - BI ATERMICA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 še po takšnem blatu. Čevlji z novo avtomatično mažo pridejo že v kratkem v prodajo. Smrt človeka, ki je izsledil Mato Hari V Cannesu je umrl bivši vojaški poveljnik Ladoux, ki se je uspešno udejstvoval med svetovno vojno v proti-vohunskem odseku vojnega ministerstva. Njegova zasluga je bila, da je vojaško sodišče prijelo in izvršilo justi-fikacijo nad znano vohunko Mato Hari. MEDICINCI O SMRTI Večina ljudi se boji smrti, ker menijo, da jih ob zaključku življenja čaka še trd boj. Toda zdravnik ima drugo mnenje : zdravnik ve, da večina ljudi umre, ne da bi se zavedali nastopa smrti. In jasno mu je, da tu o kakšnem "smrtnem boju" sploh ni govora. (Oskar Bloch.) ** * Če bi imel še toliko moči, da bi mogel držati pero, bi ga hotel uporabiti, da povem, kako lahka in prijetna je smrt. ("William Hunter na mrtvašk; postelji.). ** * Strah pred smrtjo je povsem nepotreben. Nihče ne deživi svoje smrti. Kadar umremo, nas ni več zraven. Preden nas smrt pobere, nas dobrotno uspava. Naše bitje ubegne kakor v sanjah v drug čas in drug prostor, še preden je smrt oprostila posamezne organe njihove naloge. (Kari Ludwig Schleich) Oče je sežgal svojega otroka V Unter - Edelstaudenu v Avstriji je zakrivil neznan postopa« te dni zločin nad 161etno slaboumno Barbaro Bauerjevo. Deklica je povedala, da ji je postopač na podstrejšu storil silo. Obenem je zgorelo v hiši poldrugo leto staro dete njene tudi slaboumne sestre. Objastva so uvedla preiskavo in na dan so prišle strašne podrobnosti. Zdravniški pregled otroškega trupelca je namreč dognal, da je bilo dete sežgano. Zasliševanje Barbare Bau erjeve je pa pokazalo, da si je deklica napad izmislila. V času, ko je postal otročiček žrtev dozdevne nesreče, je bil v hiši njegov oče, premožen kmečki sin Franc Gregor, k> je po aretaciji priznal, da je zvezal svojemu otročičku roke in noge, ga postavil h kupu drv pri peči, polil s petrolejem, položil nedolžno žrtev na gramado in jo zaž-gal. Slaboumna Barbara je hotela otročieka svoje sestre iztrgati plamenom in je dobila hude opekline na glavi. Ker je otročiček na goreči grmadi obupno klical, je zve- Imiiiiuui Svojo gostilno priporoča FRANCE KURINČIČ CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) priprosta domača hrana. dobra vina in pivo. lepi, zračni prostori. vrt in dvorišče, pripravna za ples. snažna prenočišča po 60 cent. Hrana in stanovanje za dekleta, ki iščejo službo. poceni pension. — zveze na vse strani mesta. Ples vsako nedeljo in praznik KAPAVICO CCV/HATIIEM simii ece-914 1017 SACMICNTC 1€1T od 10 do 12 in od 14 do 21 ure Y dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. .A-tcl J6 MARKO RADALJ F. Qniroga 1275, DOCK SUD stvar malo drugačna. Stari Egipčani se niso zadovoljili samo z besedno kletvijo, temveč so skrbeli tudi z drugimi sredstvi, da né bi nihče brei kazni motil grobnega mir® njihovih vladarjev. Lord Ca* narvon se je bržkone zastrupil pri dotiku bodečih kon« v alabasterni vazi. IVERI O LJUBEZNI Možje bi bili skromnejši, če bi vedeli, kako jih v kakšnih trenutkih sovraži ženska, ki jih ljubi. ** Tisti dan, ko ne ljubiš več? dvomiš, dali si kdaj sploh ljubil. * * * Mnogi možje menijo, da so za žensko storili vse, če se ž njo poročijo. Potem se ne ba-vijo več ž nji in čakajo dozdevno samo na zamenjavo. A vendarle se čudijo, če ji& žena vara. ** * Zadostuje trenutek, da n-bije ljubezen. ŠIVILJA za navadne oh- 1 leke in večerne toalete, delava prvovrstna, po najn° TJ. T. 59 Paternal 0467 Calle SAN BLAS 991 .rojakinjam Marija KojapeC' vejši modi. Priporoča se ul. San Blas 991. Bs. Največja želja sleherne?9 izseljenca je, postavitev 1®" stne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrni' te se na zidarskega moj str9 S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto? Buenos Aires. U. T. 50-02T?; Izdeluje načrte in napr»^ vam proračun za gradoj0' brezplačno. PENSION ZA ŽENSK® ^ ženske se sprejmejo na bt^0" in stanovanje. Lepe zračne s»^ Hrana dobra in na izbero. fon in radio na razpolaga M. KOJANEC rínski «ge odvlekel fleklico na podstrejše in jo držal tam tako dolgo, da je nesrečni o-tročiček utihnil. Morilec je priznal, da je grozil s sežigom tudi Barbari, če bi ga izdala. Strašen zločin je razburil vse tamošnje prebivalstvo. Milijoni za najplodnejšo mater Leta 1.926. je umrl v To-rontu kanadski mijilarder Karel Miller, ki je zapustil vladi države Ontaria blizu dvajset milijonov z naročilom, naj dobi vse to bogastvo kot nagrado mati, ki spravi v državi Ontariu na svet v desetih letih po njegovi smrti največ otrok. Za prvi del milijonske zapuščine se poteguje zdaj v smislu milijarde-rjeve oporoke Italijanka Gra zia Bagnotova, mati 21 otrok, ki se jih je šest izmed njih rodilo po Millerjevi smrti, a mati pričakuje v kratkem že 22. otroka. Edina tekmovalka plodne Italijanke je Henrika Brownova iz Kanade, ki ima sicer 27 otrok, a se jih je šest izmed {njih rodilo po letu 1926., toda v nasprotju s svojo srečnejšo tekmovalko zdaj ni noseča. Vlada države Ontaria je poizkusila lani izpo-slovati od sodišča, da bi proglasila milijarderjevo oporoko za neveljavno in da bi njegove milijone dobilo domače Reakcija Wassermann Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje Ruenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila zmmmiu Dra. Dora Samoilovič de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 Prva slo ven. cvetličarna "JACINTA" Nagrobne vence, namizne rože, šopke za neveste, vseh vrst semena in sadik rož ter drevesc. Cene nizke, prepričajte se rojaki, ter me osebno posetite. Postrežba na dom. Se priporoča ANTON UŠAJ Av. San Martin 3358 U. T. 50-2396 — B. Aires čudaškega bogatina prisojeni nji. Tutankamnova kletev V pariškem ameriškem klubu je imel Tom Terris, član znamenite ekspedicije lorda Carnarvona, predavanje, v katerem je navedel svojevrstno pojasnilo za skrivnostno smrt, ki je zadela lorda Carnarvona in 7 drugih članov ekspedicije po odkritju Tu-tankamonovega groba. Terris pripoveduje, da je bil navzoč, ko sta Konrad Carter in Carnarvon, smrtno bleda od razburjenja stopila po 17 letih brezuspešnega iskanja prvič v popolnoma sta-troegiptsko kraljevo grobnico. Med drugimi stvarmi, ki vseučilišče. Ta poizkus je pa naletel na hud odpor javnosti, posebno med ženskim svetom, tako da je morala vla- da popustiti. Bagnotova je prepričana, da spravi do leta 1936., ko poteče v oporoki določeni rok, na svet še štiri otroke in da bodo milijoni so jih našli v njej, je bila tudi alabasterna vaza, na kateri so odkrili naslednji napis: "S hitrimi perutmi naj smrt doleti vsakogar, ki bi z zločinsko roko ropal v faraonovem grobu." Člani ekspedicije so se malo prestrašeni spogledali, ko so slišali to kletev, lord Carnarvon pa se je nasmehnil in prižgal žveplen-ko, da bi si v njenem stoju ogledal drugo alabasterno vazo, ki je bila tako čudovito fino izdelana, da je plamen sijal skozi njo. Lord jo je poduhal in dejal, da diši kakor po rožah, kar je ugotovil potem tudi Terris. Čudovito je bilo, kako je mogla Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Buenos Airesu. Sprejemajo se penzijoni-stke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za $ 30.— calle COLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia) posoda polnih 3700 let ohraniti ta vonj. Lord Carnarvon je hotel uganiti vzrok vonja in je segel z golo roko v vazo. V naslednjem tretnutku jo je izvlekel z bolestnim vzklikom iž nje. Na kazalcu je bilo nekoliko kapljic krvi. Lord je ranico izsesal in se ni brigal več zanjo. Tudi Terris je vtaknil previdno roko v vazo in je začutil na njenem dnu kakor igle tenke konice. Tri tedne po tem dogodku je lord Carnarvon umrl, v naslednjih treh tednih pa je umrlo nič manj nego 15 drugih članov ekspedicije. Ljudstvo je govorilo, da jih je zadela faraonova kletev in to mnenje je prešlo potem v svetovno javnost. Po tem, kar pripoveduje Terris, in ni nobenega razloga, da bi v njegove besede dvomili, pa je in komplikacije zdravimo brez bolečin Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Krči, zapeka, šibkost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE X ŽARICI - ULTRAVIOLETNI ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAMO $ 3.- AFORIZMI Ljudem so dolgo obetali ^3, da so jim ga ljudje /.a k obete vzdrževali. ** * Sugestija se je najbolj u-P^abljana vselej, ko je bilo ^eba ljudem sugerirati, da se Jim podi dobro. ** * Vsako dobro delo se lahko izrabi v grde namene, to-da to nas ne sme zadrževati, d® bi ne delali dobrega. ** * Dokler žena hrepeni po mo *evih pesteh, ga še vedno ljubi; mož pa tudi dokazuje naj-ljubezen s pestmi. Za- to je tudi toliko zakonskih ločitev, ker so možje premalo bojeviti. * * s V Žabji vasi imajo živino-zdravnika, ki ga strašno rad pije. Kadar je v vinskem elementu, mu vsega sveta ni mar; sedi v gostilni, naroča četrt za četrtjo, srka in pije, dokler ne obleži. Zadnjič pride k njemu v gostilno Jernač in mu pove, da njegovi kravi ni dobro. Ce bi prišel gospod in pogledal, kaj ji je. Toda živino-zdravnika ga samo posluša, mirno sedi in pije. Jernaču postane stvar preneumna, gre domov, odveže svojo lisko in jo pripelje pred oštarijo. Hočeš nočeš mora živinozdrav-nik vstati in stopiti ven. Toda bil je še toliko pri sebi, da se je hotel nad kmetom maščevati, ker ga je motil pri pobožnem opravilu. Zato veli Jernaču, naj privzdigne kravi rep in naj pogleda proti glavi. Med tem odpre sam Liski gobec in pogleda vanj, ter pravi Jernaču: "Ali me vidiš?" "Ne!" odgovori Lmet. "Kravi so se čreva zapletla!" reče živinozci ravnik važno in se o (Vara jo nazaj v gostilno. IVERI Mož pravi, da obožuje u-metnost, ženska, pravi isto in — meni umetnika. ** * Ženska, ki se spozabi, se ni pozabila, temveč se je spomnila sebe. ** * Kaj je tolažba? — Često sočutje, še češče škodoželjnost. ** * Koliko moških bi se ozdravilo svojih ljubezenskih bolečin, če bi imeli nezvestnico samo za en dan v svoji oblasti, da bi jo potem, ko bi postala čisto majhna, sami zapustili. * * * Ženske rade sanjajo — zato ker pri tem mnogo doživljajo, ne da bi jim bilo treba napenjati možgane. * * Mrtvo ljubezen vzbujati je brez pomena. Preteklost ne postane nikoli bodočnost. SPOROČAM Jožefi Uršič, iz Kobarida, da se nahaja njeno pismo, ki je prišlo iz Evrope pri Antonu Kurinčič, Pedro Echague 2658 d. I. MOJE VERSKO ŽIVLJENJE Evangelij pete povelikonočne nedelje Tisti čas (1) je govoril Jezus svojim učencem: Resnično, resnično povem Um: Ako boste Očeta kaj "Prosili v mojem imenu, vam bo dal. Doslej niste nič prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno. To sem vam govoril v prilikah; pride pa ura, ko vam &e bom več govoril v prilikah, ampak vam bom očitno oznanjeval o Očetu. Tisti čas boste prosili v mojem imenu vam ne pravim, da bom jaz prosil Očeta za vas; zakaj Oče sam vas ljubi, ker vi mene ljubite in verujete, da 8em prišel od Boga. Izšel sem iz Očeta in prišel na svet; zopet zapuščam svet in grem t Očetu. "Glej", mu reko njegovi učenci, "zdaj očitno govora in ne pripoveduješ nobene prilike. Zdaj vemo, da vse Veš in ne potrebuješ, da bi te kdo vpraševal. Zato veru-3emo, da si izšel od Boga". (1) Pri zadnji večerji, veliki neposredno pred svojim trPljenjeni. Evangeljska misel: Ako boste Očeta kaj prosili v dojeni imenu, vam bo dal. Cerkveni koledar 2l • maja — j>eta povelikonoč- °edelja — sveta maša za Slo-' *eace ob desetih dopoldne, popol- ® °b štirih pa slovenske šmarne. 22, 23, 24. maja — pondeljek, torek in sreda — prošnji dnevi. Pri nas doma se bodo vršile po vseh župnijah profcnje procesije, ki izvirajo še iz petega stoletja po Kristusu, ko so trle krščansko ljudstvo velike stiske, in so bile po takih »pokornih in prošnjih procesijah odvrnjene. Tu v Buenos Airesu prošnjih procesij ne bomo imeli, pač pa bomo peli vso tri dni po sveti maši litanije veeh svetnikov, za odvrnitev nadlog, ki so danes tudi nas zajele. V sredo je hkrati praznik Mnrije Poanočnice kristjanov. 25. maja — četrtek — spomin Kristusovega vnebohoda. Zapovedan praznik. Slovenske božje službe dopoldne in poldne, kakor ob nedeljah. Hkrati argentinski državni praznik, spomin osvoboje-nja argentinskega ljudstva iz španske nadoblasti. 26. maja — petek — spomin sv. Filipa Nerija. 27. maja — sobota — spomin sv. Beda, angleškega učenjaka. 28. maja — šesta in poslednja povelikonočna nedelja — slovenska božja služba po navadi. O MOLITVI Znano je, da malopridnih otrok starši ne poslušajo ali jih vsaj radi ne uslišijo. Dobri otroci pa premorejo pri njih vsel Tem več, čim bolj so slabotni in pomoči potrebni. Najbolj je bistven krščanski nauk, da je Bog naš oče, ljudje pa smo njegovi otroci, Saj začenjamo kristjani skoro vse naše molitve z Oče naš, kateri si v nebesih. Kakor človeški stariši. se tudi Bog veliko ne meni za molitve in prošnje svojih malopridnih otrok. Veliko pa premore goreča molitev pravičnega (Jak 5,16). Na zunanjo, človeško veljavo ljudi, svojih otrok, Bog ne gleda. Nasprotno: če so bolj slabotni, bolj pomoči potrebni, tem bližje je njihovim prošnjam, da jih pomaga in usliši. "Na koga pa bom gledal, če ne na reveža in potrebnega", govori sam v svetem pismu (Iz 66,2). Ni treba drugega, kakor da se nanj obrnemo in ga pomoči prosimo. Nič ni na svetu lažjega ko molitev. Zanjo ni tireba ne denarja, ne učenosti, nobenega priporočila, nobene posvetne imenitnosti, samo malo dobre volje. Kjerkoli človek živi, povsod se lahko obrne na Boga in mu potoži svoje stiske, bodisi v stari domovini, ali v argentinskem novem svetu, v svoji hiši, ali v najeti sobici, v cerkvi ali na polju. Kakoršenkoli je, premožen ali ubog, zdrav ali bolan, čedno napravljen ali zakrpan. I Samo nečesa je treba za dobro in uspešno molitev. Nečesa, kar med ljudmi nima posebne cene, kar pa pomeni Bogu vse: da se obračamo 1 nanj kot dobri otroci na svo-1 jega dobrega očeta. Kakšni pa so dobri otroci? Dokler jih kdo ne pokva-' ri so običajno preprosti, od-' kriti, skromni, ponižni, krot-i ki. Očeta vbogajo, mater ljubijo, nikomur ne želijo in ne naredijo hudega, ne lažejo, nikogar ne sovražijo, nobenih posebnih skrbi ne poznajo, pa imajo vsega, česar potrebujejo za življenje, z majhnim so zadovoljni, prijatelji so si med seboj, če jim je kdo krivico storil, brž pozabijo, nič še ne poznajo časti- hlepja, in tudi otroci odličnih starišev se radi in neprisiljeno igrajo s svojimi vrstniki iz nižjega rodu. Enega takega otroka je svojčas Jezus poklical tako pripoveduje apostol in e-vangelist Matej 18,2.3 — in ga postavil v sredo med apostole in rekel: Resnično, povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. i '' i Kadar bomo mi taki dobri božji otroci, takrat bo tudi Bog naš dober oče. Takrat bo naša molitev pri Bogu veliko pomenila in bo naravnost vsemogočna. Takrat bo tudi o nas veljalo, da veliko premore goreča molitev pravičnega. Veljalo nam bo Jezusovo naročilo: prosite in boste prejeli. Sicer pa mora tudi za nas veljati, da je Gospodov obraz vedno zoper hudodeke (Ps 33,17). Še eno podobnost sem našel med otrokovo prošnjo in našimi molitvami. Splošno je znano, da se kapricirajo otroci včasih za kakšno ničvredno stvar, ki jo hočejo po vsej sili imeti. Prosijo celo česa, kar bi jim bilo v školo. Tako se zahoče kakemu takemu nespametnemu malčku morda blestečega se noža s katerim bi se rad igral. Otrok ne ve, kako nevaren da jé lahko zanj tak nož. Dober, skrben in pameten oče seveda svojemu nedoraslemu otroku ne bo dal brušenega jfnoža, če še bolj prosi zanj. Ravno na ta način bo namreč njegovo prošnjo uslišal in mu dobro sto- ril, če otrokovo prošnjo na videz zavrne. Tako mora Bog po pameti tudi nam včasih odreči kako nespametno prošnjo, prav zato, ker nam dobro hoče in ravno zato, ker mora našo prošnjo po pameti uslišati, nam tega dati, kar je za nas dobro, in vzeti od nas, kar bi nam škodilo. In še to moram pripomniti, da mislimo mi preveč samo na prosilno molitev, kadar o molitvi govorimo. Da vse preveč pozabljamo na livalne, zahvalne in zadostil-ne ali spravne molitve, česar za naprej več ne delajmo, ker bi ne bilo to ne lepo, ne pametno. Zaradi kratkega prostora moram veliko preje končati, kakor bi želel. Še svoje veselja naj izrazim, da so mi prošnji dnevi prihodnjega tedna takoj v začetku izhajanja tega Mojega verskega življenja dali priliko povedati par kratkih misli o važnosti, mogočnosti in pogojih dobre in uspešne molitve. Molitev je namreč temelj, podlaga vsakega krščanskega verskega življenja. Kjer ni molitve, tam ne more biti nobenega verskega življenja. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega zakona so sklenili: Marija Marušič in Leopold Volk, Brna Putre in Kari Kocjan. Želimo jim v novem stanu obilo veselja in zadovoljnosti. Zakrament svetega krsta je prejel Danijel Aldo Ter-čič, kateremu tudi želimo vse dobro. lié.-. PBOPIETA BIOS LAS SOCIEDADES CULTURALES - - ESLOVENAS - - TEDNIK Calle AÑASCO 2322 'EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) BUENOS AIRES Arto V Núm. 207 OKCANO PE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SUD Sede: Añasco 2322 Bs. Aires.y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I» 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCCA. Fierre L'Ermite: DEKLICA Z ODPRTIMI OČMI I. poglavje Hi!... Hot!... Hi!... Hot!... Ob živahnih zvokih ljubke pesmi, ki jo je prepevalo zalo dekle, vzpodboden od cin-gljanja svojih osnaženih zvončkov, ki so se svetili izpod sive grive kakor zlata jabolka, je zdaj stopical, zdaj dirjal po svetlem prahu krasnega junijskega jutra siv o-sliček in veselo nosil na vratu svoj črno zarisani križ. Stopical, dirjal je ob veselem pokanju biča, vendar ga ni maral ošiniti noben udar. Saj to je dobro vedel, nema rnež ! Po suhi poti so peketala "Pentaponova" namazana kopita kakor kastanjete; bil je pa "Pentapon" najbolj prekanjen osel na svem otoku — kar ni mala reč — kajti mnogo jih je v Noirmoutieru. še enkrat toliko kot ljudi! In vsi osli so tam plemenite pasme, prevdarni... modrijani. . j vsi znajo brcati in biti pokorni: to zavisi pač od voznika, če je nevešč Parižan ali domačin z otoka. Danes pa vozi zanosilo iiT zalo dekle, močno modrih oči pod močno črnimi obrvmi, in že to nasprotje daje njeni nenavadni postavi dosti zagoneten značaj. Tudi njeno ime je nenavadno. Kličejo jo Rolando You. Zakaj neki "You" na tem otoku, kjer se ljudje ne imenujejo drugače kot Bou-graud, Gendron, Lavaud, Pe-le-Mele ali DamOur...? Zakaj neki "Rolanda" na tem otoku, kjer se nobeno dekle ne kliče tako? Da ni morda daljna naslednica strašnih Normanov, ki so v starih časih mnogokrat napadli Noirmoutier in so zoper nje sezidali menihi sv. Filipa mogočno trdnjavo, ki še dandašnji stoji sredi otoka? Ni dvoma, da se je kateri od njih tam nastanil ali da je ostal v jetništvu. V tem slučaju bi spominjalo ime "You" na lahke barke, s katerimi so predrzni roparji pristajali nekdaj v lu-zerandskem zalivu. Zakaj pa ne...? Zato ne, ker ima tam doli sleherna stvar svoj vzrok... Rolanda in You imala pač tu- di svoj razlog. S tem pa še nismo pri kraju- Zakaj pa je imela Rolanda poleg svojih črnih obrvi in modrih oči in svoje rjavkaste kože — plave lase? Pla-ve kakor žitno polje spomladi, ko se odraža v bledozla-tem lesku od temnega neba? Zakaj...? Zakaj... ? Ali ni vse življenje obdano z vprašanjem: zakaj, z za-gonetkami in skrivnostmi? II. poglavje Tistega dne je sedela torej Rolanda na trdi klopi vrh modro barvanega vozička, kakršni so na otoku v rabi, ter priganjala na vso moč v smeri ribiškega pristana Her-baudiere. Pentapon ni bil baš pri volji, da bi dirjal, toda radi čvrste odločitve dekletove, da se ne pusti voditi od njegovega razpoloženja, so je pač moral udati. Jutro je bilo jasno in prozorno, kakor je pač pogosto-ma na tistem otoku, kjer ni tovarn ne dima, kjer se pojavijo avtomobili le za dva meseca v letu, v času počitnic. Na desni in levi so se razprostirala žitna polja, razdeljena v zelo krivuljaste njive. Ta navada je spet noirmou-tierska skrivnost. Najbolj vidne so bile njive krompirja. O, kakšno življenje na polju!. Povsodi so že izkopali "zgo 3= - ..... N/ Z JS K E BOLEZNI EDINA KLINIKA ZA ŽENSKE BOLEZNI Zdravljenje se vrši po univerzitetnih specialistih iz Buenos Airesa in Pariza KRVNE BOLEZNI — MATERNICE — JAJČNIKA — NOSEČNOSTI — BELI TOK — NEREDNO PERILO — NABREKLOST ŽIL Krvne bolezni in nervoznost se zdravi z električnimi žarki Za čitatelje SLOV. TEDNIKA pregled brezplačno Ordinira se od 14—20 ure "INSTITUTO RTV ADA VIA" Rivadavia 2580, L nadstr. Dve kvadri od plaza Once dnjega", ki tvori v še večji meri nego ribe bogastvo otoka, ni ki ga otočani prodajajo tujcem, kar se da drago. Tujci so zadovoljni; kajti ni krompirja v Franciji, ki bi se le malo mogel kosati s čudom, kakršno je pristen, o-kroglast in rumenkast noir-moutierski krompir, ki poganja v pesku, v toplem in hladnem objemu morske trave... krompir, ki diši po vijolici, po soli v solarnicah. Sleherna hiša v Noimoutie-ru ima posebno izbo, najlepšo, ki ji pravijo kamra za krompir, kjer pozimi pod slamo negujejo skrbno spravljene gomolje, da bi pognali čimprej, za "prve zgodnje". Že v januarju jih posadijo... Blagor tistemu, čigar pristni krompir najhitreje dozori, ker ga proda za najvišjo ceno. Kajti ladja, ki prispe v Nantes morda samo štiriindvajset ur pred drugo, se lah ko ponaša z dvojnimi izkupičkom. Zdaj je čas prekopavanja; ves "zgodnji" je že prodan in odposlan. Kmetje in kmetice, težke rasti in odločnega značaja, že pripravljajo zemljo za drugo setev. Oboroženi z lopatami, zasajenimi na dolge ročaje, pre- kopavajo, obračajo in preobračajo peščeno zemljo, ki ima barvo sliv in diši po. morski travi... Obračajo urno in z ljubeznijo, v taktUr možje in žene, bratje in sestre, bratranci in sestrične— In njih plemenite, nenava* dno ritmične kretnje, se odražajo od neba, ki postaja čedalje bolj modro in jasno. Z vseh strani dvigajo svoje velike glave osli, ta hip srečnejši od Pentapona, ker se svobodno pasejo, in ne o-zirajo s svojimi resnimi očmi za drugom doli na cesti... rz drugom v polnem diru... Siromak !... Hi!... Hot!... Hi!... Tu, tam — mlini na vet£T-Hot!... Eni so častitljivi, s snež-nobelim čelom, dolgimi koščenimi rokami in slepimi očmi, kakor da jih je naskočil Don Quiehote s sulico v pesti- Drugi pa se v polnem delu enakomerno obračajo, zatopljeni, pometajo po nebu pod velikim božanjem vetra. (Nadaljevanje v prih. št.)' Nečimurna frklja stoji pred ogledalom in se občuduje. Nenadoma vzdihne: "Oh, zakaj nisem moški, da bi se s teboj poročila". Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE DOCK SUD' (Prov. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Odbor SPD I. Urejuje: Jan Kacin J