CHURCHILL IN DRUGA FRONTA Pismo, ki ga je pisal Josip Stalin ameriškemu poročevalcu Henyrju C. Cassidy-ju, je našlo odmev v angleški poslanski ibornici, toda Winston Churchill o njem ni hotel raxpravljati, češ, da je kraljeva vlada svoje stališče o vprašanju glede druge fronte še pojasnila. WILLKIE IN CHIANG KAISHEK KONFERIRALA SEST UR. — Wendel Willkie je včeraj imel šest ur trajajočo konferenc« z gen. Chiang Kai-shekoni. ter se je poslovil o i njega Selc ob eni uri zjutraj. Pred tem je bdi že štirikrat v pogovori Ji s Chiangoin. Njegova zadnja kmi-ferenea s ki t a sk im genera li-siniom je bila najdaljša, ki .}«► je ta še kdaj imel s kakim inozemeem. Kitajsko časopisje še vedno" prinaša ila izražena želja, da hi Willkie informiral predsedniška Roosevelta in a-meriško prtbliko o potrebi od-i>rave tnjib koncesij in tujih 1**-ritorijalnih pravic na ozemlju Kitaj-'ke. Vesti o položaju v Jugoslaviji USPEŠNI BOJI GUERIL CEV V BANIJI tz Londona poroeajo dne 30. septembra, da gladom vei^ti, ki prihajajo iz Carigrada, so po-sliiii Nemci okoli 15. avgnsta' močne oddelke, okrepljene z n-i staskioi skuviuuii!', v Ranijo.1 da tam zatfcse guerilsko giba- PRED GLAVNIM STANOM V ANGLIJI TUDI PREDSEDNIK ROOSEVELT HLADEN Ko ji' bila včeraj podpi-mna ^T^ooHhiBvinm in Anglijo ter Ritsdjo nova pogodba za neprekinjeno in večjo vojaško iKjmoe Rusiji, sta predsednik Roosevelt in (JliurcLilh odločim odklonila v*a!ko javno razpravo o drugi fronti, in o pritožbi Rudije, da ji Združeni narodi ilot-edaj niso dali zadostne podpore. Državni department je naznanil, da je bila podpisana nova pogodba, kmalu zatem, ko je predsednik Rosevelt na časnika '.vki konfereroei odklonil v-ak vnzwrovor o Stalinovem pwmu in Willkie je vi zalile vi, da je čirrtprej odprta druga fronta. N"ek ča-*ni!kniWki poročevalec je vprašal predsednika, kaj misli o zahtevi svojega osebuega odposlanca WetideLla Tj. Will-kie-ja, ki je W. Moskve poslal nujen poziv, da «e naj prične drirtra fronta v Evropi v najkrajšem času. kadar .jo vojaški vodite ji odobrijo. <*'a gledal predvsem ua to, da se j eene ne bodo več navijale brez pot rebe. Istotako je Tieon Hendercon nemudoma dal svojemu osobju navodila in naloge za takojšnjo izvedeli je kontrole nad eenami, najemninami itd. nje. i Spopadi so trajali dva tedna,! ua kar je bil sovražnik pri^i--1 jvu. da -se umakne nazaj v svo-1 ja rtohodi^ča, ta&o da zdaj gue-j rilci kontrolirajo večji del o-' zemlja Kaurje. Oddelek domoljubov iz Bani-' je je izvršil uspešen napad na sovražno posadko v Maj+>kem ' Tmjiku. Posadka se je brez u-j pora in z vso svojo opremo n-da'a. '200 vojakov je bilo nje-' till, 160 pušk in 9 strojnic uplenjenih. Velike množine druge' vojaške opreme so ,padle prue-j rilcem v roke. j Ista s-kupina je izvedla na-! j pad tudi na ustaski oddelek, ki i je med kmeti izvrševal zapleni-' j tev plenice. t'-vtajivakstvo. ODPOR NA DALMATIN SKIH OTOKIH Lz Mo-kve je prišlo jioroeilu, da je ite|>elo gneril-skiui ^kupi-' nam, ki se bore na dalmatinskih otokih, da izženejo tlačite-Ija iz nekaterih vasi. V osvobojenih krajih so takoj za«*eli pobi ovati narodni osvobodilaii odbori, ki so takoj izvršili različne ukrepe za uspešno organizacijo narodne borbe. Pred kratkim so laške zased-bene čete začele ofen-zivo proti skupinam domoljubov na otokih livar in Korčula, a so naletele na tako hud odpor, da so se morale vrniti zopet nazaj v svoja izhodišča. V začetku meseca septembra se je obrnil italijanski upravitelj s|»lits4kesra okraja na gw-rilsko 7>oveljništvo dalmatinskih otokov, ter domoljube, da od lože orož.je na.jkas. neje do 15. septembra. Zagrozil jim je, da bo poslal, ako se ne «bi pokorili, na otoke veliko vojsko, da za tre upor. Hrvaški domoljnibi pa so odgovorili «ia te grožnje s tetin, da so znatno ojačili in pomnožili svoje geril-sko -kupi ne. —JIC. Izcranianjd Židov iz Hrvaške prestolnice Tjomlonski l:>t "Jewish Clno-nkJeM prioikSa jkhI gornjim naslovom nasle»ln,fo vest: "Marijonetna hrvaška vlada je izdala dekret, s katerim otl-vzema vsem Židom ln*vaško državljanstvo. Nemško časopisje piše. da s*o bili Žid je po premestili prestolnico iz Zoraibili naerobne kamne za tlakovanje ulie. Madžarske oblasti so v Sn-botie.i post relile 120 Židov, vključno žen im otrok, v Tfnffk maščevanja za sodelovanje Židov s +*itb*ki«iii gnerilwkimi oddelki. —JTO kratkem prijel v Washington, da 1I)U o tem poroea. Standleya bo»ta na potu v Združene di-žii-ve spremljala vojaški in mornariški atašej. Ravno tako bo prišel v Washington poslanik v Ankai-i Lanrenee A. Stein-liardt. Ameriški vojak ua .straži pred vhodom v glavni stan generala Marka W. CIarka. vrhovne^ poveljnika ameriške armade v Angliji. Ruska ofenziva se nadaljuje Nova silna nemška ofenziva proti Stalingradu, katero so prva včerajšnja poročila označevala kot najsilovitejšo, kar jih je še bilo v bitki ob Volgi, ni imela nikakega uspeha, kajti Rusi so izmed 12 tankov razbili 11 tankov, ko so vdrli v industrijski okrai mesta. Kot pravi poluoeno ]x>ročilo ruskega vrhovnega poveljstva, Tuska ofenziva na M*verozapa-dnem delu &$ta'iugrada ob Donu in Volgi ddbro napreduje. Isto poročilo tudi pravi, da -o Rusi v bi ižLili Mozdoka na Kavkazu zavzeli nek cfl>ljrhlen kraj. za katerega so -e dva dni bi'i vroči boji. Kavno tako «o se vneli srditi 1>oji v okolici Sinjavina, juvro-vzhodno od Idling rad a, kjer so Nenxn napadli z'dvema divizijama. Po dveh dneh (bojev so Nemci iatnubili 40(10 vojakov. Tii^t favestja" pravu da že <"(»lgo časa ni bilo tako iiilovii-tih bojev okoli Stalingraila, kot so sedanji veliki boji, ki so jih Xeniei pričeli h ftVWl voja- ki in 100 tanki lia ^everozapad-nem ]>redmestju S>taliiigrada. Napad no prieeli topovi in veliko število tftrmoglaveev, ki so l>ombaivLirali nr^ke postojaaike. \res dan je padlo na t-usoe granat in min na mesto, Rusi pa so iz jxwTrtin o*Ilbi.raIi sovražne napade. Nemci *fo dvajsetkrat napadli. Boji so se nadaljevali vso noč, tcKla po 24 urah, odkar so se prijeli na-padi, Rusi niso prepustili sovražniku nit.i pe
  • priča še hnjžih bojev, ki bodo odločili its od o že 45 dni obleganega rrw*sta. Nemški na- RUSKI RADIO O BOR BAH V JUGOSLAVIJI ONA poroča iz Xto<*kholma dne -. oktobra, da ruski radio navaja poročiJa iz Ženeve, gladom katerih so guerilci popolni gospodarji Banja birke v Bosni. Ljuti boji so divjali v p^vi poloviei ~eptemibra- Taitoj v prviJi spopadih so Nemci izgubili 50 mrtvih in ranjeni h, a kmalu zatem o takoj razdelili strada jočem n ljudstvu. • iz Moskve prihaja tuoi uročilo. ki pravi da so gueril^ki oddelki zasedli dne 20. septembra i>« kratki. ti>da s-nliti borbi, mesto Fojnico v osrednji Borili, V predmestju in na uli-ea>h j p poginilo veliko število sovražnih vojakov in častnikov, flnerilei so zaplenili v tem kraju »arate zalo«e vojnega materijama in hrane. —JTO. Srbski kmetje zažigajo svoio letino NYTAG je poročal iz J>to<'k-holma, da ^llbski kmetje niso hoteli poželi svoje koruze in so v toliki meri požiirali letino, da jo bila marijonetna vlada gen. Nwlica primorana, izdati po->t»l>en zakon km zaščito žetve, ki grozi s smrtno kaznijo vsakomur, ki bi si pri delu na polju zapalili cigareto. Posebne }»oljske straže -so <*eJo onremili >- topovi, da so prepn "'.'.i na-daljno sabotaižo." — Poroča Ju$<*slav Iaf^rninlig^ C-tuter padi prihajajo v naglih presledkih, kar pomeni, da Nem-eeui rezerve še niso jm^e. Pri prvesu napadu v nedeljo je bil samo en -nemški polk z 30 tanki. v drugem dva polk« in v j tretjem, ki je prišel po odmorn treh ur, je bila že cela divizija.1 V torek pa #>o pričele napad t ri divizije s 100 tanki. Medtem pa Rusi napadajo odi strani, na severozapadu in na! jugu Stalingrada in, kot pravi poročilo, na severozapadu Rusi, da si počasi, vendar stalno napredujejo. Okoli Voroueža Rusi napadajo na več kraji h. Nemci so v svojih protinapadih imeli velikanske isagnibe, NACIJSKIM SATELITOM DIŠI PORAZ OSISOA Kot poroča ONA iz Berna, je opaziti v zavezniški i državah Nemčije )K>ločitno gibanje /a\ kiiltnrno neodvisnost oti Nemčije. Švicarski tednik *' \WUwo-ohe" opisuje jiotaino aktivnost v tem oa'ru v več fleželah osi-šča. ter pravi_da postajajo i-deoloike vezi med .naoiji in f*a-telis'kimi državami čeadalje l>olj rahle. Na Madžarskem se zadnje čase izredno pogosto pojavljajo v dnevnih listih omembe o tradicijah, ki so v zvezi / sv. J-ftefanom. katereira krono so nekoč nosili avstrijski ce-f-arii. Finska enaiko neprestano poudarja. da je Finska demokracija, ter da bo to tudi ostala. Njena vojna je zgolj obraanbne-ga značaja, ki brani interese mei finskega teritorija. V Rumuniji, piše list. se naskrivaj zaplenjuje Hitlerjevo knjigo "Mein Kampf", ki je današnja neiuska bSblija. Italijanske revije in slične publikacij tudi poiwlarjajo T^atinizem v'kontrastu z Oermanizom. Tjist dalje citira izjavo na-cijsike revije "Berrtsflhe A-kade. mie". katera priznava, da liem-^kp kulturne ustanove zima j Rajha danes štejejo komaj eno tretjino Članstva v primeri s številom, ki so ga beležile v •prvem letu tri-partHneea pak-ta. Tudi cirkulacija nemških listov zirnaj Nemčije je padla za 29 do v enem letu. TIFUS SE ŠIRI Po poročilih, katera >o prišla preko Geneve v Washington, se arla-i, »ta se v centralni Polj?4fi širi tifus in na Holund-skem ter v Belgdji se je tudi že razširil, čeprav ni bilo v nobeni od teh dveh dežel niti znaka tifusa tekom več desetletji. Rusiki radijsko poročilo tudi naznanja, da >se je tifus prikra- Vet- poslancev je pozvalo Churchilla, da pove svoje mnenje o Stalinovem pismu, ki jasno pravi, da zavezniki Kusiji največ pomagajo fs tem. da *'zavc-zniki iTjpolnijo svoje obveznosti in ob (pravem) časil." "Seveda sem bral in tudi razmišljal o omenjeni izjavi," je rekel Churchill, "ravno tako pa smo na jasnem, da za sedaj ni potrebna nobena izjava vlade Njegovega veličanstva, ras&un on Vi. ki so že bile dane o tej zadevi." Churchill pa je glede druge fronte podal v poslanski zbornici edino izjavo 8. seiitemhra, ko je v poslanski zbornici potrdil, da se Rusija še ve Ino uspešno brani ter izja-1 vil, da so Rusija sicer pritožuje, da ji zavezniki ne dajo zadostne pomoči, da bi jo rešile velikejra nacijskega pritiska, da pa ?o Združeni narodi tivlno »Klločeni priti Rusiji čimprej na pomoč. In največji Churchillov uasrprotuik in kritik v poslanski zbornici Aneurin Bevin ;e (•hunihilla vpra«šal: Ali se ministrski presednik zaveda, da bf> resno vplivalo na vojno produkcijo, ako bo še naraščalo domnevanje. da je kak nesporazum med Sovjetsko Ullijo in med nami ! Ali ni tedaj že da.se v tej zadevi razjasni javno mnenje f "V resniei nimam ničesar dodati, prav gotovo ne v tem trenutku, k skrbno premišljeni izjavi, ki *em 'o podal v tej /adevi.'' je odgovoril Churchill, ""in poslanski zbornici "bi resno svetoval, da te stvari nepotreluin up sili v ča*u, ki je zelo f^oinembeii." SLABE GOSPODARSKE RAZMERE IK POMANJ KANJE DELAVCEV V ZASEDENI DOMOVINI (Lz časopisja jxhl nacistični!« nadzors"tvo:n.) "Graničar" poroča, rla je liačeLnik policije v Beogradu objavil nareo. da >e morajo vsi nezaposlenci ml 17 4o let takoj prijaviti polu-iji. I 4*N'ova Hrvatska" prinaša govor podpre^fs^dnika Taveli-čeve vlade Džafera Kulennvi-ča v Travniku, ki trdi. da v ne-I odvisni lirvažki državi velja le Še ena Kama poJitika. ona. ka-I tero vodi poaflavnik . . . Mnoari i okraji, v katerih so vladali sovražniki. so zdaj osvnlbojeni, kakor IkkIo .-ivobojeni tndi oni pree je doarodilo v prvih dneh hrvaške neodvisnosti mnoisro nearativnib doarodkov. Toda te-li niso zakrivili pravi ustaši, temveč bandit i. katere j I brun mazival 44 nastaše''... Veni, , da ne nioi^ete kupovati vsesra, I kakor T>o[)rei. l>a sp ip v«e. kar i kivrnrjete. zelo podraži1«. Vzrok na^ib težlkoč v urehrani pn-j «tošenia, ki irli je zakrivil so_ I vražnik v n-^eni ozeml jil in iip-do-tatek mw*sra pridelka, vsle.l pomafliikanja delavskih moči.., Prenn^ati moramo te-žavepraznega ze'od'a. . . Graničarporoča da >o v l žicah prepovedane vs<* y^ilwi-ve in obisk', ker je treba ves svobodni ča< jwsvetiti oti na delo ali kam drugam ob stojnicah za liste ki buljimo v naslovne vrste raznih časopisov, ki nas skušajo vsak po svoje pritegniti k temu, da odštejemo tiste krajcarje in kar spotoma beremo, kar je najvažnejšega, ter taiko butnemo v kakega iieanaaica, ki prav tako gleda v svoj llrt in obenem vtika nikelj v zarezo pri prepustni pregraji podzemske železnice. Včasih se tekom vožnje razvije med kakimi skupaj stoječimi ali sedečimi potniki pogo-. vor o vojni in ob taki priliki , človek lahko s^poana kako j< , vojna znrMšala svet. zakaj ofc takih prilikah se često znajdemo v ozki soseščini z ljudmi ia vseli mogočih krajev sveta. iZadnjič sem čakala na podu-lično dol na Times Square-u Število osirotelih otrok v Srbiji cenijo na 420,000 London, 27. septembra. (Di-rakcija za informativno službo) — Uradni sofijski list ''TTtro" .prinaša dne 13. septembra članek novinar ja Tane-ra, ki je prepotoval Jugoslavi-o. Tanev piše med fini arm: "Veliko levilo 5wbov je poginilo v borbalh proti zasedb*-' lim Četam. V se nahaja) lase« približno 420,000 oairo-otrok, katerih «tarši so izbili tekom vojne. Vsa dežela «e nahaja v tragično siromašnem položaju. Poljedelstvo jo mrtvo in oelo v IŠČEJO SE MOŠKI in ŽENSKE za snaže nje uradov. Nočno deloj Zgla-site se od 12 do 1 popoldne vs*ak dan pri : , -CITY SERVICE CLEANING CONTRACTORS, INC. Room 80S, 1564 Broadway New York City pa me pocuka za rokav brad « t možiček i-točila solza po licu. Nisem vc-. dela, kaj bi ji rekla, saj mi je bila vendar tujka, zato' sem ji j pritrdila, da je res tako. Ona I si je obrisala polzo In mi pove-. dala o svojih sinovih. Eden.i--, padel v prvi svetovni vo jni . . . dva sta morala v fra/neosko armado to pot . . . tretji sin/i r najbolj&i armadi na svetu —v armadi Strica Sama! Pdnošno je dejala to in obenem poun-i rila: "Ali tudi Francijo fjufcim ' in verujem, da jo sedanji l-po-! vi, ki so na vladi ne upjv>pa-f ti jo." ■— "Francija bo i/^.-1: vrtala!" je rekla 's posebnim .' poudarkom zopet iai zopet in in' i s temi (»esedami tudi prožili s roko, ko sem vstala, da iz-;<"<-> pim. "Seveda bo vstala." s< n : rekla, "kot bodo vse drug tep-[ tane dežele." In te besede so ji privaV o nasmeh na lepo lice. 15TH ANNIVERSARY CELEBRATION CONCERT and DANCE ■ Sponsored By New York ALL AMERICANS Lodge No. 580 S. N. P. J. Sunday, Oct. 11th, '42 Starting 4 P.M. AMERICAN SLOVENIAN AUDITORIUM 253 Irving Avenue . Brooklyn, N. Y. ADMISSION 45c plus 5c tax' — 50c. - ^ & m Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA £Sk J E D N OT A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800 Premoženje $5,000,000 SOLVENTJCOHT K. S. K. JEDNOTE ZSA&A 127.24% - ■ — .. * (t hom dobr« arfci ia n-oiim drmgim, u varaj m pri tujboijii, p<»-fttrni in aadsolvefltnl (Mdpornt organlxaciji, KftAS-JSKO SLOVEN Mil KATOLIŠKI JKDNOTL U« m lahko m«rnW m nnrfnln^. ratne po^kadkr. tffffdk proti bolezni in onraoociosli. K. S. K. 4EDNOTA sprejmu moikr in žrtuke od 16. do H. leta; olrukr pa fnkoj p« rojstni in d« IS. leta pod svoje okriO«- tt S. K. JEDNOTA izdaja najmwlrmej^ vrstr rertifikalr tedanje dobe od S2M.M d« »S^MjM. fL S. K. JEDNOTA je pra»a mati vdov in tirat, fe fte uigi fUn aH čfanira te megetee in baeate katoligke podporne oreanlzaHK f* trudi m ht irMopi tak-J. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobno« I i te obrnite na uradnike ta aradafee krajevnih HmAiev K. S. K. Jed nate, ali pm na: GL AVRI URAD 351-353 Ho: Chicago Street/ - " Johei, Illinoli Zao'vzni^ki svet je v £ikri$>-j cili,. ko spoznava bol^ in lx>Jj jaeno, da proslavljeno uporniško g ijbanje na I ti oil ni nekaj enotnega, eno-dn^iK^ga, aniipak 6 "ali manj "zadevajo drug ob drdge-1 ga. Toda nič majjj ni v zadregi, ko epaža «e vso ostalo ne-enotsn«^" nned Ji^goslavani, Jn to je tisto lrado, ki nam je zidajfle pogledati manj z odprtimi očmi. . (Slovenci vedo, dobro vedo, da je danes «e veliko manj čae, " da bi poskušali biti "samo St*>-venri," kot je bil kdaj poprej. Zato booejo biti takoj tiuidi Jugoslovani iii «plOli Slovani, Polno je pji tiskih sil vsena-' okrog, ki jkn tega ne dovoljujejo. Najbolj boli, da se jim juigo-'l O'van*vod vetom zastopajo — kaj T . človek fbi rad zapisal: Jtmro-|3lavijow pa se iniora zavedati, i da to nI ree. Zastopajo Srbijo. Neko Srbijo, o kateri sami nimajo pravega pojma, kaj naj " prav za prav bo. ali kako bo 1 prišla do svoje eksistence. Nikar kdo ne reci, da obža-1 lujenio nevedoč, kaj pišemo. Saj ni treba drugega ko citati kolone "Ameriškega S'.'bobra-na." Morda samo nekoliko tega branja tu pa tam £e ne odkrije takoj v*=>e resnice. Toda • samo nekaj dni po vrsti ga je ^ treflba citati, pa se odkrije stvar kakoTŠna je. Čigavo glasilo je Srbobran? 1 Zasleduj stvar nekoliko globlje in ne moreš se otrestti pre-, i pričanja, da je za njim ne sa-_ ino '' jugoslovansko" — v res-e nicifirt»ko—zastopstvo v Wa-shinigttonu, ampak p»rarv tako "jagoslevaneka" — v resnici ' >rbska — vlada v Londonu. Ce bi tem predstavnikom, enbstva He b ilo povleči pisanje Srbo-- brana, vsekako Srbobran ne bi i več tako pi^al. Toda nic se ni 1 storilo, tudi tudi ne izza časa . kraljevega obiska v Ameriki. 1 da bi se naredil tenru pisanju konec. ( 'Urvatje in Slovenci so krat-a konialo — izdajalci! Da, tudi Slovenci, ne tsamo Hi*vatje! K NobVno olajševalne okoliščine K ne najde ''Srbdbran*', nobenili izjem ne odkrije ne med Hrva-i- ti ne med Slovenci. Oba na-j "roda sta enako izdajniska in to e v vsej svoji "celoti. Z izdajat-ci pa Srb ne govori, kaj šele a da bi se z njimi dogovarjal o 0 kaiki bod-cci ureditvi sožitja v slarpni državi! Bo Srbi poišteni in raz-boriti ljudje, seveda so. Da je s takih tu v Aiweriki, vemo iz j_ osebnfh sreča/n-j z njimi. l>a ^o brez dvoma tudi tam doma Hitler ima navado napovedovati padčc kakega važ - * i.ojšega mesta in tako je tudi napovedal padec Leningra- ! da, Moekve in Stalingrada. Toda visa ta mesta sedaj še \ toje. ' ; i To so ona tri mesta, o katerih so Rusi zatrjevali, dafJ ih sovražnik ne bo nikdar zavzel. V obupnih bojih 44 diii i . Iitler ni mogel razbiti ruske črte., ki brani Stalingrad. 3 V obširnem obrisu je obramba teh Strateško -zelo važ-iid mest skoro isia. V vsakem slučaju se je postavil ne- ' i-roiiren zid po dolfeein in trdovratnem, pa rednem umi-i' :anju V vseh slu^a.n?! je izgledalo /kot da hočejo Nemci po!' olgem obkoljevanju s frontalnim naskokom zavreti me-pito. Jn vsakikrat se je bilo bati, da bo ta končni naskok i u odepoln za branitel.je. Pa v vsakem takem kritičnem i frenutkti je pr^Žel nov, nepričakovan odfpor. Prt Leningradii, kot pri Moskvi, je Nemcem* naj bolj priljubljena taktika — napa-danja od strani — x>ostala u- , od na za n ie samie. Vmes sb nenadoma posege ruske re-/crr«, napadale najmanj od dveh strani in sovražnik, že . elo oslabljen in izčrpan, je *>il prisiljen umakniti se. Pred Stalin^rasdom !Semci še tfco izčrpali, dasi so do-' i veli že strahonte izgnbe. Toda že ^o v tekn ruski napadi \ bok na severu in na j u^ti Stalin grada in ruske rezerve so : rioele prihajati nabojSČe^ ' : Najtežavnejši UalOgi v>tikCga poveljnika je dognati >ravi čas, kdaj naj vrže v boj *voje rezerve. Ko je prišlo poročilo, da je Stalin imenoval maršala Borisa M. »aposnikova ea svojega naslednika kot obrambni komisar ter obenem za vrhovnega poveljnika rdeče armaide, je bilo splošno domnevano, da je kot priznan najboljši ruski strateg sedaj prevzel obrambo Stalingrada, ker se tudi njemu pripisuje zasluga, da je olbvaroval pred i adeem Leningrad in Moskvo. Moskovski radio danes zanikuje poročilo v inozemskih državah, da bi bil Stalin svoje mesto kot obrambni komisar in vrhovni poveljnik rdeče armade prepustil maršalu Šajpošnikovu. Iz tega zanikanja je tedaj razvi-Ino, da na stalingradski fronti še vedno poveljuje maršal Timožehko, ki je ves čas tako uspešno vodil umikanje rde-e armade pred mnogo močnejšo sovražnikovo armado. In pri vsem tem, da se je umikal, rdeča armada ni bila i azkrojena in oslabljena, in še več, nemški armadi je po-/ročil take velikanske izgube, da jih ,ne bo mogla nadomestiti. Ruske rezerve tedaj nriha.jajo na Ibojišče. Maršal Ti-ruoserko je spoznal pravi čas. kdaj je treba poslati v boj rezerve in nemške tolpe so bile vstavljene v času, ko je I fitler že napovedoval padec Stalin^rasda. Dokler je vede?, da je nemška sila na svojem višku in močnejša kot pa raka, in zapravljal svojih rezerv, temveč šele sedai, ko pri nemSki armadi že kažejo prvi znaki utrujenosti in ^črpanja, jih je poslal v boj. Stalingrad sicer se ni rešen, kot sta bila rešena Leningrad in Moskva, toda Nemci so vstavljeni in bodo naj-brže tudi vrženi nazaj. T«lco sodijo tudi turški vojaški krogi o bojih okoli 9talingrada. "Ako se Ibo odpor pri Stalingradu nadaljeval," pravijo turški vojaški strokovnjaki, 4'bo Nemčija izgubila odločilno bitko, kar pomeni skoro toliko, da je izgubila vojno." Stalingrad je ruski Verdun! beograjskih gostilnah, v katerih jedo nemški višji častniki, povel jniiki zasedbenih čet, dobivajo gosti pokvarjen kruh. — Prod beograekimi prodajalnami živil čakajo neskončne vrste ljudi... A kljub vsemu te-' mu so Srbi preverjeni, da se I bo potek vojne obrnil in da se ; bo zgodilo v tej vojni, kakor v prvi svetovni vojni." Ogromnost navedenega števila srbskih sirot, je sama na selbi najhujša obsodba, tlačite« ljev, _ —J1C. Ln drugod po svetu, Uidi o tem ni dvoma. Toda uradno pred-ertavaiifetvo Jugoslavije — ali Srbije — je sestavljeno po- večini iz najbolj zagrizenih sa-mo-Srbov ali vele-Srbov. Ti ljudje se vam požvižga jo na zahteve po federaciji, Zo-dialjeni Sloveniji večji in moč DKijpi 'Jugoslaviji. Kolo časa hočejo ipo vsej i?ili obinki "nazaj v leto 1918 in dati Srbom priliko, da rta novo "podjarmijo" Hrvate in Slovenoe. Silijo v exspredje svojo Srbijo na tak način, da dktuSajo onfemo-gtf-vti Hrvatom in S^-eneem wako pred^tavmištvo pred velikim »vetom. Okušajo jih tako oslabiti, da bi se popolnoma Eavedali t»voje onemoglosti, padli pred Srbi na kolena in zaprosili: Vzemite nae, pa naredite z nami, ikar veste in znate. IZato rte« «ne biti niti omenjeno da je kak Slovene*? kaj junaškega in sploh veljavnega naredil. Ravno tako ne, da je (kje kaj pametnega zinil. Vsi do zadnjega «?o bili sami razdiral i Jnngoslavije in zato jih imajo Srbi kot svojrh partner jev v državnotvorni aajedmici že enlkrat za vselej dovolj! Nikdar več v skupno državo z njimi. razen če hočejo biti —■ pod-ja m A jeni in bodo plesali, kakor bo žviSgal ^rbski godec. To ■so najbol j boleče in skeleti? reči. Zato ker so najbolj nepričakovane in zato, ker so neopravičen^. Zato, ker prihajajo od strani najbližjih t)l:atov v iSlovaristvu. Kaj bi se dalo reči glede ravviajija Srbov, nekaterih S rbov, v-cdilniii Srbov, pred vojno, med vojno in po vojmi! Toda tu ne gre za to, da bi vračali oieitke z očitki, tudi ne, da bi se otresali očitkom*. gre samo za* to, da se ugotovi" klejaniski o&ložaj. In tako je edeii nred vlzroki slovenskih strahov tudi ta, da takazvana jugoslovanska vlada noče ničesar slišati o tem, da bi kaj jasneiga izjavila glede bodočnosti Jugoslavije in naredila kak korak v tem smi-s"lu pred zavezniškim svetom. Nasprotno, v*»e je podobno, da « svojim cinizmom oelo odklanja ze dane gamaracije o zopetni upoštevitvi Jugoslavije. Ali je potem čudno, če se celo Roo-sevettu zaleti i.n v velikem svojem govoru omeni Srbijo namenilo Jugoslavije? (Nadaljevanje prihodnjič.) WEDNESDAY, OCTOBER 7, 1942 WBI IDPggta lm njtgm .i •ftaster u pioibb . '•< Tenatnka 1'oljta, ^ ki Na pUpiaeah-^ralgek M itt TAMBURICA — ttw. H 571 I Za to®, cenik In cene ploK m obrnit® nt: JOHN MARS1CH Inc. ' « Wert 42nd Street, New I«k numska in italijanska < grozodejstva (JIC.) — Po dobljenih poro-SliJh^ se v početku junija vr- : Sili večji boji njed Nemci in' partizani v bližini Litije, v Eumaljan^kh hrrbili ia v rudarski m revirju Zagorje in Trbovlje. Neiruci so imeli precej isjgulb, pa tudi (partizani mnogo. • Kot ireprisalijo so Neroci v Litiji obesili 8 Slovencev in pozneje v Celju ustrelili 60 Slovencev kot talce. \, I Pod robnih poročil ni mogoče dobiti, ker Je meja med Nem- ' čijo in Italijo na tem kraju her-metščno zaprta. 'Poročila tudi govore, da so partizani zalili z vodo preano-jrovne rudnike v Zagorju in Trbovljah. Ti nudniki so dali letno do dva milijona to premoga. . ' ' ' V poteku meseca junija so ugrabili Nemci v onem delu Slovetnije, ki je pod tujetvnm januom, več tisoč oseb za talce.! Rodbine mož, ki se ne odzove- i jo pozivu v vojsfko, takoj polo ve in jih često ust rele brez veljavnega vzroka. TJbojstva iz v rvujejo v skupinah po 30 do 60 ljudi. Italijani so v začetku julija Ljubljano popolnoma blokirali in odttedli najmanj 5,000 ljudi, večinoma v istarosti od 17 do 40 let. Jiozdaj je bilo iz Ljubljane že deportiranih 10.000 oeeb. ponajveč dijakov in izobražencev. Narod se sijajno drži in je trdno uverjen, da bo Jugoslavija zopet obnovljena. Takoj v začetku, svojega vladanja SO naci&ti zažigali slavno! kapucinsko knjižnico v Olju. DVA ITALIJANSKA RAZGLASA. ' (JIC.) — Objavljeno l>esedi-lo dveh italijanskih uradnih razglasov, ki V-bjasnjujejo postopek laške admistiracije pri streljanju nedolžnih talcev. Mi-' slimo, da je komentiranje nepotrebno. "Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnik IXI armadnega zbora objavljata v zvezi z razglasom z dne 24. aprila 1942. 4,4 line 16. maja je v Vrhpolju skupina upornikov zajela ne-oboroženega italijanskega državljana. line 16. maja «o oboroženi elementi ustavili pri Krnjevu avtobus javnega prometa in od vedli s seboj dva gasiica in sicer enega Slovenca, drugi pa je bil italHjan&ki (potreba zahtevala še večje število rudarjev in v takem slučaja se bo najprej izbralo one. ki niso irposluni v zlatih rudnikih več, kot štiri leto. National Ad vi so y Board, ki je izdal odflt'dlbo, pričakuje, da bo dal jwtrebno sodelovanje pri izbiranju radarjev. Wor-kers Council in tudi uprave rud nikov žele, da delavski svet trajal morda samo 3 dni, natkain bo vsak rudar imel dovolj pojma o obratovanju oziroma načinu obratovanja v novih rudnikih. Plača bo 63 een-tov na u ro in ]*oleg tega bo vsak rudar prejemal svoj bonus, če -e bodo življenjske po-treftjišične povišale. Olede »stanovanj bo za nekaj časa tesno, radi tiskar bodo cženjoni rudarji (morali najbrž nekoliko počakati s selitvijo svojiih d nižin v ik>vi kraj. Za neaženjene molšike je z ozirom na stanovanja že vse preskrbljeno in sicer za. približno tWoo mož pri rudnikih v Sukihurv. Oni, ki se priglasijo za preselitev, naj vzamejo s seboj živilske luij iižioe, dalje knjižice za (brezposelno zavarovanje in X-ray karte, kdor te slučajno ima. Glede zdravstvenega stanja je vse preskrbljeno in pričakuje •sle, da tfo dovolj prostovoljnih priglašenloev za prvo zahtevo. Kako se bodo stvari razvijale v bodočnosti. je pa odvisno od vojnega položaja. Kontrola, mezd koristna za delavce Vlada v Ottawi je izjavila, da je sedanja kontrola mad cenami in mezdami koristna za delavce^ ker jih pretektira pred profitirji in ker uravnoveša življenjske stroški, talko, da je motgoče delavcem, prihraniti nekaj oil svojeira vojnega zaslužka za povojno dobo. ko bo vsatk prihranek veliko koristil po-^uifscniikouu, kot skupnemu prizadevanju reorganiziran ja | gosj>pdarstva in financ . Statistike iz zadrt je svetovne vojne kažejo, da delavci niso imeli povišanih plač sorazmer-it. z nameščanjem een, ki so dosegle v 1917'leta 134 odstotkov višjo stopnjo, kot v normalnih čadli. V primeru s teaanjhn dviganjem cen, je sedanja vojna draginja dosojgla samo o k rog 50 odstotkov višjo stopnjo kot normalno. Kanadski delavci pa v tej vojni prejemajo tudi taikoknt-novani "cost of living bonus", ki jim pomaga -zmagovati višje življenjske stroške. TUJKRODCI IN MLADENIČI BODO POKLICANI V ARMADO. V Ottawi je bilo izdano uradno naznanilo, da, se je zafkoft cibvezne vojafeke s>liižbe raztegnil na vpkolLc 19-Ietnikov in mioških ki niso kanadski državljani ali dTŽavHani, oziroma prijiadniki sovražnih dežel. Do zdaj so bili podvrženi obveznemu vpoklicu samo britji j]>otlaniki, po dodatni odredbi pa bodo m-egli biti vpoklicani tudi v Kanadi živeči Američani in drugi tujerodca vojaške starosti. FRANCES PERKINS GRE V KANADO. Kauadtoki minister dela.H&Kn jpftirey Mitchell je v Ottawi po-| dart vest, da misli priti iva oibisk I v Kanado ainoriiška delavska | tajnica Miss Frances Perking ki si 'bo tam ogledala vojno industrijo v Torontu in drugod. Tajnico Mies Perkins bo sipronfljal kanadski minister za t|elo, tfo bo oigledovala potek vojne industrije v Torontu in drugod . ^ V ODPADKIH ZLATE RUDE SO ODKRILI SVINEC. Pri zlatih rudniikih v Kirk-lan Laike distriktu so že dobili iz odpadkov zlate -rude dovolj svinca za izdelavo 2,400,000 J avi učenk. Tudi pni drugih rudnikih skušajo uporabiti ta drngaiče neporafben material, ki je odvržen fpri čiščenju zlate rude za proizvajanje svrinca. Aiko a v rabi. Zdaj pa je to podjetje kupila neka ontiarijeka druižiba, ki bo papirnico zopet uredila za-obratovanje, toda ne več za izdelovanja papirja, pač pa za izdelovanje vžigainih aiiblc, katere bodo kodelovane za izvoe. Družba misli, da bo podjetje pričelo obratovati že ko-noem letošnjega leta. . iŠibice ee bo iz^lelovalo in pošiljalo v Anglijo brez vžigainih i kapic, ker to navadno delajo tmrtkaj, tl£T vži^aHce nalojže v primerne škatlilae. Izdelovanje šiibic v Kanadi je veliko ceneje. ker je na razpolago ofoilo primernega lesa. PROIZVAJANJE ŽGANJA BO USTAVLJENO. Kanadske kuhal nice iji čistii nice žganja in likerev vsedi vrst, bodo, začeriši s prvim no-vtuibroni morale proizvajati potreben alkqhol aa vojne po-JtreU?. B. C. Sterne, tkontroier ziti ee z privatnimi avtomobili- Isti časopis javlja yl Voko-vara, da je izdala pocilija razglas. ki prepoved«je meščanom kil.danje po uMcah od 21. ure do 4. ure syutraj. Kdor bi se nahaja! na ulici brez izrecnega dovoljenja, bo zaprt in kaznovan kot Topar. Vsaka oseba, kateri bi bik dokazano, da je kriva delovanja proti državi,, mora biti brezpogojno ovadena pol mi jI Kdor tega no "bi etorifl, bo veljal za sokrivca. V*5 oni, so zapulstiK svojf dorrtove rn se p rfdrožili upor ni kom. se morajo takoj javiti najbližjim ofolastim in se vrniti domov. Predvsem, pa morajc oddati Svoie orožje. Najstrožja '"kazen bo zadela tnidi sorodnike Oseib, ki se na hajaj«^ med upofrniki in se ne lii vrnile twkoj domov. . IZ BOJEV V AFRIKI T HI NEW i ENCYCLOPEDIA OF j MACHINE SHOP jPRACTICE Spisal zttaal pwfesor iu Stevens^ Institute of Technology ▼ ansle^lnl | GEORGE W. BARNWELL Podlogo za .niekanlCno xsanje si mure-i te dobiti s knjigi NEW ENCrCLOPE. DIA OP MACHINE SHOP PRAC" i TlCB iv ane»e5«ntl/Ta realka knjiga j popisuje in r sUkak pokale temeljna t dela aebaalfce. Raalaii t se natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojacnuje Tporabo vsakega stroja, o--rodja In meril. PooCi ras, kako je rreba vporablot načrte pet pionovno pojlcazal «voje nmož-no?ti za iktrrrpt' Zv€®e in članstvu, v kar delajo od početka Zveze. Brat Matija! Dbtegati kor-vencije V. jP. Ž. "Bied^ ao« Te nagradili za Tvoje velikeanofe-noeti z -ponovno izvolitvijo kot ^rlatvnega predsednika Zveae. torej tudi d^laj v zavesti, da iirtaš največje zaupanje cLan Ftva. Pokaži, razvij svoje fSrtctžnosti. da bds ob priiodn^i konvenciji mogel z veselim licem poikazati še večji us?peb, dapfnavno smo imeli v zadnjem letu in po! res ogromSno prirast, v fkoHkor more primerjati razmere ava^rh ljudi v Kanadi. Vam pa bratje deiesrati! Videli ste in slišali vsako naj manjšo stvar, imeli srfce priliko videti oeeJbno Zvezno delowfe n.ie. Pojdite i» delo med evo je znance in prijatelje, isimšaj te jih privesti v nase vrste, d& boano mogfi za prihodnjo konvencijo za3t>eliežiti še v/Vtji uspehi kot doisedaj. ' ■ ' Veliko vas je novih, v gl&v-nerrt odboru ali ravno na va* je dosti ležeče, ka&o se bo Zve-0a frazvijala V 'bodooe.' Imate ideje,, katece ^ tako me o/bhod-no potrebne v vašem defu. lajfe res v tslogi fbra^tva, ho-dit<* po poti netpristranČBti, ve-doč, da delate v korist svojo,, clanetva. in svojih mlajših. Geslo naše v slogi bratstva naj blišči visoko vidno vsa-kettrtu, varujmo ga madežev, kateri bi utegnili omadeževati na©> zastavo. kastno id^lo ki ga imamo, naj nam bo v ponos, da bo tudi naša mladina ponosna na svoje* prednike. •Claiisbni tudi maznanjjwn, da. -zaprpnrk kotivencije1 iflikJp v kratkerns da bo vsak imel priliko videti kako je . potekla konvencija. H koncu fekrfen pccdrav rojakom Vn trojakinjam Shntn Kanade, a Itfirt 'Glas ttaroda' pa obilA n%ročniko^\ • Za Vtaajerrtfto IVidpowo zo "Bkd" Fr, Grebene gt tajmfc PO KOKVSNCm VZAJEMNE P0DP0K. ZVEZE "BLED." ' Cenjeni g. urednik: — Pro-Krm malo prodora v našem pri-4juWjenem listu 4Glae Naroda1 da zopett m« 1 o pokramljam po dolgem, času. Marsikdo si bo mislil, ali ni-fn&Ekaj dragega pisat," kot samo p društvu? Da, dlragi rojaki in rojakinje. Društvo nno-ra biti vedno pred očmi, ker le ono nra A-«dno ttoji ob strani, v edino pripravljeno za pomoč. Društvo mu je najbližji prijatelj h kateremu se zateče brez skrbi, pred ikateirim sra ni treba biti straih, da mu odreče pomoč. H9; takimi nameni je bHa o-sntjvana nrffei Vzajemna Pod-'porna Zveza "Bled" in pO fetch namernih tudi deluje v popolno zadovol^nost trezno mislečega" članstva. Sloga in bratstvo' je načelo Zveze, katera ima edini namen pomagati članom v slu: čaja bolezni aSi **nrti. "Teiga načela se "je Zveza st«*go držala do sodaj ter se bo t odi v bedoče. Članstvo se mora tega zavedati, da mm Zvseza da prosta roke mi^jenja, bodisi vere ali politike;; da pa tudi zafrteva, a mora ona brti tudi ?trog toon za vztrajnost in požrtvova nost, da so mogli dolgih 8—i t ur dnevno presedeti ter mučit i glave v svr nih zadev, čast jim, da so po kazali res bratstvo in daso e« l pokazalli ostri in (raznmini kri - t3ki kajti brez (kritike" tudi del( > ,ni veljavno. V kritiki je šoli lin v kritiki je vsak posametemJ mu I za PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR BKEEZES 0¥ HP&1NO TIME OF BLOSSOt (Ctet»q 6M) S SLOVEN8KI FANTJE VŠE BOH PRODALA___ S eO JEZEKU KOLO •_ = OHIO V A t&JSt 8YLV1A POLKA__ 3 TAM NA VfiTNl GREDI MARIBOR WALTZ '_ == SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ _S DEKLE NA VRTU OJ, MAItlČKA. PEQLJAJ_ = BARVICA - H MLADI KAfPAlf_ 5 gremo na štajersko = StajehiS_= HAPPY POLKA | CE NA TTJJBM ____= 35 centov komad S ' 3 za $1. | MOJA DEKT.B JTC SK Ml JIH A g i P« ttt hi—I: NaroČit* pri KNJIGARNI swriNif pmi.isiiiNG ro. | i tic WmC IfUh Knr Y«k g ! ^^ _ ^ _ ft^^A^A fl • mtHfltttNifimmtiiiiifmitmiffliHHtf •OCXS Hi I O D A" « W9w M WEDNESDAY, OCTOBER 7, 1942 TRAHOTIJEN Ufa TRUE RODOVI Govor prof. Borisa Furlana --na radio- (JIC.) — V zadnji številki Colliers- Magazine, ,enega največ j Hi ameriških tednikov -z vočariilijoiisko cirkulacijo, je objavljena poslanica, katero je jnaelovil Weshnunstt.>. sk i nadškof kardinal Arthur Himlev, ameriškim in britanskim katolikom. "Katokik v Ameriki" pravi b orbeni kardinal, * 'ki ne daje Rusiji svoje popolne podpore, je nezve.-t ■svoji veri.'' In duhovni voditelj britanskih ka če tolikov je se dejal: "Ta krasni rit ruski narod. S kakšno poržt- ml vovalnostjo umira, da domovi- zar no ubrani napadalen. Ali ne v h bi morali mi pokazati istega ča* poguma ? NLsti (pen postajam s im katoliki, ki g]e«lajo še vedno z zg newntpanjem na na.se ruske bra * te. Rusi bi nam morali biti je v/or in primer. Boriti bi se sv« morali ob ji jih strani proti skupne pnomu sovražniku. Popolno vza j W i j« min o zaupan .i« in pripravi je-1 ne Host. ]>i magati drug drujrein«! eij do skrajnosti, tako gledam na i(j< Tia^ velike rifike-brate." nj< J GCsna Njegove K mdneuce je XA Isti i*:- vsem utiglo arieriškem ^Jl1 ■svetu. Ula- je to novih rodov J, ki vstajajo, rodov, ki so odvrg-j sa-li štare predsodke Ln duliovne]^ sjxjne in ^proš&ni gledajo vi1511 boljši in lei*5i t»vet. ki se pora-j1?1 I ja v mukah in krčih sedanjo-!^ <°ti. Je to rod dejanja, nt be- j11, [sede, lic rbe. no pa pom i rje nja.' ' | Od A'sepovsort1. kjer bore s v o- ! j*r j hodili ljudje. prihajajo .sporo-j1!® čila, ki potrjuj-jo nerazdruž, ' ^. ijivo duhovno in krvno pove-!1"1 jZanost v»<*h svobodnih po vsem 'n -vetu. iz preteklih bocb za.' jsvtjbodo črj>ajo naro
  • e za svobodo, lo-j7jfJ |; če na po kraju in času, se etap-' pr (ijajo in spajajo v enotno veli-Jf1^ ca nstverio borbo človieštva za ■IT1 osvoboditev. Vzvišeni nacio-| 1 [ naftni heroji svobode posajajo" rafl občevelja vni v ir i rtfcpi raci je. | "P Tako je pred dnevi moskovski,m ' ra dotsro opominjal teh besed totvr da nikoli ne bo pozabil naših dejanj." In moskovski" nad i o je II dodal: "Stalingrad bo predel v VI agodovino rea])iimTei-n^ga duliovnega in ( ^ telesnega ugnjetenja. Naša , " dolžžna in sveta pravica je, da . prihranimo človeštvu bodočno-^ sti ta razdobja trpljenja, ki bo-' do tem daljša, ker (»o uzurpa tor jeni na razpolago sredstva ugnjetenja. s katerimi ni do-iea sloj še nihče v zyj^odovini raz-tn, polagal. Nesorazmernost nad j«-- uporabljenimi sredstvi in dosežem i m i učiniki,. ko pe&čica ]ju-l0 d i lahko obvlada ofl.omnemno-ro. žice, presega zaradi razvoja n;_ moderne tehnike vise, kar -«o si s, mogli naši predniki predstavljati. Zaradi tega je naša odgovornost prav danes tem več-ja in težja. Po tvoji'h dejanjih darie« na mestu, kjer stojiš in kjer ti je dano boriti se proti sro- skupnemu sovražniku, te bo to- evert Rodil, ne po tvojiih dobrih igo namenih, ne po tvoiiih računih v>č o korist'rfr.st.i in umestnosti žrt-:av \*e. ž;tvovaaije ne poama raču-i s nov, zakon srca zavrača umet: ;re~ ne tvorbe razauma. . Temu zakonu srw sledijo da-j nes našteti milijoni bojujočih »se borc^' za svobodo, ta zakon izpolnjuje mladina wepovsod, kjer v bojni vihri plapola zastava svobode: v Ameriki in Rusiji, Amgliji in Kitajski. Mila di rod se zaveda, da ne bo lahka «tvar. ali ran it i svobodo in ui je še l>oIj zvest, d« bo svobodo Hploli izgubil, Če mu bosta ugodje in razkošje pomenilo več-njk-. A mladi rod ni pomehl^u-žen; nezlondjena je v njem ve-ra v svobodo in ohraniti jo ho-i—— če za vsako ceno in se zanjo bo- , riti, n/g^ede na žrtve.- Vera mladine v svoje poslanstvo ba — zajezila plimto treni je in jo oV vladala, postavila bo mejnik v _ «*asu jn prostoru, ki bo zazna-moral uoa*o razdobje v človeški ztrodovini. _ 4e podpito & pi^t4>- qqv Laoui Gestapa_ft In predjed n& g je ie d ejal: "Ce količkaj dvo- *tr mite o tent, kaj misli spodobna kn mladina Kvrope o lažnih oblju- "f bab naci-fašističnih s?os|x>dar- ^ jev, glejte na junšako mladino CO* Francije in vseJi zaseod Hitler jem." V Glas novega rodu zavrača vse JN rajčude staiili kaLkulantov in Rpekulauto^ zavrača veako po- ^ ' mirjenje in «poraeum s Miami 1 zla. A tudi če samo za liip po- x 'tlačimo ta glas .-resi isi se por. "NHnieter Kosa-novpč pa .ie poudarjat, kake so jve-ti o d i vnem odporu, ki pri! i hajajo iz vseli krajev, kjer žive po j Jugoslovani, Srbi. Hrvati in Yf Slovenci, sijaine priče, kako . ^ more narod, čeprav l#<*z sred- iStev, izdržati nadčloveško l>or-.10 ^ bo m^-ece in TUftsece. Uničiti! v< o more vse načrte O vre, Geeta-Jdi in 'okupatorske vojske, če se.si ,>e oe l iziko in (nevarnost. n ()<1 Alp do balkanskih in Ro- S dopskili bivl grmijo tojjovi in 0 pokajo mitraljeze na skoro ne-^ prekinjeni fronti. Ta h. abra dela plaičii narod z rekami kr-vi, toda ta kri ni pribran^na " 3 niti onim narodom, ki -o brez f>dpora in protfcfeta sprejeli ja- r rem Hitlerja in Mfus-oHnija.« j ^ Najbolj zigovoren je primer ® umunije, \-Bseta ji je bila J Trausvlvanija z njenim pri-' (V * , , v 4 1 . ti tankom, nato je prišla i»ez igo^ ^ ^ nen^flca vojna okupacij in se- 2 daj je v vojni proti Rusiji in J V iagubila nad. pol milijona lju- | « di. V svoji zemlji Rutrnuni ^ stnulajo ki so oropani od nacis- r . tov, a ktffksma ho njih ufioda | jutri, z zmagovito fciovjet-ko l Rusijo na mejah T' , j ih Iu minister Kosauovič je ta- t ih ko pow>ei filozofijo jii^roslovan- i rt- skeiga odipora: jugoslovanska 1 m- kri. teče za občečloveške ideale. ?t- žrtve Jugoslavije prkzmava eelo ] kupno človečanstvo. a ta kri ni( 1 la- prelita zartan: prelita je za( ] tih ^vobotlo V!®eh, ki dajv^-s jezijo, a on pod nacističnim jannom. I ] Slovenske Knjige LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (F inž (j ar) / POUČNI SPISI ; j ANOI.KAKO SLOVENSKO i BERILO . * ** l F. J. Keral — Z»i*3tano c«m tt<— Bud uri dri«vljanl n>J urnfUo knjltir« — -HOW TO BECOME A CITIZEN or THE I'XITED STATES" v tfj loijigi bo vsa t>oja«nlIft la zakoni m aaM'ljencv. Cena to r*nlo* domaČi tt\inozdhavmk SlilNal Kraojo Dutar. — rTS »ttruni. Trd* v«. — Zrio lcorl»tiia knliffB za vuk^ra žlrlnurfje«: opla rar-nth boltr.nl In r'lraTlje-nje; slikr. Croa GOVEDOREJA B. I.ejrvart. 145 »franl n •UkAmk CfM SI.— KNJIGA O IKISTOJNK.M VEDENJU 11 i HtrauL Črna 50 rentov MLEKARSTVO Antou Pptc. S Milkami, lftfi strani. — Knjiga za ml^kar-In farmerj* r 6|>!oAn^m. Cena 5® mit »v OPRTNO KNJIGOVODSTVO —»s atrani. eznnu. — Knjiga j»» naincnjrrift r prvj Trst! zm gtar. hiw>. nm<-tno in Ptrnjnn ključar-ni/-ar»tfo ter I^lf^nllrarttfo. Cena ft— ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC ZDRAVILNA 2EU&ČA fZi •Irani. C«n» 25 rrntoT V KBEMPLJIH INKVIZICIJE Spiral Michel Zevaco. Nad v m? zanimiv zgodovinski roman iz časa inkvizicije. — strani. Cena $2.— LISTKI Spisa! Kaavar MH>ke. 1144 at rani.) Cena 70c MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Spisal Iran Albrvtat. <130 stranL) Cena 75c Po 50c zvezek AndrrJ Tfrtntif (Ivan Albreht) Bet« mrfl mali hinsk. (Dwt»)evsklJ) Filozofska icodba (Alojz Jlras««() Na razlitnih potm (Franr Frtarh) Verne du*e t irlrah (Prosper Mirime) Knjiga Je SToJe*ratf*n P*»Ja» t aloreoski književnosti, kajti t nji Je v trinajstih dulglb poglavjih opisanih trinajst ritdov aloveoskega uaroda od rlavnlh ic* >o.o ej>ski veličini tifli žrtev se n^nerja delovanje vseh pravili Jugoslovanov v i n orceins t.vn. Srbsko meščanstvo je osišču sovražno Srbsko meščansko prebival-5+%ro je neprijaaaio in nezaupno napram tlačite! jem. Velibor Jonič, minister prosvete v ma-rijon^tni vladi Milana Nediča je pr^d kratkim rara-zil ne>5a-dovoljcbost sedanjimi aro^poflar-jev Srbije: 4< Dvoumno zadržati je ptiej^a dela našega naroda v teku te-S^a leta. si je mogoče tolmačiti le -z željo vseh. da se zavaru jejo proti vsakemu preobratu položaja. Ko so komnnisti zadnji 5aa doživeli velike neut^K?-, be. se je del naših me^čajiov začel obračati proti Ameriki. Bili so torej najprej -an^lofili, potem komnnisti, a zdaj se fiku_ šajo prikrnpiti Amerikaneem. Lc sribofili node jo biti. Država ie propiidla, a splbičnrai šf nis« kavmovani. Boj proti njim ne j bo labak. ker .je njihova >kn-f pina povezana z vezmi sorodstva. dwiarja in -'kupnih ffre- ihov," : —,TIC, Mojitveniki V krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKIT SRCE — (St. S55) 2Vi * Inče* — strani t belrun celolldo Cena 75 centov KVIŠKU SRCK--stv. 415 «214 a 3% Infer — 234 strani Cona centov RAJSKI GLASOVI — (M. 4«) 2Vt x 4 1 ntev — 2S5 strani rsterfti St. Križe* Pot Cena llil RAJSKI GLASOVI—«t. 415) x 4 infer — 205 strani rstevil St. Krtter Pot Cena 114« NEBRSA NAS DOM — (St. 418) 2% x 4 V4 ia te* — 384 Infer Cena 75* SKRBI ZA DLŠO (št. 4l#) ~ S X AVi infer—512 strani Cena $1.75 NEBESA NAS DOM—(H. 415) 2% X Im-e?—straul Cena 75e (Ker se nam Je posrečilo dobiti to molitvenike po zelo nizki ceni. Jib tudi moremo prodajati po «orl o-utafeni ceni. Zaloga pa ni posebno velika, zato Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli t njimi po-atreCL Angleški molitvenikl: (ZA MLADINO) KEY OF HEAM5N fino tmido ...... t amje tmido .. JI .91 Slovenic Publishing Company 216 WEST ISth STRKKT NFAV YORK, N. Y. .a Dogodki iz nekdanjih dni. — SpLsal: ENGELBERT GANGL ^ ZuvinVak je nai.lW- oklenil, da pojeiztli g htVrko do niostu an kifi poy^iravi in upivjine dra^onoe. (Ihlekel .ie najlepšo uni- »,k i', tiho. V s,- >e je svetilo n« njeni. Ogrk-doval ee >e pred pri /i ca kun in >i vchal ln*ke. Zadovoljno se je fineja.l tla "K. tViee, .še si stari ritmojeter!" Tudi po lnsestn je bilo vse živo. lio^e, koliko je ie od du tedaj minilo let. odkar so tod nkoai zadnji« manšiiali vojaki, tol San«o najstane.vši Ijibclje pomnijo tistega dne. A -dan^s pri- ru •lejo konjeniki! ljudje >o praznovali; dol^e vr.i > kupil dva velika .-oda vina, ki pa 1*> popoldne točil W vojakom, ulx^im iy.nwiv.'ntM-m da IkmIo pomnili belokranjsko ka jtoj«t4*lji»bnost. nf> V z rajski kuhinji j** bilo od ranega .jutra ]>olno dela. Zavinsčitfk je oklenil, da povabi danes k obedu ves častniški vz z'» r. lIlaiK-i so polnili steklenice z Tiajbojšim vinom. ni« .Bilo je določeno, da pridejo vojaki zintraj ob deveti uri. pn / ivinšT-sik in Nadina o ^o ji žarela lica. iStpotoma je zavil na Zavin^'-ak na pr^tavo in enkrat pro^fltUal, ali je vse oei&V , 3io in pripravljeno za Ijabf. najdražje ,s^*ste. . ^ f\> cesti je bilo we polno ljudi. Pozdravljali so grajske- vvi ii.i -ro.poda in njegovo ln-er Dostojanstveno je odadravljal ki ZavinV-ak. Tako majhn- -o bili ti prej »ros ti ljudje v navad- li ni h oblekah. N'a njem pa se je vse svetilo, vse je bilo uraz- sp 3iK*no. Tam daleč na e>jti se je valil oblaik prahu. Pomikal se jH|ja bliže, k a/kol" da i^nli vihar. Začulo je peketanje konj-' '■'ti skih to ■♦pit. FVihajalo i- Miže in blie iai vtnlno je bilo ^las- set 3n. je. Z>> je bilo razločiti konje in vojake na njih. Zabob- Or ii^lo je na mostu, i^la«»no so <0 i ili obrazi. Hptvznavalo potez« na licih. Prvi je zopet stopil j čil na k-»pna tla polkovnikov konj. ]>olri; njega, je jeczdil mulpo- Iji i • .r-n i k-j>obo«*'nik. j z« Zavimsčakn je trepetalo >rce; tako je nekoč jahal tod i ^ v on tsvojepa ]>olkovnika. . jsv ZaviuHtak je pozdravil in predstavil svojo hčerjo Takoj|'t povabil polkovnika in * se drupe častnike k sebi na obed.1 V" Po-bočnLk je p ri jezdil k Nadini in se vso pot Ijubttenivo raz * , f varjal r njo. Zavinsčak se je zatopil v razgovor s oolkov-1 mikom. Cu.®ta so je s-penjala v raihlo brežino itn. ste onkraj zopet sj.iiiičala v dolino. Tamkaj, kjer se je zevčela nižati, se je iz- na podtakniti pol>ol5nikov konj in je padel s jezdecem vtih! na tla. ^ K a «ip ^ očnika je wjrjzilo Konj mni je Težal na desni nog-i, 1 r. levo »i ie častnik izpodb del. da )e bila žival hipoma zopet ,f? x ' Tli ji a nntra n. je ••Ali se vam je kaj zgodilo?" ga je v skrla^i vprašala v\ Nadina. "t 41 Ah kaj. žival je tnidna in nervozna. Nič. se ni zgodilo," ^ je rtfcel ta. d« Nnbene boUein«1 ni čutil: ko je ]>adel h konjem vre«l. era ^ je malo zlnxllo v no^i. a zdaj je zopet dobro. 2S P i ihajali so v iiieMo. in vojaki so se razšli, kotjer jim m bila ij^lkazaaia stanovanja. v Polkovnik in na«lporo«-i»ik Ma odjezdila z Za vinjakom in 7. Xadino v gra«l. Stopili >o s konj. A ko je stopil nad-poročnik na tla, nun je odpovcklala deena noga. Polkovnik in Zavin^'ak sta ga prijela vsak ikh! eno pazduho in ga od-|1: Ve d hi v sobo, ki mu jo je odločil gospodar. Rrž -o poklicali j h voj.j-kega zdravnika, ki j«- dognal, da si je nadporoČnik pri n pad u zlomil nogo. Na:a\nal mu jo je in ga ]>u til samega > v m.bi. Brž se je razve«!elo med meaeani in vojaki, kaj «e v j t zg talilo z nadfmročnikom Romanom Branikov'xVm. Mesca- ? »i tovariši s«> ga pomi'^Vflli, a vojaki um privolili ne- i 7.y:«Mlo. Xadpi>rifčnk je bi sirov m neusmiljen človek. mno~ i « goteri vojalk je že okusil njegcwo krutost. .< Po mestu je bilo živahno gibanje. Po ulicah *>o hodili ( vojaki in časniki. Polkovniku je delal družbo Zavinsčak. ^ i i]M>ldne >o se zbrjili \ grad.i k »»bedu vsi častniki, le nadporoe-iirk Hrankrnič je zdebal in klel in -e jezil sam v svoji -obi. ^ Prinašali >o mu jedila in pijače, a nič mm ni slo v slast. Takoj l>i ustrelil konja, ko bi mogel do njega. V giiadn se je iaz\i1n ■živahna 7.;iW.«. C ustniki so bili veseli in dovtioni. Zavinsčak >e je ves j>onda»li'. Bil je zgovoren in gostoljuben, da vo ga vsevprek hvalib. Zdravnik je dejal, da ne Ih) mogel Bra likov ič. dva meseca stopiti na nogo. Nr.jWlj^ bi bilo, da ustane toliko časa tu, ako mu ne mireče Zavinsčak strehe, in postrežbe. Tako ji-povt>dal ztlravnik polkovuiku in bolniku.. Polkovnik je pro-il Zav iitščaka', naj siori nadporoČniku to Ttshigo, sicer bo moral \>rooročnik ye t»ial k Za v i nečaku svojega slugo, si prošnjo, naj se portii'di do njega. . "Oprostite, gost]^«l rt mojster, da moram zaradi žalost-nega tega tsluK-aja izkoriščati vawi gostoljubmst. Tmi je čkrajuo neprijetno." "Ali prosim va-. gofer ed nadporočnik, to ni nikakfeiia gostoljubnost. to je le moja dolžnost, da pomagam svojemu to-vaiišu. Vili me • anu» cia vam lahko dani na razyolago tc-le -i>bo z vso pof-tj^žb«) in z obljubo, da se Ixwu nn vso hwč priz.uleval da vas kanalu opravimo na noge. Naš u\estni 2d?av jilk tudi tlobro ume Tdeiti take bolečine; jaz pa boiii tudi s svoje strani »toril vse, da ne Vx^te preveč bridko oaiili nesre-w in iuih> -HffK.de *' (Nadalievauib orihodniic.