DOMŽALE, 29. NOVEMBRA 1996 • ŠT. 12 LETNIK 35 Za vsak napredek so potrebne nepričakovane spremembe! EUAS C GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Pred 700 leti prvič omenjena župnija Dob V nedeljo, 17. novembra, smo župljani Doba, nekdanji njihovi župljani in prijatelji, s slovesno mašo beograjskega nadškofa dr. Franca Perka in bogatim kulturnim programom, proslavili Martinovo nedeljo. S hvaležnostjo za dar vere je bilo letošnje leto poseben spomin; 700 let izpričanega in potrjenega obstoja dobske pražupnije in njenega organiziranega dušnopastirskega delovanja v Dobu in dolga stoletja tudi po vsem Črnem grabnu. Pred 700 leti, leta 1296, je v popisu papeških desetin poleg drugih župnij na Slovenskem omenjena tudi župnija Dob. Nedeljsko praznovanje je bilo vrhunec in hkrati sklep dosedanjih verskih in kulturnih prireditev v župniji, nanašajoč se na sedemsto-letni jubilej. Drobci iz zgodovine Dobska pražupnija obstaja vsaj 700 let. To nam potrjuje papeška listina o pobiranju desetin v naših krajih, še bolj pa važna cestna povezava vzhoda z zahodom, ki je potekala po dolini Črnega V SLAMNIKU PREBERITE Stri Str, 7 Str, 10 Str, 13 Javni natečaj za izbor koncesionar-ja za izvajanje javne službe na področju predšolske vzgoje Še nekaj o obnovljeni stavbi Kulturnega doma MORAVČE: Anonimni natečaj za oblikovanje grba in zastave LUKOVICA: Izidi glasovanja na volitvah svetov KS v občini Lukovica Nova pošta-1236 Trzin Konec novembra se Trzin-cem, hkrati pa tudi vsem nam uresničuje še ena velika želja, predvsem pa potreba, odpira se namreč nova pošta - 1236 TRZIN. Po kar nekajletnih prizadevanjih in dogovarjanjih Občine Domžale in sedanje POŠTE SLOVENIJE se v Obrtno industrijski coni Trzin - v poslovnem objektu, imenovanem »piramida«, odpirajo no- grabna že v rimski dobi, gotovo pa tudi po naselitvi Slovencev v naših krajih. Kakor so popotniki prenašali novice iz kraja v kraj, so prinašali in živeli tudi vero. Krščanstvo našim krajem ni bilo tuje. Z veliko misijonsko akcijo so na naših tleh v času od 8. do 10. stoletja nastajale pražupnije. To so bile dušnopastirsko urejena središča, navadno z več duhovniki, ki so duhovno oskrbovali precej večje področje, kot so današnje župnije. Misijonarji so prihajali iz Salzburga, v kraje severno od Drave, in iz Ogleja v kraje južno in zahodno od Drave. Prvo središče v našem koncu je bilo verjetno Mengeš, nekaj stoletij kasneje pa Dob. Datum nastanka župnije v Dobu še ni znan. Nadaljevanje na 8. strani AKTUALNI »VIC« LIBERALNO LEVI PREDSEDNIK POMLADNIKU: Jaz delam za pošteno stvar, napredek, domovino, ti iščeš le oblast, denar, prestiž, s poslanci trgovino. France Cerar NADALJEVANJE PREKINJENE 22. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Dolgoročni prostorski družbeni plan občine Domžale V sredo, 13. novembra 1996, so se člani Občinskega sveta sešli na nadaljevanju prekinjene 22. seje Občinskega sveta Občine Domžale. Na dnevnem redu sta za obravnavo ostali še dve točki dnevnega reda: Obravnava in sprejem sklepov o problematiki plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in Obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne razprave osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine Domžale, dopolnitev 1994, za območje občine Domžale, ustanovljene z Zakonom o lokalni samoupravi. Problematika neplačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je v zadnjem času postala zelo pereča, saj občani, predvsem pa nekatera podjetja, zamujajo s plačili. Predvsem kritične so postale razme- re ob koncu leta 1995 oz. v začetku leta 1996. Dolgovi so takrat znašali okoli 54 mio SIT pri podjetjih in okoli 22 mio SIT pri občanih. Z doslednejšo izterjavo, opomini in dogovori se je (k>lg v mesecu septembru znižal na 42 mio SIT pri podjetjih in na 14 mio SIT pri občanih. Nadaljevanje na naslednji strani /O LB BANKA DOMŽALE NOVO • AGENCIJA JARŠE • EKSPOZITURA TRZIN vi poslovni prostori; ti obsegajo 160 m2. V novi pošti je prostor za šest okenc (blagajne, pisemsko in paketno okence, telegraf in telefon) ter šest telefonskih govorilnic. To je velika pridobitev tako za POŠTO Slovenija, Poslovno enoto Ljubljana, kot za občino ter številne prebivalce tega območja, pa tudi podjetnike in obrtnike, saj jim bodo nova pošta in novi telefonski priključki omogočili lažje poslovanje. Pošta bo opremljena s sodobno sprejemno mehanizacijo: računalnik za opravljanje denarnih storitev, sprejemni sistem z elektronsko tehtnico za sprejem poštnih pošiljk in kabinski posrednik za posredovanje telefonskih razgovorov iz govorilnic. Na pošti 1236 Trzin bodo v začetku zaposlene tri delavke v manipulaciji (na okencih) ter dva pismonoša. Pošta bo opravljala vse storitve denarnega prometa, vključno z menjalnico, sprejemom in dostavo poštnih pošiljk, posredovanjem telefonskih pogovorov in prodajo neži-vilskih proizvodov. Pošta bo poslovala z uporabniki od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Ob novi pridobitvi iskrene čestitke, uporabnikom pa: Ne pozabite: NOVA POŠTA TRZIN ima številko 1236. yy PONOVNO V DOMŽALAH KOZMETIČNI SALON SONJA LENČEK Breznikova 3, Domžale pri Mc IX>nald's-u tel.: 715-033 Domžale Kamnik 2 NADALJEVANJE PREKINJENE 22. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Obravnava stališč do pripomb in predlogov dolgoročnega prostorskega družbenega plana Občine Domžale Nadaljevanje s prve strani V celotnem znesku proračuna za leto 1996 je bilo iz tega naslova planirano 134,3 mio SIT prihodkov, realizacija za obdobje 1.-8/96 pa je znašala le 62,6 mio SIT. Težave s plačevanjem imajo predvsem tri podjetja (Induplati, Univerzale in 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Svetniška skupina SDS (že nekajkrat prej pa tudi svetniške skupine strank slovenske pomladi, to je SLS, SKD in SDS skupaj) je na 21. seji Občinskega sveta dne 18. septembra 1996 zastavila kratko in jasno vprašanje: Še vedno nismo dobili odgovora, ali je posojanje proračunskih sredstev zakonito dejanje ali ne? G. Zoran Kramžar, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo, se je v vseh odgovorih doslej skliceval samo na prvi del 11. člena Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1996, ki se glasi: »Morebitna prosta sredstva proračuna oz. trenutni presežki se zaradi ohranjanja realne vrednosti lahko plasirajo tako, da s tem ni ogrožena tekoča likvidnost proračuna.« Ker je končno kljub večkratnim telefonskim in pisnim urgencam in obljubam ministrstva (Ministrstva za finance RS), le prišel odgovor, se se-ynanimo še z drugim delom 11. člena Odloka. V njem še piše: »O plasiranju sredstev odloča županja in o tem ohvesti Občinski svet. Sredstva se morajo plasirati najmanj po pogojih, ki jih dajejo banke za depozite, vezane nad 31 dni.« No, sedaj pa si mirno prebe-rimo bistvene poudarke odgovora Andreja Engelmana, državnega sekretarja Ministrstva za finance RS, ki je bil posredovan dne K). 10. 1996: - Občina ni finančna organizacija, ki bi lahko posojala trenutna prosta likvidnostna sredstva pro- LIP Radomlje), saj njihov znesek predstavlja več kot 50% vseh dolgov. Direktor LIP Radomlje in podpredsednik uprave Induplati sta članom Občinskega sveta predstavila razloge, zaradi katerih imata podjetji težave pri plačevanju nadomestila. Člani Občinskega sveta so bili enotni, da se dolg z obresti iz- računa v obliki različnih posojil podjetjem in drugim pravnim osebam, ki niso banke. - Dolžnost občine je, da skrbi za varno naložbo sredstev davkoplačevalcev v banke in državne vrednostne papirje, ne pa da posluje po podjetniških načelih. - Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. V96) v 57. in 58. členu opredeljuje način gospodarjenja s prostimi sredstvi državnega proračuna. V prvem odstavku 58. člena je tako opredeljeno, da se lahko dajejo posojila le, če je to določeno z zakonom. Če bi to določilo smiselno uporabili tudi za občine, pomeni, da bi ta sredstva lahko posojala samo na osnovi odloka, ki bi ga sprejel občinski svet. Sredstva, ki bi jih občina plasirala na osnovi sprejetega odloka, pa bi morala biti vključena v proračun tekočega leta. - Iz navedenih obrazložitev je razvidno, da kreditiranje podjetij in drugih pravnih oseb, ki niso banke, brez sprejetja ustreznih predpisov na lokalni ravni ni možno. • • • V zadnji točki smo bralcem in bralkam Slamnika dolžni tudi nekaj odgovorov na vprašanja, ki so bila objavljena v prejšnji številki časopisa treh občin. Ali bosta pred občinsko zgradbo in avtobusno postajo v Domžalah postavljena semaforja, ki bi se ju lahko ročno uravnavalo? Zahtevo sta na 21. seji Občinskega sveta izrazili svetnici Martina Orbanija in terja, saj bi bila drugačna odločitev nekorektna do drugih zavezancev za plačilo, so pa sprejeli sklepe, s katerimi dolžnikom, ki so dolžni več kot 1 mio SIT, omogoči zamik plačila oz. obročno odplačilo za dolgove za nazaj, tekoče obveznosti pa se morajo poravnati redno. Obravnava dolgoročnega Majda Pučnik - Rudi (SDS). Odgovarja jima Simon Mavsar, podžupan Občine Domžale, sklicujoč se na mnenje strokovnjakov, ki se nagibajo k nesemaforiziranim prehodom, ker omogočajo večjo pre-točnost za pešce in motorna vozila. Podžupan v pisnem odgovoru tudi meni, da hitrost vozil na omenjenima mestoma ni prevelika, zato semaforja nista potrebna, dokler ne bi prišlo do bistvene spremembe okoliščin. Zanimivo je, da podžupan krivi za slabši pretok prometa na teh dveh mestih in tudi drugod pešce, ki precej nedisciplinirano prečkajo cestišče. (Mislim, da bi mu lahko pritrdili, če smo vsaj enkrat opazovali v središču Domžal, kako prečkajo pešci cestišče.) • • • O nevzdržnih prometnih razmerah na Savski cesti je na predzadnji seji v zadnji točki dnevnega reda spregovoril svetnik Vinko Okršlar (SKD). Čeprav je svetnik že na sami seji dobil ustni odgovor, pa mu podžupan Simon Mavsar odgovarja še pisno v gradivu za 23. sejo Občinskega sveta Občine Domžale. Podžupan zagotavlja, da je osebno povedal pripombe v zvezi s katastrofalnimi prometnimi razmerami na Savski cesti državnemu sekretarju g. Marjanu Dvorniku in mnistru g. Igorju Umku na |X)svetu v Izlakah 21.10.1996. Oba sta mu obljubila ureditev razmer, kar bo še posebej pomembno zaradi skorajšnje gradnje avtocest, ko bo na podlagi sporazuma z DARSom tudi ob Savki cesti prišlo do gradbenih del oziroma ukrepov za povečanje varnosti prometa. BOGDAN OSOLIN, pomočnik odgovorne urednice prostorskega družbenega plana na seji Občinskega sveta je bila med precejšnjim delom občanov težko pričakovana. Dosedanjo obravnavo na sejah Občinskega sveta je na kratko povzel predsednik Občinskega sveta, dr. Miha Brejc, dodatno uvodno obrazložitev priprave gradiva in njegove vsebine pa je podal načelnik Oddelka /a okolje in prostor, g. Zoran Vi-trovič. V dosedanjem postopku se je zbralo na osnutek prostorskega plana nekaj več kol 400 pripomb in predlogov, na katere je občinska uprava kot predlagatelj gradiva pripravila stališča, ki jih je pred obravnavo na seji Občinskega sveta obravnaval tudi Projektni svet in Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora. Bistvo obravnavanega gradiva je ugoditi željam in potrebam posameznih uporabnikov prostora v čim večji možni meri glede na znane omejitvene dejavnike**in možnosti v prostoru ter predstaviti dolgoročno vizijo razvoja pomembnejših infrastrukturnih prometnic v prostoru (obvoznice, ma-gistralke). Glede na to se pomembnejša naselja v sedanji občini ustrezno prostorsko preoblikujejo, predvsem z bolj smiselno zaokrožitvijo potencialnih območij zazidljvosti. Poudariti je potrebno, da je to vmesna obravnava med osnutkom odloka in sprejetjem odloka, ko so se člani Občinskega sveta odločali o ustreznosti stališč na pripombe in predloge na osnutek plana. Člani Občinskega sveta so bili v razpravi enotni, da je čimprejšnji sprejem obravnavanega akta nujen in da je bila potrebna dejanska analiza dogajanja glede prosto ra občine. Člani Občinskega sveta so podprli stališč.) do pripomb, ki jih je pripravil predla gatelj odloka in predlagali, da se do obravnave odloka še enkrat proučijo pripombe« o gradivu, izrečene na seji sveta. V tem letu se bodo člani Občinskega sveta sestali predvidoma še dvakrat, in sicer 27. novembra in 18. decembra. LOVRO LONČAR Akti, ki jih je Občinski svet sprejel na svoji 22. seji Odlok o grbu in zastavi občine Domžale Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 19% Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Osnovne sole Roje Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Glasbene sole Domžale Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč nove občine Domžale Sklep o sprejemu Poslovnika Občinskega sveta Obči- ne Domžale v prvi obravnavi Sklep o sprejemu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v prvi obravnavi Sklep o reviziji v Komunalno-stanovanjskem podjetju Domžale in Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik Sklep o ukinitvi javnega dobra (Trzin) Sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov Odloka o zazidalnem načrtu T-12 Ob cesti Sklep o izdaji soglasja k programu pora1x> sredstev proračunskih postavk Sklep o izdaji soglasja k Odloku o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole (ariko Kersnik Brdo Sklep o sprejemu informacije o postopkih delitve premoženja med občinami Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče Sklep o sprejemu informacije o projektu ločenega zbiranja odpadkov Sklep o sprejemu informacije o (»godbi o kreditu in plasiranju sredstev K). Sklep o imenovanju članov sveta uporabnikov občine Domžale 17 Sklep o imenovanju predstavnikov Občine Domžale v svet Osnovne šole Domžale 18. Sklep o imenovanju predstavnikov občine Domžale v Svet Osnovne šole Vencija Perka 19. Sklep o imenovanju predstavnikov Občine Domžale v Svet Osnovne šole Dob 20. Sklep 0 imenovanju predstavnikov Občine Domžale v Svet Osnovne šole Rodica 21. Sklep o imenovanju predstavnikov Občine Domžale v Svet Osnovne šole Preserje pri Radomljah 22. Sklep o imenovanju predstavnikov Občine Domžale v Svet Osnovne šole Trzin 23. Sklep o imenovanju predstavnikov Občine Domžale v Svet srednje šole Domžale 24. Sklep o imenovanju predstavnikov Občine Domžale v Svet Glasbene šole Domžale • 25. Sklep o imenovanju predstavnikov Občine Domžale v Svet Osnovne šole Roje 26. Sklep o izdaji soglasja h kandidaturam za imenovanje ravnatelja Osnovne šole Preserje pri Radomljah 27. Sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov iz javne razprave in javne razgrnitve osnutka Odloka 0 spremembah in do|Xjlnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Domžale, dopolnitev 1994, za območje Občine Domžale, ustanovljene z Zakonom o lokalni samoupravi 28. Sklep o problematiki plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Zadnja točka Rezultati volitev v Državni zbor v 10. in 11. volilnem okraju Območje nekdanje občine Domžale je razdeljeno na dva volilna okraja s približno 17900 volivci. V 10. volilnem okraju je glasovalo 14.058 ali 78,82% volivcev, v 11. okraju pa 13.922 volivcev ali 7771 %. V primerjavi z letom 1992 je bila vo- lilna udeležba slabša za 12%, saj se je tedaj volitev udeležilo okrog 89% volivcev. Letos se je potegovalo za vstop v državni zbor 21, pred štirimi leti pa 23 političnih strank oziroma kandidatov. Rezultati glasovanja za Državni zbor po voliščih: Skupni rezultati glasovanja za državni zbor v volilnem okraju VOLILNA ENOTA 4 VOLILNI OKRAJ 10 oddanih gl.; 14.063 neveljavnih gl.: 822 veljavnih gl.: 13.241 št. gl. % ime listine * ime in priimek kandidata Skupni rezultati glasovanja za državni zbor v volilnem okraju VOLILNA ENOTA 4 VOLILNI OKRAJ 11 oddanih gl.: 13.922 neveljavnih gl.: 671 veljavnih gl.: 13,251 št. gl. /o ime liste * ime in priimek kandidata 214 1,62 1. Zeleni Slovenije, Zeleni 390 2,95 2.'Slovenska nacionalna stranka - SNS 675 5,10 3. Združena lista s, H, K), 12. 14, 16, 18, 20, 22; Kar- lovška cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Stranska ulica, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica, Vodnikova ulica. VOLIŠČE 10.09 - GASILSKI DOM STUDA Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta, Savska cesta od štev. 46 dalje brez štev. 50; Študljanska cesta Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE 10.10 - KULTURNI DOM RADOMLJE Hudo, Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete, Dermastijeva ulica, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica, Trata, Triglavska ulica; Škrjančevo. VOLIŠČE 10.11 - GASILSKI DOM ROVA Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žice VOLIŠČE 10.12 - DELAVSKI DOM VIR Podrečje, Vir: Aljaževa ulica, Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hu-badova ulica štev. 6, 6a, 8, 9,10; Koliška ulica, Litijska ulica, Ipavčeva ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica, Zoisova ulica. VOLIŠČE 10.13 - VRTEC VIR, Hubadova ulica Vir: Hubadova ulica brez štev. 6, 6 a, 8, 9,10; Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parnova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šu-bičeva ulica, Tolstojeva ulica. VOLIŠČE 10.14 - UPRAVA SARRIO SLOVENIJA (Papirnica), KOLIČEVO Količevo Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica, Žnidaršičeva ulica. VOLIŠČE 10.15 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke, Ži-rovše. VOLIŠČE 10.16 - PRI IVANU URBANIJI, KRAJNO BRDO 3 Krajno brdo, Vrh nad Krašnjo. VOLIŠČE 10.17 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče. VOLIŠČE 10.18 - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba. VOLIŠČE 10.19 - PRI AMALIJI DOBERŠEK, Rafolče 32 Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje. VOLIŠČE 10.20 OSNOVNA ŠOLA ZLATO POLJE Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lasna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče, Zlato polje. VOLIŠČE 10.21 - KULTURNI DOM BLAGOVICA Blagovica, Caberje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Priles-je, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vran-ke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek. VOLIŠČE 10.22 - OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce. VOLIŠČE 10.23 - ZADRUŽNI DOM TROJANE Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah. VOLIŠČE 10.24 - PRI RAJKU KERŠIČ, UČAK1 Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Učak. VOLIŠČE 10.25 - KULTURNI DOM MORAVČE Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Rudniška ulica, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode, Vegova ulica Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah, Zalog pri Moravčah. VOLIŠČE 10.26.- GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE Češnjice pri Moravčah, Drtija Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Crmače, Mas- Ijeva cesta; Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava. VOLIŠČE 10.27 - PRI URANKARJU, GABRJE 6 Gaberje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Selce pri Moravčah, Ples brez štev. 8 in 9. VOLIŠČE 10.28 - PRI MARČUNU, NEGASTRN 16 Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah. VOLIŠČE 10.29 - ZADRUŽNI DOM KRAŠCE Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Kraš-ce, Prikrnica, Sv. Andrej. VOLIŠČE 10.30 - GASILSKI DOM PEČE Križate, Peče, Ples št. 8, 9; Podgorica pri Pečah, Pretrž, Zgornje Koseze. VOLIŠČE 10.31 - PRI VALENTINI LAVRINC, GORA PRI PEČAH 16 Gora pri Pečah. VOLIŠČE 10.32 - DOM KRAJANOV HRIB, I Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar. VOLIŠČE 10.33 - DOM KRAJANOV HRIB, II Dešen. VOLIŠČE 10.34 - KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE, Vrhpolje Dole pod Sv. Trojico, Gorčica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tu-stanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica, Zgornji Tuštanj. VOLIŠČE 10.35 - GOSTILNA SOKLIČ, ZALOG POD SV. TROJICO 7 Kokošnie, Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠČE 10.36 - OBČINA DOMŽALE DOMŽALE, Ljubljanska 69 Predčasno glasovanje. Republika Slovenija VOLILNA ENOTA ŠTEV. 4 Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja Številka: 009O0-V96 Datum: 10. 11. 1996 PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISHE Peter Golob I. r. V skladu z določbami Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94,13/95-od-ločba US in 43/96-odločba US) izdaja Okrajna volilna komisija 77. volilnega okraja, 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo zakonodajnega referenduma dne 8. decembra 1996 v 77. volilnem okraju 4. volilne enote VOLIŠČE 11.01 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska 105 Domžale Domžale: Kamniška cesta štev. 7,11,12,13,14,16,18; Levstikova cesta, Ljubljanska cesta štev, 96,100,101, 102,103,106,108,110,110 a, 112,114, 114 a, 116,118, 120,124,126,128,130,131,132,134,135,136,138,140; Ulica Nikola Tesla; Ulica Ivana Pengova, Vodopivče-va ulica. VOLIŠČE 11.02 - HALA KOMUNALNEGA CENTRA - LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Domžale: Karantanska cesta štev. 1,3; Ljubljanska cesta štev. 73, 77, 77 a, 81, 83, 85, 87 89, 91, 93, 95, 97, 99; Lobodova ulica; Mestni trg, Ulica Matije Tomca, Zupančičeva ulica. VOLIŠČE 11.03 - DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Karantanska cesta 5, Domžale Domžale: Karantanska cesta 5. VOLIŠČE 11.04 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Mestni trg 2, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica štev. 1 a, 1 b, 1 c, 1 d, 1 e, 3,13,15,17,19. VOLIŠČE 11.05 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Domžale Domžale: Gregorčičeva ulica, Miklošičeva ulica štev. 2 a, 2 b, 2 c, 2 d, 4 a, 4 b, 4 c, 4 d, 35. VOLIŠČE 11.06 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Jesetova ulica, Ljubljanska cesta štev. 105, 107, 111, 113,117 119,119 a, 121, 123, 127 129, 133, 137; Miklošičeva ulica štev. 5, 7,9,11; Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska ulica, Vegova ulica. VOLIŠČE 11.07 - OSNOVNA ŠOLA RODICA Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Jarčeva ulica, Kettejeva ulica, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica, Trdinova cesta, Triglavska ulica, Zoranina ulica. VOLIŠČE 11.08 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Cesta talcev 6, Domžale Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico, Šumberška cesta. VOLIŠČE 11.09 - BIFE KIVI, DEPALA VAS Depala vas. VOLIŠČE 11.10 - GASILSKI DOM STOB Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od štev. 1. do 45 ter šte. 47, 49, 49 a, 49 b, 51, 53, 55; Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica. VOLIŠČE 11.11 - KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58 Domžale: Cankarjeva ulica štev. 1,1 b, 2, 3; Kajuhova cesta brez štev. 1, 2, 3, 4, 5; Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta štev. 46,48,52,54, 54 a, 56, 58, 58 a, 59,60,61,61 a, 62,63,63 a, 64,65, 65 a, 66,67,67 a, 68, 70; Masarvkova ulica, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor brez štev. 13,14, 15,15 a; Taborska cesta, Ulica Urha Stenovca, Varško-va ulica, Vodovodna cesta, Železniška cesta. VOLIŠČE 11.12 - DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Kolodvorska 8 Domžale Domžale: Kamniška cesta štev. 2, 3, 4, 5, 5 a, 6, 8, 9, 10,13 d, 15; Ljubljanska cesta štev. 72, 72 a, 74, 76, 76 a, 80,80 a, 82,84,84 a, 86,88,90,92; Masljeva ulica. VOLIŠČE 11.13 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ Dragomelj, Pšata. VOLIŠČE 11.14 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta, Kettejeva ulica, Masarvkova ulica, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovče-va ulica, Slomškova ulica; Spodnje Jarše: Čevljarska ulica, Jarška cesta, Jelovško-va ulica, Kamniška cesta, Peternelova ulica, Prežiho-va ulica, Spodnje Jarše, Šolska ulica, Šubljeva ulica. VOLIŠČE 11.15 - GASILSKA DOM SREDNJE JARŠE Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčaj-ska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica. Zgornja Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta. VOLIŠČE 11.16 - OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH Preserje pri Radomljah: Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot, VI. ulica, VII. ulica-del, VIII. ulica. VOLIŠČE 11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN I Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Kidričeva ulica, Kratka pot, Ljubljanska cesta, Mengeška cesta, Za hribom, Ulica Rašiške čete, Zor-kova ulica. VOLIŠČE 11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II Trzin: Blatnica, Brezovce, Brodišče, Bergantova ulica, Cankarjeva ulica, Dobrave, Gmaina, Hrastovec, Košakova ulica, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica, Motnica, Na jasi, Partizanska ulica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Prevale, Reboljeva ulica, Špruha, Trdinova ulica, Ulica pod gozdom, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica bratov Kotar, Vegova ulica, Župančičeva ulica. VOLIŠČE 11.19 - GASILSKI DOM TOPOLE Topole VOLIŠČE 11.20 - OBRTNA ZADRUGA ZORA MENGEŠ Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Drnovo, Dragarjeva ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica. Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Jap-Ijeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta brez štev. 2 a, 2 b in 2 c; Levstikova ulica, Krekova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Pot talcev, Prešernova cesta, Staretova ulica, Steletova ulica, Sadnikarjeva ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zupanova ulica. VOLIŠČE 11.21 - DOM POČITKA MENGEŠ Mengeš: Glavarjeva ulica, Glavni trg, Kolodvorska cesta štev. 2 a, 2 b, 2 c; Levčeva ulica, Slamnikarska ulica štev. 2,4, 6, 8,12,14; Zavrti štev. 36 in 45. VOLIŠČE 11.22 - KULTURNI DOM MENGEŠ Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Janševa ulica, Kersnikova ulica, Kopitarjeva ulica, Lavričeva ulica, Mahletova ulica. Prelovškova ulica, Slamnikarska ulica brez štev. 2,4,6, 8,12 in 14; Slovenska cesta od štev. 1 do 67 Šolska ulica, Šubljeva ulica, Zavrti brez štev. 36 in 45. VOLIŠČE 11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ, I Mengeš: Cankarjeva ulica Glasbilarska ulica, Grobelj-ska cesta, Jarška cesta, Slovenska cesta od štev. 68 dalje, Stara pot, Trdinov trg, Trubarjeva ulica, Vegova ulica, Vodnikova ulica. VOLIŠČE 11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ, II Mengeš: Baragova ulica, Dalmatinova ulica, Glaviče-va ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta, Liparjeva cesta, Muljava, Og-rinovo, Pristava, Rašiška cesta, Ropertova cesta, Šubi-čeva ulica, Za malnom. VOLIŠČE 11.25 - TRAK MENGEŠ -NOVI OBJEKT Mengeš: Hribarjeva ulica, Maistrova ulica, Murnova ulica, Ulica dr. Zajca, Slomškova ulica, Zadružniška ulica, Zoranina ulica. VOLIŠČE 11.26 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato; Dobeno. VOLIŠČE 11.27 ■ OBČINA DOMŽALE DOMŽALE, Ljubljanska 69 Predčasno glasovanje. Republika Slovenija VOLILNA ENOTA ŠTEV. 4 Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja Številka: 00900-5/96 Datum: 10.11.1996 PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Mojca Smrekar - Tomelj l.r. Odsevi... Še ene volitve so za nami. Kakorkoli jih te vsak po svoje razume in občuti, pa nihče ne more prezreti dejstva, da se Slovenija vendarle postopoma spreminja iz politično okorele jugoslovanske republike v pravo evropsko državo. Na prvih demokratičnih volitvah prea šestimi leti je Demos sicer sestavil prvo vlado, vendar pa je imel pri uresničevanju preobrazbe slovenske družbe v pravo demokracijo veliko težav, še posebno v zboru združenega dela, kjer so prevladovali prenovljeni komunisti. Gotovo se še spominjate takratne politične ureditve, ko je bila Skupščina SRS trodomna (družbenopolitični zbor, zbor občin, zbor združenega dela), za vsako odločitev pa je bilo potrebno soglasje vseh treh zborov. Če starim oblastnikom nek zakon ni bil všeč, so pač glasovali proti. Kljub temu da je Demos sicer imel politično moč, predvsem pa velik ugled v javnosti, pa na žalost ni imel ekonomske moči, saj je bil tako rekoč ves gospodarski sistem v rokah stare nomenklature. Ta je praktično obvladovala celotno področje družbenega življenja. Vsem težavam in vsem nasprotovanjem navkljub pa je Demosu uspel zgodovinski projekt osamosvojitve Slovenije. In postavil je tudi temelje za demokratičnejšo družbeno ureditev. Na volitvah leta 1992 so prišle ponovno na oblast sr,/re sile, vendar so se tokrat pojavile v drugačnih oblekah. LDS in ZL sta ob pomoči Jelinčičeve stranke uspeli ohraniti njihovo moč, vendar pa je Drnovšek z velikimi težavami zdržal do konca mandata. Spomnimo se samo številnih afer, v katere so bili vpleteni predstavniki LDS in ZL (ugodni krediti R+3, igralnice, zlorabe pri lastninjenju, txjgatenje politikov), ne smemo tudi pozabiti, da je v preteklih štirih letih zamenjala stolčke večina ministrov iz Drnovškovega kabineta, pa ne zato, ker bi to sami želeli. Skratka, popolnoma na dlani je, da je šlo v Sloveniji v preteklih štirih letih za spopad med novim in starim. Sprva so imele nove sile toliko moči, da so ugovorov nevajenim politikom povedale kar jim gre, celo mediji so nekaj časa objavljali za oblast neugodne vesti. Bolj ko pa se je bližal konec mandata, bolj so oblastniki postajali živčni in nestrpni, kar se je, med drugim, pričelo kazati tudi v medijih, saj so ti ustrežljivo odstopili prostor za promocijo predstavnikov oblasti, vse manj pa je bilo prostora za opozicijsko Urar). Pa ne samo to. Osrednji dnevnik Delo si je v zadnjih dveh lednih pred volitvami celo dovolil protiustavno ravnanje in v Delu popljuvanim opozicijskim kandidatom ni objavljal njihovih odgovorov, čeprav bi po 40. členu ustave to moral storiti. Obsedenost pred pomladnimi strankami (SDS, SLS, SKD) je bila tolikšna, da so si oblastniki tik pred volitvami privoščili slavnostne otvoritve, ki v normalnih državah ne zaslužijo pozornosti javnosti. Tako je bilo prav smešno gledati svečano otvoritev polovice obnovljenega viadukta Ravbarkomanda ali pa otvoritev Slovenike, ki so jo takoj zatem na nekaj kilometrih spet zaprli in uvedli dotedanji prometni režim. Letošnje, druge volitve v samostojni državi, pa kljub vsemu pomenijo velik premik v razmerju [x>litičnih sil, in to v prid pomladnih strank. Združena lista je padla pod deset mandatov, LDS, čeprav z leta 1994 pridruženimi Demokrati in Zelenimi, pa je dosegla le 25 mandatov, kar je za petino manj, kot pa je imela poslancev v parlamentu pred volitvami. Hočeš nočeš, morajo tudi največji nasprotniki pomladnih strank priznati, da je najbolj napredovala prav SDS, saj je v primerjavi z letom 1992 izboljšala rezultat za več kot 400 odstotkov na državni ravni, če pa pogledamej rezultat SDS v 10. in 11. volilnem okraju (Domžale, Mengeš), pa vidimo, da ga je povečala v primerjavi z volitvami leta 1992 kar za več kot desetkrat. SLS je prav tako dosegla izjemen uspeh, le SKD je razočarala. Toda kot celota so stranke slovenske pomladi osvojile polovico sedežev v Državnem zboru in s tem možnost, da oblikujejo vlado. Se jim bo to posrečilo? Če pomladanske stranke gledamo kot celoto, jim manjka do večine v parlamentu le en glas, Drnovškovi LDS pa manjka do večine 21 glasov. Prav gotovo bosta tako Marjan Podobnik kot Janez Drnovšek poskušala pridobiti mandat za sestavo vlade, zato so možne različne kombinacije strank v novi vladni koaliciji. Če bo prišlo do vlade strank slovenske pomladi, bo imela prav gotovo težko delo s šibko večino v parlamentu, Drnovšek pa tudi ne more sestaviti vlade brez strank slovenske pomladi. Možna je tako kombinacija 3+1, v kateri bi bil mandatar Marjan Podobnik, kot tudi kombinacija 1+3, kjer bi bil mandatar Drnovšek. Nekateri tudi menijo, da.bo nova koalicija sestavljena iz LDS, SKD in SLS. V teh dneh je veliko ugibanj, pogovorov in morda tudi kravjih kučij. Čeprav je Slovenija v preteklih letih veliko dosegla, pa je bilo veliko tudi slabih in napačnih odločitev s hudimi posledicami, marsikje'so bile povzročene tudi nove krivice. Pred novo koalicijo, kakorkoli bo že sestavljena, bo zato v prvi vrsti naloga odpraviti napake iz preteklosti, istočasno pa bo morala tudi zavzeto delovati za bodočnost Slovenije. Nova vlada prav tako ne bo smela pozabiti na socialno ogrožene sloje, na revščino, ki se vse bolj širi, ne bo smela pozabiti, da je v drugem členu ustave zapisano, da je Slovenija pravna in socialna država. Že teh nekaj stavkov pove dovolj o tem, da nova vlada ne bo imela lahkega dela. Če pa bo še naprej prevladovala nečlovečnost in pretirana dobičkaželjnost, tudi večini državljanov Slovenije ne Ixj lahko. DADA Domžale /lamnik 4 Spoštovane volivke in volivci! Volitve so za nami ter z njimi čas negotovosti in ugibanj, kakšna bo tokrat zastopanost strank v parlamentu. V SDS smo zadovoljni, saj smo v 10. in II. volilnem okraju prejeli skoraj enajstkrat več glasov kot pred štirimi leti. Česa podobnega ni uspelo nobeni drugi stranki. Zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste me s svojim glasom na volitvah podprli in vam zagotavljam, da si bom prizadeval izpolniti predvolilne obljube. Hvala za zaupanje! Dr. Miha Brejc SDS SocialDemokrati Slovenije Spoštovane občanke, spoštovani občani Zahvaljujemo se vam za veliko podporo in izkazano zaupanje na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Stana Stopar Jože Lenič IMS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! Naredili smo največ, kar je bilo v danem trenutku možno! Da smo v SLS lahko naredili tako veliko in dosegli tako lep rezultat na volitvah, pa gre zahvala vsem vam, ki ste mi dali svoj glas. Igra se odvija na vidnem delu odra, vendar brez pomoči oz. ozadja tudi igre ni mogoče izpeljati in odigrati. Zato lepa hvala volilnemu Štabu in vsem tistim nevidnim prijateljem, ki ste mi pomagali v moji predvolilni kampanji za izkazano pomoč, volivkam in volivcem pa za izkazano zaupanje. Obljubim, da bom cJelal za vas, pošteno, tudi v bodoče. Kandidat za poslanca SLS Mengeški Zupan lane? PER Iskrice iz volilnega obdobja Ob vsakem končanem delu se spodobi, da naredimo kratek povzetek, pohvalimo, kar je bilo dobro in tudi povemo, kaj se ni zgodilo po naših pričakovanjih. Kot predsednica krajevnega odbora SDS RADOMLJE sem imela obilo dela, skrbi in priprav za predstavitve našega kandidata dr. Mihe Brejca. Če ne bi imela ob sebi prizadevne predsednice volilnega štaba SDS Domžale - g. Anu-še Rode in nekaterih delovnih članov, prav gotovo ne bi zmogla tako zahtevnega dela. Tisto sredo, 6.11. 9f>, je bilo sivo in deževno vreme. Prvo predstavitev smo imeli v prijetni vasici Ziče na kmetiji pri g. Klopčičevi. Ker sva z Anušo vedeli, da bo ona pripravila vse, kot je treba, naju ni skrbelo. Nasprotno. Vsi navzoči smo bili prijetno presenečeni ob vsej toplini vaške domačnosti, prijazne postrežbe in številni udeležbi vaščanov Žič. Dr. Miha Brejc pa je bil posebno vesel iskrenih vprašanj vaščanov, zato je v živahnem pogovoru čas prehitro minil. Za resnično prijetno razpoloženje in skrbno pripravo se gospe Citi Klopčič v imenu SDS Domžale lepo zahvaljujem. Ko pa sva želeli z Anušo pripraviti prostor v gasilskem domu na Rovah, se je zataknilo. Čeprav sva imeli pravi ključ, je bila v ključavnici zlomljena vžigalica. Takoj nama je bilo jasno, da je to še zadnja ovira, da predstavitve na tem kraju sploh ne bi bilo. Ker mi je predsednik GD Rova že predhodno omenjal, da bo treba za prostor plačati, sem bila osupla, vendar sem mu odločno povedala, da ne bomo plačali in da dom ni last enega človeka, ker so ga krajani zgradili z lastnimi žulji in s pris|x>vki vseh vaščanov. Ker se je g. predsednik skliceval na sklep GD, sem zadevo preverila in ugotovila, da sklepa ni bilo in je bila to njegova samovoljna odločitev. Gostje so bili napovedani, torej je bilo potrebno hitro ukrepati. Z, t prostor sva zaprosili lastnika gostilne Pire, g. Tomota Rodeta. On nam je prijazno pripravil prostor, postregel in pri-sedel k mizi, čeprav je imel gostilno uradno zaprto. S tem je pokazal, da ni samo dober gostinec, ampak tudi pripravljen pomagati, če se kaj zatakne; zato se mu v imenu SDS Domžale iskreno zahvaljujem. Moram poudariti, da sva s predsednikom GD Homec - Nožice, g. Tonetom Pavlicem, lepo uredila glede prostora. Vljudno in prijazno nam je dal na razpolago ogrevano dvorano, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem in se priporočam tudi za naprej. Ob koncu bi rada dodala še to, da g. Uršič Henrik ni vedel, kdo je dr. Miha Brejc (o, čeprav se je ravno on kot predsednik sveta Občine Domžale pri letošnjem proračunu najbolj zavzel, da gasilskim društvom pripada večja vsota. Slovenski pregovor - dobrota je sirota, žal v našem prostoru ponekod še drži. Kljub vsemu je čas volitev za nas, preproste državljane, minil, zato Se enkrat iskrena hvala vsem vam, ki ste se kjerkoli udeležili predstavitve našega kandidata dr. Mihe Brejca. Martina Urbanija SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! ZAHVALJUJEM SE VAM ZA PODPORO, KI STE Ml jO NAMENILI. ŽAL Ml JE, DA SEM EDINI, KI SE JE USPEL PREBITI V PARLAMENT IZ NAŠEGA IN KAMNIŠKEGA PREDELA. POZDRAVITI ŽELIM TUDI VSE SVOJE TEKMECE IN JIM ČESTITAM ZA KOREKTNO, A TRDO BORBO, V KATERI SEM IMEL ZA SABO TUDI KANČEK SREČE. PREPRIČAN SEM, DA SEM SI »SREČO« TUDI ZASLUŽIL IN DA BOM ODGOVORNOST DO VSEH OBČANOV IN VOLIVCEM USTREZNO DOKAZAL. S SPOŠTOVANJEM! CIRIL SMRKOLJ ZAHVALA VOLIVCEM DEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE V 10. IN 11. VOLILNEM OKRAJU V 4. VOLILNI ENOTI (OBČINE: DOMŽALE, LUKOVICA, MENCEŠ IN MORAVČE) Tatjana Kokalj, kandidatka DS v 10. volilnem »krnju in Tone Peršak, kandidat v 11. volilnem okraju sva na letošnjih volitvah bila deležna dokajšnje podpore volivcev. V 10. volilnem okraju je /a Demokrate Slovenije glasova-h>:t87 ali 2,')'2"/<> volivcev, v 11. volilnem okraju pa 920 ali 6,94% volivcev, lak izid na našem območju razumeva kot pritrditev v politični usmeritvi in na činu delovanja OS in hkrati kot zavezo, da bomo Demokrati Sloveniji1 na ravni naših občin in krajevnih skupnosti še nadalje delovali v skladu s svojo usmeritvijo k reševanju (hločenih vprašanj in teZav naših občanov in blaženju ter preseganju političnih nasprotij med manj skladnimi političnimi strankami. Tatjana Kokalj in Tone Peršak se zahvaljujeva volivkam in voliviem, ki so naju /x>dprli in poudarjava: Vaši glasovi nikakor niso izgubljeni, kot bi vas nekateri radi prepričali, kajti to so glasovi za drugačno in v prihodnost usmerjeno politiko, ki jo bomo Demokrati Slovenije uresničevali vsaj na lokalni ravni s še večjo zagnanostjo kol doslej. a Tatjana Kokalj in Tone Peršak Demokrati Slovenije Popravek in opravičilo Vil. številki Slamnika jc na tretji strani pri objavi seznama kandidatov po okrajih 4. volilne enote za volitve poslancev v državni zbor na volitvah 10. novembra 1996 prišlo do tiskarske napake, in sicer je pod zaporedno številko 6 LDS Liberalna demokracija Slovenije v prvem stolpcu narobe zapisano ime kandidatke STANE STOPAR, ker manjkata dve zadnji črki kandidatkinega priimka. Za nastalo napako so jo predstavnik tiskarne Delo TČR kandidatki Stani Stopar in uredništvu Slamnika pisno opravičil. Opravičilu tiskarne .se pridružujemo tudi mi. UREDNIŠTVO Tri povolilne Da o Slovencih po svetu niti ne govorimo So bile volitve narejene? predrejene? zarejene? podrejene? izmjene? prirejene? ljudstvo se vse bolj sprašuje. S tem pa že načine nove kuje. Na voliščih narobe izobešene zastave Slovenija bila bi bolj vesela, zastava če pravilno hi visela, da prva barva vedno je le - bela! Izbirajmo kandidate • Čez štiri leta da izbirati bo laže, naj kandidat le z delom, pridnostjo in znanjem - se izkaže. FRANCE CER AR V Domžalah ustanovili Ženski forum Članice Združene liste so 7.11. 1996 v Majčevem dvoru ustanovile Ženski forum Domžale. Ob prisotnosti kakšnih sto petdeset žensk, večinoma iz nepolitičnega življenja, so kulturni program popestrili dramski igralci: Iva Zupančič, Mojca Ribič, Marko Simčič in Irena Prosen z recitacijami in izvrstnimi skeči. Seveda so se vse teme vrtele okoli žensk in njihovega poklicnega, družinskega in političnega življenja. Program je povezovala Lili Smrekar, kandidatka Združene liste na zadnjih volitvah; politični program je predstavila Sonja Lokar, program Ženskega foruma pa Nuša šink. Ženske bodo delovale na naslednjih področjih: pri aktualnih političnih ženskih vprašanjih, na prostovoljnem humanitarnem področju, na kulturno zabavnem področju ali pa samo kot podporna članica. Ženske so izrazile upanje, da bo Ženski forum prera-stel politične okvire Združene liste in lx> poslal konku-ren< n.i en :',,iiii/.i< ij.i »moškemu Rolarv klubu«. Vsako src čanje Ženskega foruma bo popestreno z družabno točko. Naslednje srednje Ženskega foruma lx> že v četrtek, 12.12.1996 ob 19. uri v posebni dvorani Majčevega dvora. Vabljene! KRISTINA BRODNIK Foto: LIPOVŠEK Referendum o volilnih sistemih Komaj so volilne komisije preštele glasove na volitvah poslancev Državnega zbora, že smo spet povabljeni na volišča. Osmega decembra si bomo izbirali volilni sistem, po katerem bomo volili na prihodnjih volitvah, saj je na zahtevo 43.710 volivcev, Državnega sveta in skupine poslancev, Državni zbor razpisal referendum o vseh treh predlogih sprememb volilnega sistema. V prejšnji številki Slamnika smo se seznanili z veljavnim volilnim sistemom, po katerem smo volili na zadnjih volitvah, in sicer smo poslance volili v osmih volilnih enotah. V vsaki volilni enoti so politične stranke predlagale liste z največ enajst kandidati. Vsak izmed kandidatov z liste je kandidiral v svojem volilnem okraju in tako prispeval določeno število glasov za listo. Poslanski sedeži so se najprej razdelili med liste oziroma stranke v volilnih enotah, izvoljeni pa so bili tisti kandidati z ene liste, ki so dobili izmed svojih kolegov z liste v volilnih TAKO) ZAPOSLIMO INŠTRUKTORJA »A« IN »B« KATEGORIJE. AMD DOMŽALE, Krakovska 18, tel.: 713-584. okrajih največ glasov. Vsi preostali mandati pa so se razdelili na podlagi ostankov glasov na državni ravni. Veljavni volilni sistem torej temelji na sorazmerni delitvi poslanskih sedežev med stranke, kar pomeni, če seveda ne upoštevamo nekatera odstopanja od sorazmernosti, da stranka pridobi tolikšen delež poslanskih sedežev, kolikršen je njen delež glasov. Veljavni volilni sistem je zelo za-pieten in zavajajoč. Večini volivcev gotovo ni jasno, zakaj je lahko izvoljen kandidat, ki je v njihovem volilnem okraju dobil 6 odstotkov glasov, pred vrati parlamenta pa je ostal kandidat, ki je v istem volilnem okraju dobil 25 odstotkov glasov. Prepričana sem, da ni veliko tistih, ki bi bili navdušeni nad sedanjim volilnim sistemom. Kakšni pa so trije predlogi volilnih sistemov, o katerih bomo odločali osmega decembra na referendumu? Predlog skupine volivcev, pobudo /,i zbiranje podpisov je dala Socialdemokratska stranka Slovenije, je zelo preprost. Predlagan dvo-krožni večinski sistem pomeni, da izvolimo v vsakem volilnem okraju, skupaj jih je 88, po enega poslanca. Izvoljen je tisti, ki dobi absolutno večino glasov, to je 50 odstotkov in en glas. Če v prvem krogu volitev to ne uspe nosnemu izmed kandidatov, se v drugem krogu med seboj pomerita prvouvrščena. V večinskem volilnem sistemu se poslanski sedeži ne razdelijo sorazmerno, glede na deleže glasov torej, ker eno ga poslanca, ki ga volimo v volilnem okraju, preprosto ne moremo »sorazmerno razrezati«. To z drugimi besedami pomeni, da kandidat zmaga z 51 ali pa z 99 odstotki glasov - pomembna je torej samo polovica in en glas. Samo ta volilni sistem resnično omogoča glasovanje o posameznih kandidatih. Njegova dobra lastnost je tudi ta, da sili stranke k predvolilnemu združevanju. Koalicije nastanejo že pred volitvami, tako da volivci ne volimo »mačka v Zaklju«, ampak najverjetneje izbiramo med dvema močnima političnima blokoma, strankama ali koalicijama strank, ki imata jasno izdelan program. V proporcionalnem sistemu, kakršnega imamo sedaj, pa nobena stranka ne doseže potrebne večine, da bi vladala sama, tako da so stranke po volitvah prisiljene sklepati medsebojne kupčije in kompromise na račun volivcev. Večinski sistem ustvari stabilno vlado, ker volilna zmaga, pa čeprav tesna, prinese? zmagoviti stranki trdno večina Male stranke, ki imajo na državni ravni deset ali petnajst-odslotno |xxlporo, pa v večinskem sistemu nimajo notenega upanja, da bi pridobile kakšen poslanski sedež. Predlog Državnega sveta daje volivcu dva glasova. S prvim bi izvolili 44 poslancev po večinskem sistemu, drugi glas pa bi oddali za listo, t. j. stranko. Poslanski sedeži hi se, glede na deleže drugih glasov, ki bi jih dosegle posamezne stranke, na koncu razdelili proporcionalno. Po takšnem sistemu volijo Nemci. Ti po petdesetih letih pravijo, da povprečen volivec še vedno ne ve, kako se voli. Ta sistem je po zapletenosti podoben sedanjemu pri nas. Predlog skupine poslancev pa govori o čistem proporcionalnem sistemu, v katerem je vsa država ena sama volilna enota. Volivec glasuje za stranko, pri čemer pa lahko med njenimi kandidati izlx>re tistega, ki mu daje prednost - preferenč-ni glas. Poslanski mandati se razdelijo sorazmerno - glede na deleže glasov - med stranke, in gredo tistim kandidatom, ki so dobili največjo podporo, to je največ prefe-renčnih glasov. Ta sistem zagotavlja sorazmerno zastopanost vseh strank v parlamentu, tudi manjšim; tistim, ki so podprli neko stranko, pa omogoča, da vplivajo ludi na to, kateri izmed kandidatov te stranke lx) prišel v parlament. Po tem sistemu pride torej v parlament večje število manjših strank, ki pa morajo nato na račun predvolilnih obljub Irgovali za delež pri sestavi vlade. Na referendumu bomo lahko glasovali samo za en predlog. Sprejet bo listi, ki ho dobil več kol 50 odstotkov glasov. To je približno tako, kol če hi skupino sladokuscev vprašali, ali želijo zastonj jesti kremne rezine, češnjeve zavitke ali čokoladne torte. Ker bi se najbrž razdelili približno na tretjine, saj bi vsak imel na voljo samo en »za«, bi na koncu najbrž Ugotovili, da noten predlog ni dobil absolutne večine in hi tako vsi ostali brez slaščic. To |x>-meni, da se nam lahko zgodi, da se bodo volivci pač odločili za enega izmed predlogov, da se bodo tako rekoč vsi izrekli proti sedanjemu volilnemu sistemu, pa vseeno ne lx) sprejet noben nov predlog, ampak bo ostal v veljavi sedanji sistem. Takšen način glasovanja In ugotavljanja izidov je namreč sprejel Državni zbor. Kljub temu da je Ustavno sodišče najprej ta »trik« Državnega zbora razveljavilo, je bila večina poslancev dovolj firedrzna, da ga je spet uzakoni-a. Strah pred ljudsko voljo je očitno velik zmagovalec. A vseeno - vabljeni na volišča! Izberite si volilni sistem, ki se vam zdi najlx)ljši. Dvomim, da se nam bo še kdaj ponudila priložnost, da bi |X)-litikom na takšen način lahko krojili usodo. Volilni sistem si namreč naj-r.ijc ukrojijo kar po svoji meri. Dada Brejc Domžale /lamnik 5 Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli Še enkrat: Enotna vozovnica V zvezi s člankom skupine dnevnih prevoznikov v Ljubljano, ki je bil objavljen v številnih glasilih, med drugim tudi v Slamniku, prosim, da objavite naslednji odgovor: - korektno bi bilo, da bi vseh 5 podpisnikov objavilo pod članek s tako resnimi obtožbami in natolcevanji in se ne bi skrivali za vrati uredništva, - neznan mi je vzrok, zakaj so podpisniki med »obtožence« uvrstili le oba direktorja (Slovenske železnice, Kam-bus) in Zupana Kamnika ter županjo Domžale, ne pa vseh sopodpisnikov pogodbe o enotni vozovnic i - torej še županov Mengša, Lukovice in Moravč, - pogodba je bila podpisana po več kol enoletnih pogajanjih in usklajevanjih, ki jih je vodil kex>rdinacijski odbor pod vodstvom dr. Marka Starbka in v katerem sem tudi sama občasno, zlasti pa v zaključni fazi aktivno sodelovala. Takšna kot je, je bila za vse strani delno neugodna, a še vedno sprejemljiva in kompromisna, - pogodbo sem podpisala v imenu Občine Domžale potem, ko so jo soglasno verificirali in potrdili občinski svetniki (torej so po vašem mnenju prav vsi »neumni« in »zvesti pripadniki starega režima«), - takoj po realizaciji, ko so se pokazale številne pomanjkljivosti, sem ministru za promet in zveze, g. Igorju Utuku, v imenu občine Domžale poslala pismo, v katerem sem med drugim opozorila tudi na naslednje: »()b uveljavitvi enotne vozovnice pa se je zanemarila ekonomska stran, saj je nova enotna vozovnica 45% dražja od prejinje železniške vozovnice in 6% dražja od avtobusne vozovnice. Dejstvo pa je, da je cena eden odločilnih faktorjev za uporabnike, zato so se pojavili i/razito neugodni odmevi (mediji, pritožbe uporabnikov). Vse to lahko v veliki meri prispeva k temu, da bodo vsa prizadevanja in dobri nameni izničeni ter se bodo uporabniki zaradi nizke cene bencina še bolj množično usmerjali v osebni pravoz. V dogovarjanjih o uvedbi enotne vozovnice sem vseskozi poudarjala, da bi morali z ustreznim subvencioniranjem projekt podpreti tako s strani vašega Ministrstva kol občin. ()hcine smo zc izrazile pripravljenost del proračunskih sredstev nameniti za subvencijo. Ob tem pa se seveda poslavlja vrsla vprašanj. V okviru zagotovljene porabe na merč občine ne dobivajo nikakršnih sredstev za sofinanciranje javnega prevoza. Ker je problematika v skoraj vseh slovenskih občinah zelo pereča, vas |x>-zivam, da skupaj z vašim minislrstvom takoj zahtevamo, da se občinam v okviru zagotovljene porabe nameni tudi sredstva za sofinanciranje javnega pre-vo/.i, saj je to prav golovo nujni del na log in aktivnosti občin. Prav tako vas pozivam, da preučite motnosti, da bi vaše ministrstvo namenilo del sredstev za ta projekt in sicer za sofinanciranje enotne vozovnice, ki naj bi bila tudi finančno atraktivna za uporabnike. Ker je tO pravzaprav prvi tovrstni projekt, se mi zdi zelo pomembno, da uspešno postane vzorec tudi za druge. Vendar pa je prav zaradi finančnega vidika močno ogrožen in lahko celo prinese izrazito negativne rezultate. < >l> tem vas želim spomniti tudi na dejstvo, da lxxlo prometne razmere na našem območju v prihodnjih letih |K)stale zaradi gradnji; avtoceste in rekonstrukcije M-10 od Črnuč do Trzina, nevzdržne, zato je nujno že zdaj storiti vse, da se osebni promet na teh relacijah /manjša in naredi vse za preusmeritev v jovni prevoz. Prav tako sem s pozivom apelirala tudi pri direktorju Slovenskih železnic, g. Rekaflu, s pobudo, za takojšnjo ureditev zelo pereče problematike nakupa in časa trajanja železniških vozovnic na [)rogi Ljubljana-Kamnik. Številni občani nas pisno in ustno opozarjajo, da je zadeva neustrezno urejena in jim povzroča številne probleme; poleg tega meče tudi slabo luč na projekt enotne vozovnice. Upam, da boste o zadevi čimprej pripravili ustrezne občanom prijaznejše rešitve (ne več vsakodnevni nakup vozovnic:; več nakupnih mest) in Vas prosim, da me 0 tem obvestite. Pobudo podpira tudi g. Tone Smolnikar, župan Občine- Kamnik. Na pismo je minister Umek postal odgovor, kjer med drugim pravi: »Kamniška proga je bila s sklepom Vlade Republike Slovenije, sprejetim na 191. seji dne 4. 4. 1996, izvzeta i/ sistema tarif v železniškem potniškem prometu. Sklep je bil sprejet na podli gi osnutka Pogodbe o izvajanju primestnega potniškega prometa iz ob-močij občin Domžale, Kamnik, Lukov I-(.i, Mengeš in Moravče na osnovi enotne vozovnice (v nadaljevanju: pogodba), ki ste jo v enaki obliki in vsebini, kot je bila predložena Vladi RS, podpisali predstavniki občin in izvajalcev dne 26. 7. 1996. V Pogodbi je opredelje- no, oblikovanje cen enotne vozovnice in opredeljeno delno razmerje med izvajalcema, /alo Slovenske železnice, d. d. pri delitvi skupnega iztržka, ki ga prevoznika dosegata pri prodaji enotne vozovnice, sodelujejo s 30% deležem. Upoštevaje to dejstvo je Vlada RS odločila, da subvencija za opravljanje potniškega železniškega prometa na Kamniški progi prevozniku - Slovenskim železnicam, d. d. ostane. Iz navedenega lahko sklepate, da Vlada RS del cene enotne vozovnice subvencionira. Za drugačno subvencioniranje storitev kombiniranega potniškega prometa ni zakonske podlage,« ter nadaljeval: »Po veljavni zakonodaji ni možno zagotoviti sredstev za subvencioniranje primestnega avtobusnega potniškega prometa.« Kljub vsemu menim, da je projekt enotne vozovnice, ki je prvi tovrstni poizkus v Sloveniji (zato najbrž tudi številne pomanjkljivosti in napake), pozitiven in za našo občino nujen (bližajoča gradnja avtoceste in predvideni zastoji) ter ekološko sodobno in razvojno naravnan. Ima seveda tudi mnoge pomanjkljivosti, a menim, da jih je mogoče z nadaljnjimi pogajanji in dogovori odpravili. Zaradi le-teh pa ni potrebno prekinili s |x>godbo. Koliko je resnice v ostalih vaših obtožbah, bo pokazal inšpekcijski pregled, ki pravkar poteka v Kambusu in Slovenskih železnicah in o katerem bo javnost tudi obveščena. Vsi skupaj pa se moramo trudili, da bi se država zavedala svojih obveznosti in občinam zagotovila sredstva za sofinanciranje in razvijanje javnega prevoza, kar je praksa povsod v razvitem svetu. Tako bo javni prevoz |X)stal zanimiv, kvaliteten in dovolj fleksibilen, /aenkral so vsi naši poizkusi nesupešni. Žal! Županja CVETA ZALOKAR ORAŽEM Podjetniški krediti in poznanstva (odgovor Janezu Stibriču) Krediti v občini Domžale (ne le podjetniški, tudi kmetijski in stanovanjski) so bili leta 1995 in 1996 podeljeni na osnovi javnega razpisa, objavljenega v SLAMNIKU. Na prvi stopnji je o njihovi dodelitvi odločala Komisija pri pristojnem oddelku občinske uprave. Krediti so bili dodeljeni ob doslednjem spoštovanju razpisnih pogojev in pravilnikov, ki so jih sprejeli občinski svetniki. V skladu z njimi sem kot županja le pritožbeni organ na 2. stopnji. V dveh letih, ko je bilo podeljeno preko 400 kreditov in štipendij, sem odločala o eni sami pritožbi. Torej boste morali očitno laž, da kredite delimo na osnovi poznanstev, dokazati na sodišču. Sicer pa mi vsebina članka govori, da ste gradivo za sejo Občinskega sveta prebrali nenatančno in površno. O plasiranju prostih sredstev proračuna so bili odgovori pristojnega načelnika že večkrat objavljeni in v njih je bilo pojasnjeno, da noben zakon ali odlok tega ne prepoveduje, pač pa le definira pogoje, |X)d katerimi se takšna sredstva lahko plasirajo, in tO smo dosledno spoštovali. Vsa sredstva so bila glede na pogoje v pogodbah vrnjena in plačane obresti. Sicer pa je Občinska uprava že 1. oktobra sprejela sklep, da bo zaradi zamegljene situacije na finančnem trgu in težav pri preverjanju bonitete, viške proračuna plasirala le pri finančnih inšlitucijah, kasneje je bil v tem smislu tudi spremenjen Odlok o proračunu (seja Občinskega sveta). CVETA ZALOKAR ORAŽEM O promocijskih postavkah Janezu Stibriču Ne bom vam podrobneje razlagala, ker bi bilo to preobsežno, na osnovi kakšnih kriterijev se podeljuje sredstva iz »promocijskih postavk«. Kriteriji obstajajo, s prosilci pa se večinoma tudi osebno pogovorim o njihovih potrebah in sodim, da delam pošteno in premišljeno. Med kriteriji ni ideoloških in političnih vsebin, kol bi mi radi pripisali (najbrž sodite po (cm, kako se je delalo pred me- noj). Vem, da sredstva niso velika, večina pričakuje več, a če želim ustreči čim večim in podpreti prireditve tekom vsega leta, potem ne gre drugače. Dejstvo pa je, da so bile višine podeljenih sredstev v času pred sprejemom proračuna nižje, saj so bile vseskozi prisolne pobude svetnikov, da se ta sredstva ukinejo oz. zmanjšajo. Teniška prireditev SLOVE-NIAN OPEN nima še posebne, redne postavke v Proračunu (čista laž, g. Sti-brič!), pri koncertih v Grobljah pa je šlo za financiranje dcxtatnih prireditev (sprejem za vabljene goste in nastopajoče domžalske glasbenike, nakup vstopnic za koncert, katerega pokrovitelj je bila Občina Domžale). V zvezi z obiski gostov v naši občini Vam lahko povem, da so v času mojega županovanja občino obiskali med drugimi dr. |anez Drnovšek, g. Metod Dragonja, g. Igor Umek, g. Pavel Gantar, Sergej Pelhan, g. lanez Dular, večkrat smo gostili slovenske župane, odpirali in otvarjali mnoge objekte in ceste, kot županja pa sem sprejela številne športnike in kulturnike iz domovine in tujine, ki so gostovali pri naših skupinah oz. klubih, in se srečala z mnogimi vodstvi društev, skupin in organizacij. Očitno je namen Vašega članka naščuvati različna društva, skupine in organizatorje proti meni, a prepričan sem, da Vam ne bo uspelo, saj je moj odnos do njih vedno usmerjen v pomoč, sodelovanje in zaupanje. G. Stibrič, ker Vas tako zelo motijo stvari, ki jih počnem in tako dobro poznate pristojnosti župana, Vam svetujem, da na nasle>dnjih volitvah kandidiralo za župana in boste lahko pokazali s svojim delom in dejanji, kaj znate in zmorete, ne pa le s pisanjem in demagogijo. Zaenkrat pa je na vašo veliko žalost pač tako, da so občanke in občani na neposrednih volitvah za županjo izbrali mene. CVETA ZALOKAR ORAŽEM Odgovor na javni poziv objavljen v Slamniku številka 11 Skupina dnevnih prevoznikov v Ljubljano - piscev članka neupravičeno obtožuje podpisnike Pogodbe o izvajanju primestnega potniškega prometa iz območij občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče na osnovi enotne vozovnice. Do podpisa pogodbe je prišlo na pobudo Ministrstva za promet in zveze po dolgotrajnih usklajevanjih vseh partnerjev z enim samim namenom, da omogočimo potnikom pravočasen prihod na cilj (na delo, v šolo). Namreč z izgradnjo avtocestnega omrežja so bili na cesti veliki zastoji (lom.i-čevski rondo) in le-ti se bodo pojavljali tudi v bodoče, kar za potnike pomeni dodatno poslabšanje že sedaj neugodnih prometnih razmer, ko se na Ljubljanski vpadnici ob konicah vije kolona cestnih vozil, ki povzroča zastoje in onesnažuje okolje. Z enotno vozovnico smo IZBOLJŠALI KAKOVOST PREVOZOV saj lahko potnik izbere tisto javno prevozno sredstvo z možnostjo prestopanja, ki mu v danem trenutku najbolj ustreza, hkrati pa mu zagotavljamo več in pogostejše zveze na relaciji Ljubljana -Domžale - Kamnik, kot jih je bil deležen dosedaj. Zaradi bistveno manjše frekvence potnikov ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko ni bilo ekonomskega opravičila za obratovanje obeh prevoznikov, smo se odločili za ukinitev vožnje vlakov, ker na cestah ni zastojev in je avtobus veliko lx>lj dostopen za potnike (večja frekvenca, pogosti postanki v naseljih), torej smo tudi pri racionalizaciji prevozov mislili v prvi vrsti na potnike. Šte'vilo potnikov se je res povečalo zaradi več fleksibilnosti upora!*- posameznega prevoznega sredsteva, vendar še zdaleč ne tako, da bi bile prevozne zmogljivosti prezasedene, je pa seveda normalno, da v primestnem prometu ob konicah potniki tudi stojijo (tudi v tujini, kjer je javni promet zelo dobro urejen, je tako). Krilika na račun neprimernih avtobusov je zlonamerna, saj KAM-IH ISovi avtobusi ustrezajo normativom, ki so določeni za primestni promet, opremljeni so lx)lje (tapicirani sedeži, zavese, nekateri z avtomatskim menjalnikom) kot avtobusi drugih prevoznikov v primestnem prometu. ENOTNA VOZOVNICA je DRAŽ|A od dosedanje CENE ŽELEZNIŠKE VOZOVNICE (v povprečju za 32%) in CENEJŠA od dosedanje CENE AVTOBUSNE VOZOVNICE KAM-BUSa (v povprečju za 10%). )e pa bistveno CENEJŠA od ostalih avtobusnih prevoznikov (od 18 do 36% za eno potovanje - odvisno od razdalje, pri mesečnih dijaških vozovnicah kar za 50%), ob bistveni večji frekvenci možnih dnevnih potovanj (preko tedna 100 zvez z Ljubljano v eno smer). Nikoli nismo trdili, da je enotna vozovnica cenejša od dosedanje železniške vozovnice, pa tudi primerjave cen piscev članka so neresnične (ceno 135 SIT železnica ne pozna, cena 230 So" ne obstaja kot enotna cena). Je pa res, da je bilo povečanje železniških cen različno, odvisno od relacije (razdalje). Najbolj so se povečale cene za železniške potnike na relaciji Ljubljana-larše (od 110 na 190 SIT ali za 73%), kar je posledica dosedanjega conskega sitema na kamniški progi. V kolikor bi bil enak conski sistem, kot ga imajo SŽ na ostalih progah, bi bile v preteklosti cene na tej progi višje (Ljubljana-Jarše kar za 23%), torej so bili potniki na tej progi v priviligiranem položaju napram ostalim železniškim potnikom. UVEDBA ENAKIH PRODAJNIH PO-CjOJEV je bila podpogoj za funkcioniranje sistema enotnih vozovnic. Vozovnice za eno potovanje veljajo le za eno potovanje in to na določen dan, tako liste, ki so kupljene na avtobusu kot tiste, ki so kupljene na ostalih prodajnih mestih. Vozovnice, kupljene v predproda-ji so prej in sedaj veljale na železnici le za eno potovanje in ne en mesec in en dan. Prej so bile prodane nedatumske vozovnice, sedaj pa so datumske vozovnice, nakup pa je možen vnaprej - v predprodaji tudi en mesec vnaprej. V primeru, da se potnik ne bo odločil za potovanje, lahko v predprodaji kupljeno vozovnico vrne na prodajno mesto najkasneje dan pred veljavnostjo in dobi vrnjeno vrednost, zmanjšano za manipulativne stroške. Prodaje na vlaku ne opravljamo i/ naslednjih razlogov: - Kratke relacije in pogosti postanki na tej progi (25 km proge s 15 postajališči, v povprečju pride na vsak km in pol postanek vlaka), dolge garniture vlakov s precejšnjim številom Izstopnih/vstopnih mesl (ob konicah vozijo i garniture z 12 vstopnimi me?sti), kar onemogoča sprevodnikom (1 do 2 sprevodnika na vlaku), da bi med postajališči obšli cel vlak in poleg varnostne funkcije ter pregleda vozovnic opravljali še prodajo (ocenjujemo, da bi se; od 8 do 15% potnikov vozilo zastonj). - Tendenca je (tudi v tujini), da se v primestnem in mestnem prometu opravlja nakup vozovnic pred vstopom v prevozno sredstvo in se sprevodniki v vozilu ukinjajo. V tej smeri načrtujejo svoje aktivnosti tudi SŽ, saj ko bodo vlaki Opremljeni s tehniko za varen vstop in izstop potnikov (za kar sedaj skrbijo sprevodniki), bomo ukinili dosedanjo zasedbo na vlaku. Seveda pa se zavedamo, da sistem prodaje vozovnic še zdaleč ni takšen, ki si ga sami želimo in bi hkrati bil kar najbolje sprejet pri potnikih. V svelu je poznan in uveljavljen sistem tkim. čip in magnetnih kartic:, ki jih polnik uporablja ne samo za prevozne storitve, ampak tudi za ostale nakupe. V te;j smeri načrtujemo tudi mi razvoj, to pa Zahteva svoj čas in finančna sredstva. covoRrri o podpisu monopolne POCODBE je neutemeljeno, saj se lahko potniki na relacijah, kje;r obratujeta oba prevoznika, prevažajo tudi z ostalimi avtobusnimi prevozniki in to po precej višjih cenah oziroma cenejše z osebnimi avtomobili (kar jim trenutno še dopušča zelo nizka cena goriva in brezplačno parkiranje). Le 1/3 vseh dnevnih migranlov iz tega območja uporablja javni prevoz, kar zagotovo ni monopol. ŽUPANI OBČIN (pet jih je), so po-godbo podpisali šele takrat, ko so bile iz pogodbe izbrisane vse njihove finančne obveznosti financiranja enotne vozovnice. Namreč republiški zakoni, ki opredeljujejo financiranje lokalne samouprave, niso predvideli v zagotovljeni porabi občin tudi sredstva za financiranje javnega prevoza. V tujini je tako, da država in lokalna samouprava (pokrajine oz. regije, občine) sklenejo sporazum oz. pogodlx) o financiranju javnega prevoza, hkrati se pojavljajo naročniki in določijo cene javnega prevoza. Razliko med ceno javnega prevoza (je zelo nizka) in ekonomsko ceno prevoznikov pokrijejo iz proračuna. NADZOR nad prevoznimi sredstvi KAM-BUSa je permanenten, vsakih 6 mesecev se opravi tehnični pregled vozil, redne policijske kontrole na cestah dosedaj še niso izločile nobenega avtobusa iz prometa. Pri Slovenskih železnicah pa je znanje slovenskega jezika nujen pogoj za opravljanje dela; vsi spre vodniki imajo slovensko državljanstvo, zato so opravili tudi uspešen preizkus znanja iz jezika. Kajenje na vlakih je pre-povedano, seveda pa je kršitelje težko kaznovati, ke;r niso pripravljeni plačati denarne kazni (postopek preko sodišča pa vemo, kako teče). ŽELEZNICA lahko uvede prejšnji vozni red vlakov ob sobotah, nedeljah in praznikih le, če se; potniki strinjajo, da se ukinejo avtobusi. Za oba prevoznika pa je ob teh dneh premalo potnikov. Kar se cenika tiče, pa naslednje: Vlada Republike Slovenije je dne 4. 4. 19% soglašala, da se iz sprejetega sistema tarif v železniškem potniškem prometu izvzame kamniško progo, s čimer je bila omogočena uvedba enotne ve>zovnice v javnem potniškem prometu za razrešitev prometnih zastojev v »severnem delu ljubljanske regije. Torej železnica na kamniški progi ne more imeti dveh sistemov - starega in sistem enotne vozovnice. Na koncu želimo povedati vsem našim sedanjim in potencialnim potnikom naslednje: SŽ in KAM-BUS sta v obdobju načrtovanja enotne vozovnice vložila velike napore v to, da bi potnikom ponudila takšen prevoz, ki ga poznajo v tujini -urejen, z modernimi prevoznimi sredstvi in to po nizki ceni. Seveda pa uresničitev tega ni bila odvisna samo od prevoznikov, ampak tudi od političnih dejavnikov. Zato apeliramo na potnike, da preko svojih bodočih poslancev v državnem zboru dajo svoj prispevek k taki ureditvi in financiranju javnega potniškega prometa kot ga pozna tujina, tudi Evropa. Direktor Slovenskih železnic MARJAN REKAR Direktor KAM-BUS ANTON ZLATNAR Preveč hrupa v Športnem parku Občina Domžale je Krajevno skupnost v septembru zaprosila za mnenje k prireditvam v Športnem parku v Domžalah. Ker so bile pripombe glede glasnosti prireditev zelo pogoste, še posebej 31. 8., je KS pogojevala pozitivno mnenje za prireditvi 13. in 15. 9. z meritvami hrupa. Meritve so bile izvedene 15. 9. med 21. 30 in 22. 15 v prisotnosti predstavnikov KS in predstavnika naročnika - diskoteke Life. Rezultati so sledeči: 1. stanovanjski objekt Mačkovci 59,2dB 2. stanovanjski bk>k Krakovska 58.2dB Prostorske sestavine »Sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Domžale za obdcjbje 1986-2000, dopolnitev 1988«, določajo za območje Športnega parka športno rekreativno dejavnost kot prevladujočo, kar uvršča to pcxlročje skupaj s stanovanjskimi ob močji v II stopnjo varstva pred hrupexn. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. I. RS št. 45/95) določa, da je mejna raven hrupa za javno prireditev, ki traja več kot tri ure: za dnevni čas 55dB, za nočni čas 45db, in, da je mejna raven hrupa za javno prireditev, ki traja manj kot tri ure: za dnevni čas 63dB, za nejčni čas 53db. Po teh dejločilih so nivoji hrupa v mejah za prireditve, ki trajajo manj kot tri ure v dnevnem času. Dnevni čas je obdobje med 6. in 22. uro. Tudi če bi bilo podredje športnega parka v III. območju varstva pred hrupom, bi že 9 metrov od meje tega območja prešli v območje II. stopnje varstva pred hrupom, ker so sosednja območja primarno namenjena bivanju. Zaradi teh dejstev KS ni mogla izdati pozitivneega mnenja za nastop skupine Parni valjak za čas po 22. uri. Problem prekomerne emisije hrupa v okolje bi verjertno najlaže rešili s primernim pokritjem prireditvenega prostora, zato pozivam vse pristojne, da do poletja rešijo ta problem, saj bo taka rešitev nenazadnje omogočala bistveno večjo izkoriščenost teniškega centra, mladini bo omogočila uživanje v glasbi, okolici pa miren sen. Predsednik sveta Krajevne skupnosti PETER PAVLI Epigram Volilni sistem pa tak! in zopet neizvoljenoizvoljeni se v parlamentu bodo greli, o lepši nam prihodnosti pa stare litanije peli. FRANCE CERAR Na podlagi 73. in 74. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/90), 10. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. lž/'Hi), 61. in 62"člena Zakona o lok.jlni samoupravi d \r, lisf KS, (t. 72/9 ;, 57/95 in 14/95) ter 11. Člena Odloka oorganizai iji in detovnem področju ob činske uprave Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Dorrižale, št. 18/95 in 1V%)Občina I tomžale, Oddelek za družbene dejavnosti objavlja JAVNI NATEČAJ za izbor koncesionarja za izvajanje javne službe na področju predšolske vzgoje na območju Občine Domžale I. Oddelek za družbene dejavnosti (Jbčine Domžale objavlja javni natečaj za izbiro najboljšega ponudnika za izvajanje javne službe na področju predšolske vzgoje na območju (Jbčine I tomžalo, in sic er V obsegu, dnevnega programa oziroma poldnevncga programa \h*\ pogoji, ki jrrt opre deljujeta 14. in 34. c len Zakona o vrtcih. II. Na javni natečaj se lahko prijavijo vzgojno izobraževalni in drugi zavodi, podjetja in druge organizacije, ki so vri< i oz. imajo organizirane vrti e Koncesijsko razmerje se lx> sklepalo za določen čas, z.i dobo 5 lotili. Prijavam morajo biti v skladu z Zakonom o organiziranju in financ ir.ioju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o vrtcih, poleg ponudbe, priložena tU di dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev iz i I. c Iona Zakona 0 or ganiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja in 40. člena Zakona o vrtcih ter: • dokazilo o izpolnjevanju pogojev, predpisanih za strokovne delavce, • dokazilo o izpolnjevanju pogojev, predpisanih za prostor in opremo v javnem vrte u. IV. Pri izboru bodo imeli prednost kandidati, ki bodo zagotavljali izvajanje jav ne službe na področju predšolske vzgoje na območju naselij Radomlje in Preserje. V. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo bili oddane v zapečateni ovojnici na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: »NE ODPIRAJ - PONUDBA« in »KONCESIJA - VRTCI«. Pri izbiri konceskjnarja bodo upoštevane le pravilno opremljene1 in popolne ponudbe, ki bodo na naslov koncendenta prispele do so 9. 19% do 12. ure. VI. S ponudnikom, ki lx> izpolnjeval pogoje, in lx> ponudil cenejšo, zlasti pa kvalitetnejšo izvedbo razpisanega program.), Im sklenjena pogodba o koncesiji za dolx) najmanj 5 le:t in lx) lahko tudi podaljšana. VII. Vse dodatne informacije lahko interesenti dolnjo rta < >dd<-iku za družin ne dejavnosti Občine Domžale. VIII. O izbiri koncesionarja bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 15 dneh \x> odpiranju ponudb. IX. Izbranemu koncosionarju bo izdana odločba in na njeni podlagi pO pr.i, nomex';nosli sklenjena konc:e-sijska pejgodba. ŽUPANJA Domžale /lamnik 6 JAVNA TRIBUNA O STRATEGIJI VARSTVA OKOLJA Ugodni prvi odmevi Kot ste lahko že prebrali, je Občina Domžale kot prva v Sloveniji in med prvimi v srednji Evropi pristopila k izdelavi strategije varstva okolja v občini Domžale. Strategija obravnava vse elemente okolja, organizacijo varstva okolja, ravnanje z odpadki, urejanje prostora, prometa ter usmeritve za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. Najpomembnejši del strategije bo načrt ukrepov za doseganje ciljev, katerih skupni moto je: PREBIVALCI OBČINE DOMŽALE MORAJO POSTATI PONOSNI NA TO, DA ŽIVIJO V NJEJ. ŽIVLJENJE TU BO POMENILO ZDRAVO IN VARNO ŽIVLJENJE, KUPOVANJE IZDELKOV IZ DOMŽALSKE OBČINE PA BO PRISPEVEK ČISTEJŠEMU OKOLJU. Ker občina želi, da bi pri pripravi strategije s svojimi predlogi, pripombami in dopolnitvami sodelovalo kar največ občank in občanov, podjetij, krajevnih skupnosti, političnih strank in drugih organizacij, je županja Cvetka Zalokar Oražem skupaj s so- delavci in podjetjem OIKOS, ki je pripravilo dosedanje gradivo, organizirala JAVNO TRIBUNO; te se je udeležilo veliko ljudi. Po uvodni informaciji g. Roberta Špendla in g. Jurija Kobala so v razpravi posredovali veliko koristnih predlogov in informacij. Ugotovljeno je bilo, da se tudi prisotni strinjajo, da so glavni okoljevarstveni problemi v občini slabšanje kakovosti pitne vode v črpališčih na ravninskem delu občine, onesnaževanje površinskih voda z izpusti odpadne vode in nerešeno ravnanje z industrijskimi odpadki. Občina prav na prvih dveh področjih že ukrepa: v proračunu je namenjenih veliko sredstev za nova zelo kvalitetna črpališča pitne vode na Kolovcu, nadaljevanje gradenj kanalizacije pa pomeni napredek tudi na tem področju. Sodelujoče v razpravi je najbolj zanimalo, ali strategija upošteva vso veljavno zakonodajo, ki je na tem področju že sprejeta, in če so upoštevane potrebne predhodne analize in presoje vplivov na okolje, pogrešali pa so tudi nekatera manjkajoča področja, ki še niso obdelana. Pojasnjeno je bilo, da je strategija dinamičen dokument, ki se bo dopolnjeval ter je eden izmed nje- nih ciljev tudi ta, da za vsa področja, kjer podatkov ni, te tudi pridobimo. Črna odlagališča, opuščeni odloženi stari avtomobili, vključitev dela z mladimi, izboljšanje slafje pitne vode, opozarjanje na onesnažene (strupene) pasove ob cestah, problematika sevanj daljnovodov, problematika odlagališča komunalnih odpadkov in gal-van, uvajanje projekta ločenega zbiranja odpadkov, kjer nam je strokovnjak s tega področja predstavil tako pozitivne kot negativne plati, varovanje gozdov, zlasti tistih v bližini mest (Sumberk), opuščenih glinokopov z naravno dediščino (naravni parki, ptičji rezervati), vključevanje naravnih varovanih območij, ki bi jih morali določati v prostorskih dokumentih, čimprejšnja plinifikacija, ki bi izboljšala zrak, varovanje podzemeljskega sveta, upoštevanje usmeritev, sprejetih na nivoju predsednikov držav, ki so jih sprejeli na srečanju držav v Riu de Ja-neiru, so na kratko prispevki iz javne obravnave, ki bodo pomagali pri dopolnjevanju strategije. Ob koncu pa še povabilo: strategija mora biti proces, gibanje, v katerem bomo občani ob pomoči stroke odločili, kateri problemi so najpomembnejši, kako jih bomo reševali, zato še vedno povabljeni k sodelovanju. Gradivo dobite v Uradu županje, s pripombami, predlogi in mnenji pa pohitite (do konca meseca novembra), saj naj bi omenjeni dokument Občinski svet obravnaval še letos. V. V. G. Aleksander Rihlar, častni predsednik Gasilske zveze Domžale, je na sprejemu predstavil problematiko financiranja tega področja. SPREJEM PRI ŽUPANJI Ob mesecu požarne varnosti Ob mesecu požarne varnosti je županja Cvetka Zalokar Oražem pripravila sprejem za vodstvo Gasilske zveze Domžale, Center požarne varnosti ter delavce občinske uprave, ki delajo na tem področju, sprejema pa se je udeležil tudi g. Franc Anžin, poveljnik Občinskega štaba za civilno zaščito. V uvodnem pozdravu je poudarila pomembnost primerne organiziranosti tega področja v občini ter pohvalila vse strukture, ki skrbijo za to, da je to področje v naši občini dobro urejeno, pri tem pa INVESTICIJE Koliška na Viru, Tavčarjeva v Dobu, Študljanska v Domžalah Če bi ocenjevali letošnje leto po investicijah na komunalnem področju, še posebej pri modernizaciji cest, ga lahko ocenimo kot uspešno, saj je bila modernizirana vrsta cest in ulic, med njimi nekatere zelo obsežne. Najbolj se veselijo občani, ki ob njih živijo, skupaj z njimi pa tudi vsi tisti, ki se radi vozimo po asfaltiranih in urejenih cestah, ob katerih so prijazne domačije in občani, ki so vsi po vrsti težko pričakovali izboljšanje življenjskih razmer. Tako so kar po precej letih prizadevanj v skladu s programom Krajevne skupnosti Dob asfaltirali in tudi sicer uredili Tavčarjevo ulico na začetku Doba. Dolga je ca 200 metrov. Vrednost Investicije obsega tudi urejeno javno razsvetljavo in so zanjo prispevali finančna sredstva Občina Domžale, krajani in KS Dob, in sicer 4,5 mio SIT. Zelo dobrodošlo za vse tiste, ki izkoriščajo podaljšek te ulice kot bližnjico, pa je tudi urejena javna razsvetljava ob pešpoti proti cerkvi. V teh dneh poteka tudi rekonstrukcija dela Študljanske ceste proti Mlinostroju in v podaljšku proti novemu naselju. Na nekaj več kot 300 metrih ceste bodo položili protiprašno zaščito, vrednost del pa je 5 mio SIT. Rekonstrukcija Koliške ceste na Viru - od magistralke do Papirniške ceste - je največja investicija letos v naši občini, saj je njena skupna vrednost kar 30 mio SIT. Enostranski pločniki in razširjena obstoječa cesta bodo zanesljivo prispevali k večji prometni varnosti na tem območju naše občine. Besedilo: V. V, foto: R T. Končan razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem \a podlagi 9. člena Pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj v najem in v skladu z razpisom za dodelitev teh stanovanj v najem, objavljenim v septembrski številki glasila Slamnik, je bil določen seznam upravičencev za oddajo teh stanovanj - prioritetni red, na katerem je 24 upravičencev, prvi trije s seznama pa se bodo predvidoma do konca leta (po končanem postopku razpisa) vselili v eno dvosobno (57 m2) ter dve enosobni (47 in 44 m2) stanovanji v poslovno stanovanjskem objektu na Viru, Šaranovičeva 25a. Drugi bodo glede na uvrstitev na listi stanovanja lahko najeli v letu 1997, ko naj bi bili v začetku leta na voljo še dve stanovanji, do konca leta pa predvidoma še 8 oz. 10. Zapišimo še, da 17 udeležencev razpisa ni izpolnjevalo razpisnih pogojev. Medtem pa je bilo odločeno tudi, kako uporabiti eno kadrovsko stanovanje. Po asfaltu do Dobovelj V teh dneh se je dolgoletna želja uresničila krajanom Brda in Dobovelj, vasicama v Krajevni skupnosti Ihan, saj je bila asfaltirana cesta do Dobovelj v skupni dolžini 1200 m in širini 3,5 m, urejeni pa sta tudi dve polmetrski ban-kini. S tem se je zaključila velika akcija krajanov, ki so modernizaci- Stane Cerar jo omogočili tudi z lastnimi sredstvi, z organizacijo veselice in drugimi akcijami, večji del sredstev pa je prispevala občina Domžale, sodelovala pa je tudi KS Ihan. Skupna vrednost investicije je namreč skoraj 15 mio SIT. Domačin g. Stane Cerar je v pogovoru z županjo povedal, da bo modernizirana cesta pripeljala na to območje več: življenja, več ljubiteljev prijetnih stezic: in poti, morda tudi kmečkega turizma in pohodništva, saj so v bližini prijetni gozdovi. Sam se nove pridobitve zelo veseli. Pravi, da so težave reševali sproti, z dogovori, finančna sredstva so prispevala vsa gospodinjstva in skupaj so krajani zbrali kar 2 mio SIT. Asfaltirana cesta, ki jim omogoča boljšo povezavo z dolino, jih je povezala in upajo, da bo tudi v prihodnje tako. V. V. so uspehi tako na področju množičnosti kot kvalitete. Čestitala je vsem za dosežene uspehe ter zaželela, da bi bilo sodelovanje z občino tudi v prihodnje uspešno. Povabljeni so predstavili svoja področja. Tako je g. Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, s sodelavci podal obširno poročilo o aktivnostih zveze v letošnjem letu, podrobneje pa so predstavili tudi posamezna področja: delo z mladimi in mentorstvo, problematika financiranja dejavnosti, organiziranost zveze, stanje na področju gasilskih domov in opreme, področje odlikovanj in priznanj ter drugo, posebej pa so predstavili tudi aktivnosti v Mesecu požarne varnosti. G. Rudi Volčini, vodja Centra za požarno varnost Domžale, je orisal dejavnost centra v letošnjem letu, v katerem so opravili že 140 intervencij, med njimi 76 tehničnih ter posebej opozoril na pomembnost skupnega sodelovanja centra z društvi. Center še vedno ostaja najbolj racionalna oblika tovrstne organiziranosti v RS, zaradi najboljše in najsodobnejše opreme pa zagotavlja tudi mož- nost hitrih posegov. V oktobru so v sodelovanju z vrtci in šolami pripravili obiske centra in seznanjali mlade z nevarnostmi tega področja. Ob koncu je opozoril na problematiko neurejenega statusa zaposlenih v centru. G. Franc Anžin se je zahvalil za dobro sodelovanje vseh na področju civilne zaščite in poudaril, »da se na gasilce lahko vedno in povsod zaneseš« in da upa, da v prihodnje ne bo nič drugače. Sprejem pa so prisotni izkoristili tudi za pogovor o problemih, ki spremljajo to področje. Ob že omenjenem neurejenem statusu delavcev v Centru požarne varnosti, ki ga bo potrebno urediti ob pomoči pristojnega ministrstva, je bilo opozorjeno še na problematiko ureditve gasilskega doma v Domžalah, na nujnost nabave primerne požarne lestve, pa tudi na problematiko označevanja in čiščenja hi-drantnega omrežja, kar je posebej pereče v zimskem času. V zvezi z reševanjem zadnjega problema je že bil sklican sestanek s Komunalno stanovanjskim podjetjem Domžale. V. Takole je videti gozdna cesta od Želodnika proti Češeniškim gmajnam (Besedilo: V. V. Foto: R T.) Vzdrževanje gozdnih cest V Občini Domžale imamo 26,388 km gozdnih cest, katere je treba vzdrževati ter zagotavljati najnujnejšo prevoznost. Tako bo v letošnjem letu posutih in najnujnejše vzdrževanih (posutje, čiščenje jarkov ipd.) približno 6 km cest, med njimi tudi: Želodnik - Češeniške gmajne, Kolovec - Konjski graben - Veliki vrh, na tem območju tudi cesta od mostu do Štengic; vzdrževalna dela pa opravljajo tudi na gozdni cesti Sv. Trojica - Jemčevo znamenje ter na cesti Trzin - Ovčje Brdo. SPOROČILO IZ NEVV YORKA Ob 80-letnici cerkve sv. Cirila Slovenski izseljenci, ki so prihajali v ZDA proti koncu preteklega in v začetku sedanjega stoletja, so se naseljevali v krajih, kjer so dobili delo v rudnikih, gozdovih, železarski industriji in nekateri tudi na kmetijah. Tako so se v New Yorku ustavili le tisti, ki so bili že doma zaposleni pri izdelovanju slamnikov. To so bili Domžal-čani, sem lahko prebrala v lični knjižici, ki jo je Slovenska župnija sv. Cirila v New Yorku izdala ob svoji 80-letnici. Tudi v nekaterih zgodovinskih knjigah npr. Matije Bernika lahko preberemo, da je bilo v New Yorku v začetku 20. stoletja več kot 120 izseljencev z našega območja, ki so sodelovali pri ustanovitvi cerkve sv. Cirila v juniju 1916 in ob tej priliki v posebni brošuri zapisali: Na tujem bil je tuj dozdaj, v New Yorku rod naš nepoznan. A danes, glej, kako krepak, kak veren stopil je na plan! Cerkev sv. Cirila je v preteklosti predstavljala predvsem prag, preko katerega je veliko slovenskih izseljencev stopalo v ZDA in prav v njej našlo prvo zavetje in pomoč. Danes pa ob duhovnem opravlja tudi poslanstvo informacijskega središča, pomembno zlasti za druge, tretje in vse nadaljnje generacije Slovencev. Je pa tudi pomoč Američanom, ki želijo spoznati našo Slovenijo. Pastor Krizolog Cimerman vodi cerkev. Županji Cveti Zalokar Oražem, ki je ob pomoči g. Janeza Vodičarja v imenu Občine Domžale poslala čestitke, je ob zaključku slovesnosti poslal naslednje pismo: »Prisrčna hvala za Vašo naklonjenost in pomoč pri pripravi 80-letnice naše slovenske cerkve Sv. Cirila v New Yorku. Slamnati klobučki so bili izredno presenečenje za vse udeležence. Vaše pismo sem osebno prebral na banketu v Hvatt hotelu ob gromkem aplavzu vseh udeležencev. Temu je sledil nagovor advokata dr. Ručigaja, čigar rod izhaja iz gostišča na Dobenem. Želim Vam trdnega zdravja in uspešno županovanje. Lepo pozdravljeni in vedno dobrodošli v naši hiši.« V. /lamnik Domžale Še nekaj o obnovljeni stavbi Kulturnega doma Zapisa gospe županje Cvele Zalo-kar Oražem in gospoda ravnatelja Glasbene šole Toneta Savnika v prejšnjem Slamniku sta me spodbudila, da bralkam in bralcem povem, kako in kaj vse je bilo potrebno, da fasada najpomembnejše domžalske zgradbe na Goričici ponovno sije v svoji prvotni podobi. Zgodovinski spomin ob raznih priložnostih radi omenjamo. |e pa |x>go-sto navadna puhlica, saj zanj nismo pripravljeni prav veliko storiti, da bi ga napolnili s kolikor se da določno in ne-|xitvorjono vsebino, ludi zato, kor njegova vsebin.) praviloma ni prav primerna za služenje dnevnim levim in desnim političnim potrebam. Pestrost življenja je težko vkalupiti v današnje I u >en< islavljono poglede na preteklost. Obnova starih stavb nam kar sama po sobi iKinuj.i priložnost za polnjenje zgodovinskega s|x>mina. Čeprav imamo za to organizirano posebno službo, priložnost premalokrat izrabimo. Običajni izgovor je pomanjkanje de-n.ii j,i. I'a stroški niso veliki. Sami boste lahko na primeru obnove stavbe, ki jo sedaj |X)Zii.nno kol ( il.isUno šolo (za zdaj jo bom še tako imenoval), presodili, ali so se izplačali. Potrudil se tx>m, da vas lxjm o tem prepričal, če vas ni prepričala, kot našo županjo, že zu-nanjše n.i še ne do kolu .1 obnovljene stavbe - »secesijskoga bisera«. Če hočemo, da bo obnovljena stara stavba polnokrvni del naše dediščine, je nujno poznavanje njene celote. Stavba niso samo zidovi in streha nad njimi, za katere želimo, da služijo današnjim pohebam, ampak ludi zgod ba o njenem nastanku in ljudeh, ki so v njej in z njo živeli ter ranah, brazgotinah in prekrivanju starega, kar velikokrat prinesejo spremenjene |x>trel>e iti novi nestrpni časi. Samo tako imamo možnost, da stavbo prilagodimo novim časom in ob tem ohranimo, kolikor je možno lislega, kar je bistvo njo ne edinstvenosti. Samo tisto, kar poznamo, lahko cenimo in ohranimo. Seveda pa to ne velja samo za stavlx', ampak za naSO dediščino v celoti. Nastanek in gradnjo stavlx', katere glavni uporabnik je sedaj Glasbena šola, po 2. svetovni vojni pa je bil v njej Kulturni dom, opisuje Franc Bernik, domžalski župnik, v knjigi Zgodovin,] fare Domžale, ki jo je natisnil v samozaložbi leta l')2t, to je trinajst let po nastanku doma v letu 1910. Dom je zgradilo »Katoliško izobraževalno in |xid|x>rno društvo« za svojo izobraževalno in kulturno dejavnost in razna zborovanja. Slovesne otvoritve Društ- Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 14.000 ljudi, oglašajte v Slamniku TELEFON: 714-599 in 721-022 venega doma z blagoslovom in veselico se je udeležilo prek 5(XX) ljudi. Ta |X)dalek dovolj |x>vo o takratnem pomenu doma za Domžale in okolico. Vedeti pa moramo, da so bili člani društva v večini delavci in kmetje, to je, prihajali so iz takrat nižjih socialnih slojev. DatHSi si težko predstavljamo, da amatersko društvo uredi gradbeno dokumentacijo in dovoljenja za gradnjo, zbere sredstva v obliki posojil in dom zgradi, nato pa leta inletassvo jo dejavnostjo zbere dovolj denarja za odplačilo glavnice in obresti najetih posojil. In to vse brez pomoči države ali občine, od katere danes pričakujemo vse in jo tudi krivimo za vse. )e pa res, da se danes država tudi vtika v vso Bogatejši Domžalčani so v letih |xi izgradnji etama budno spremljali finančne zadrege članov društva, stali ob strani in nestrpno čakali, da Dom poceni kupijo, ker so verjeli, da društvu ne lx> uspelo odplačati posojil in bo šel Dom na dražlx>. To se ni zgodilo. Res pa je, da so v društvu delovali tudi izobraženci in obrtniki. Vsekakor eden najpomembnejših je bil prvi domžalski župnik Franc Bernik. Pri izgradnji Doma pa ne moremo brez Omembe Franc a Ravnikarja, ki je izde lal načrte za Dom. Ravnikar ni bil poklicni arhitekt .tli gradbenik, ampak tesarski mojster. Pred izgradnjo Doma je posojal svojo lesno delavnico za društveno predstave. Verjetno je on opravil tudi tesarska dela pri gradnji Doma. Katoliškemu društvu mod |x'ri|X'ti jami političnega življenja v kraljevi Jugoslaviji najprej prepovejo, nato pa zo|x;t dovolijo delovanje. Čeprav je zgradbo z.t svoj denar zgradilo Društvo, je skušala v tridesetih letih Dom olastniniti Katoliška cerkev oziroma ljubljanska škofija, pa ji procedure administrativno ni uspelo speljati do konca. Zato je dom danes občinska last rrfna in upajmo, da ga lx>mo v prihodnje lx>lje vzdrževali kol v preteklih desetletjih. Obnova fasade doma je danes školaj končana. Manjka še napis I )RUŠT- VI NI I X )M. Bil je nad balkonom 11.1 glavni fasadi in bo, če bo obnovljen, simbol kulturnega entuziazma in podjetnosti članov Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva. Takšnih ljubiteljev lo|X)te, igrale ev, |xv< ev, skratka, ljudi, ki nadaljujejo njihovo tradicijo, pa tudi datKs v Domžalah in njeni okolici ni malo. Poleg povezave s traelic ijo kol delom naše ck'diščine pa ime DRUŠTVENI DOM ustreza pro gramu, ki naj bi se odvijal v obnovljeni stavbi. V niši strešnega timpanona in ne na njegovem vrhu, kot danes nekateri zmotno razlagajo, je bil kip delavskega zaščitnika Sv. Jožefa z Jezusom. Morda so v župniscu podatki o njegovi usodi |X) 2. vojni. Verjetno bo zanimivo izvedeti, od kod vse sem črpal podatke o prvotnem videzu fasade, ki ga je čas deloma prekril. Arhivski in pisani viri so prav gotovo pomemben vir. Župnik Bernik arhitekture Doma in same zgr.idlx" ne opisuje. V njegovi že omenjeni knjigi pa je fotografija, posneta ob otvoritvi doma 28. avgusta 1910. Ker je fotografija Čmobela, kaze samo ve< je svelle in lomne |X)vršine, tudi napis nad balkonom in kip v niši timpanona. Barv pa seveda ne poka že. Tudi takrat jih je čas prehitel, saj fasada Doma v spodnjem delu ni bila dokončana. Veliko nam je povedala kolorirana razglednica z načrtom glav ne fasade, ki jo je leta 1908 natisnilo Društvo. Prav gotovo je služila tudi zbiranju denarja, čeprav neposredni I i nančni učinki niso bili bistveni. Pomembnejši so bili posredni učinki obveščanja javnosti o prihodnjem domu in njegovi ponudbi. Trženje ludi pri nas ni od včeraj, ima svojo že kar dolgoletno preteklost. Od odlcx'itve Društva o izgradnji pa do otvoritve Doma sta pretekli slabi dve leti. Vmes izdelav,* načrtov, pridobivanje dovoljenj in zbiranje finančnih sredstev. Da časa, potrebnega za gradnjo, sploh ne omenjam. Hitrost in organizacijska učinkovitost, katerima se lahko še danes čudimo vsi, ki smo kakorkoli sodelovali pri obnovi. Samo dokumentarni viri pa niso dovolj za korektno obnovo. Enostavno niso dovolj |X)polni in tudi no zanesljivi. Pri Društvenem domu so bile dejanske barve fasade drugačne, kot jih kaže razglednica z načrtom. Material ni ostanki na fasadi so najpomembnej-ši izvor informacij o prvotnem videzu. Pomembni so tako za štukaterje, zidarjev mizarje, saj morajo ponoviti prvotno obliko fasadnih elementov, kol tudi za določanje prvotnih barv in materialov. Poleg prvotnih barv pa sem z mikroskopskim pregledom ometov z barvami odkril še eno posebnost fasade I )ruštvenega doma. V začetku tega stoletja je bila uporaba c emenla za izdelavo ometov še vedno redka novost. V Sloveniji še ni bilo cementarne. Trboveljska in anhovska cementarna sta začeli s proizvodnjo cementa šele v dvajsetih letih lega stoletja. Društveni ck>m pa je ena prvih stavb, pri kateri je bil za omete uporabljen cement. To potrjuje tudi podatek v Bernikovi knjigi o porabljenem denarju za cement. Cementna malta pa se da obdelati drugače kot apnena. Površine so bile popolnoma zaglajene in zelo tanko prebeljene. Imitacija kamna. Ravno la detajl |X)vršinske obdelave je bil med težavnejšimi deli obnove. V primeru Društvenega cloina bi se kmalu zgodilo, da lega zapisa ne bi bilo. Imeli bi stavlxj, zgodba o njenem nastanku bi ostala v knjigah, podatek o eni prvih fasad iz omotov iz ( emenl ne malte pa bi se izgubil. Ostale bi samo nesestavljene ploščice mozaika, razmetane v starih knjigah, fotografijah in razglednicah, za katerega ne bi nihče poskrbel, da bi bil sestavljen. Stavba sama pa bi bila lahko obnovljena z večjim ali manjšim občutkom za staro, vendar pa brez povezave z določenimi podatki o njenem prvotnem videzu. Stavba je sicer zavarovana s prostorskim ureditvenim planom, kar ni etavolj. Ni razglašena za spomenik. Zato so lahko obnovo notranjosti začeli brez sodelovanja in soglasij službe za varovanje kulturne dediščine. Tako so podatki o tem, kakšna je bila nolranjosl, izgubljeni. Na srečo se to vsaj pri fasadi ni zgodilo. Postopek o razglasitvi fasade za spomenik pa Se vedno ni končan, sloji in Cika |x>ziliv-no politično voljo, da ga zaključi. Samo to, kar poznamo, imamo radi in bomo poskrbeli, da lx>ck> našo ljubezen poznali in ljubili tudi naši sinovi, hčere in njihovi potomci, lega se zavedajo zbirale i starih razglednic in Zgodovinarji lokalne zgodovine1. Brez njihovega zbranega gradiva in nesebičnega sodelovanja bi bil »DRUŠTVENI DOM« na Goričlci obnovljen z manjšo mero izvirnosti, kol bo lahko. Ivo Nemec Franc Ravnikar, načrt fasade Društvenega cbma v Domžalah na kolorirani razglednici iz leta 1908. Z ostrim očesom ali pa s pomočjo povečevalnega slekla se vidi napis »DRUŠTVENI DOM« nad balkonom in kip Sv. ložefa z Jezusom v niši timpanona. Izvajanje zimske službe v občini Domžale Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale bo v občini Domžale izvajalo zimsko službo na osnovi sprejetega občinskega odloka (Uradni vestnik občine Domžale št. 7, z 22. 5. 1996) in operativnega plana izvajanja zimske službe. S tema aktoma je določena organizacija izvajanja zimske službe in seveda nivo storitev (slan dard), ki jih želimo imeti. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale bo v občini Domžale v zimski službi izvajalo sk'deča dela: - pluženje in posipanje 128 km lokalnih cest in cest in ulic mestnega značaja Kooperanti za pluženje snega: , Za ta dela razpolagamo z naslednjimi detavnimi sredstvi in delovno sita: • s 4 čelnimi plugi na kamionih • z 12 čelnimi plugi na traktorjih • z 2 vlečnima plugoma na traktorjih • s 5 posipale i, pripetimi na kamione • s 3 erxx)snimi traktorji za pluženje pločnikov • s 3 traktorji rovokopači • z 2 vejziloma TAM 80 • z 20 delavc i za izvajanje ročnih del Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale bo s svojo mehanizacijo plužilo in posipata takalne ceste, kjer poteka avto- 1. Franc Lončar, Prikernica, Moravče, tel. 731-180 traktor s čelnim plugom KS Homec-Nožice 2. Janez Štele, Dolenje 5, Radomlje tel. 728-849 traktor s čelnim plugom KS Preserje KS Radomlje 3. Alojz Rode, Žiče 1, Radomlje, tel. 327-690 traktor s čelnim plugom KS Radomlje 4. Marko Marin, larška c. 1 Domžale tel. 721-922 traktor s čelnim plugom KS )arše-Rodica 5. lanko Gerar, Kidričeva 9, Dob tel. 715-013 traktor s čelnim plugom KSDob 6. Zdravko Keržan, Žeje Dob tel. 722-885 traktor s čelnim plugom KS Dob 7 Franc Koderman Moravče tel. 731-085 traktor s čelnim plugom KSVir 8. Matjaž Vidic, Dob tel. 647-363 kamion s čelnim plugom KS Trzin 9. Stane Cerar, Dobovlje vlečni plug Dobovlje- Brdo 10. Alojz Kokalj, Goropeče vlečni plug Goropeče-Žabje 11. Stane Koželj, Savska 34 Domžale tel. 724-040 traktor s čelnim plugejm KS Domžale - pluženje in posipanje 28 km pkxmikov - čiščenje in posipanje vseh avtobusnih postajališč (Domžale, Vir, Dob, Količevo, Trzin, Preserje1, Homec, Nožice, Radomlje, larše) - čiščenje peš brvi nad Kamniško Bistrico (Domžale, Vir) in čiščenje1 drugih mostov - pluženje, čiščenje in posipanje parkirišč (ob Kolodvorski cesti, ob Ljubljanski cesti, parkirišče ob prodajalni avtomobilov Volvo, parkirišče ob železniški progi in parkirišče Napredek) - odvoz snega na Ljubljanski cesli na zoženih odsekih in s križišč Rondo, Majhenič, Toko in z avtobusnih postajališč, kjer ni možen odriv snega - čiščenje prehodov za pešce in vtokov v požiralnik lxjsni promet. Zimsko službo izvaja oziroma jo bo izvajata od 1.11.19% -1. 4.1997 S pluženjem cest btxno pričeli, ko bo zapadlo 10 cm snega. Enkratna akcija pluženja snega z razpo-ložjivo kapaciteto oziroma na osnovi plana bo končana v K> 12 urah. Zimsko službo vodijo: - vodja zimske službe: Janez Repnik in pomexa-iiki: g. Zatakar, g. Bergant, g. Ulčakar, g. Zadra-vec, g. Sambol. Vsi so dosegljivi na tel. št.: 712-097 716-307 716-311, 716-447 714-129. Dežurno službo bomo imeli na Savski 34, predvsem zaradi takojšnjega ukrepanja, če bo potrebno. Sicer pa smo organizirani tako, da v roku ene ure aktiviramo v deta vse delavc e, ki so s planom vključeni v zimsko službo. Novi zakon o graditvi objektov Razvoj slovenske arhitekture je bil ustavljen z zakonom o urejanju prostora oziroma z bivšim zakonom o gradnji objektov. Novi zakon prinaša vrsto sprememb tudi v pogledu pristopa k delu. V bodoče bodo lahko delali v vlogi nosilcev nalog in odgovornih projektantov le diplomirani inženirji posamezne stroke. Po preteku prehodnega roka bodo po zakonu prenehale vse projektantske firme, ki temeljijo na srednji izobrazbi oziroma nimajo predpisane smeri kvalifikacije. To pomeni, da bodo urbanizem opravljali le arhitekti, geodezijo le dipl. geodeti, komunalo le dipl. komunalci, elektriko le dipl. el. inženirji in tako dalje, ki so člani inženirske zbornice. Ti pa lahko to postanejo le, če so opravili potrebni izpit za pooblastilo. To nadalje pomeni, da lxxlo kompk-ks-ne naloge lahko izdelane le v inženiringu |x> ključu, »vsak svoje deta«. Ta zakon se v marsičem ne sklada s še veljavnim zakonom o urejanju prostora; zalo lx> kmalu doživel temeljile spreme'tube. Prav v pogledu izdelave lokat ijskilt dokumentacij se že sedaj nakazujejo spremembe predvsem o njeni vsebini, ki je strokovno neuporabna in kot takšna nepotrebna. Dejansko je to zbirek formular-jev soglasij, ki nimajo potrebnih tehničnih elementov za izdelavo projekta ter so gola formalnost. Zamenjale naj bi jo prostorske osnove (izvleček aktov SDP), ki jih bo izdajal upravni exgan za urbanizem na občini, medtem ko bo vse nadaljnje delo v zvezi z omejitvenimi pogoji poiskal nosilec naloge sam in pri tem upošteval podzakonske akte, ki so še v pripravi. Občina Domžale pripravlja razpis za prodajo licence za izdelavo LD; objavljen bo v Uradnem listu RS. I 'i ige iji za pridobitev licence so zeta »tržno usmerjeni« in obetajo znatno povišanje cene LD, ki je že danes (od 92.000,00 SIT naprej) pretirano visoka. Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. v mesecu. Organizatorje raznih prireditev pa prosimo, da nam do navedenega datuma sporočijo datum, kraj in čas prireditve. čeprav bo razpis uradno objavljen, je ničen, ker nima zakonske osnove oziroma ga ta zakon o graditvi objektov onemogoča s tem, ko omogoča izdelavo kakršne koli (tudi LD) dokumentacije vsakomur, ki ima registrirano to dejavnost in ima zato ustrezno kvalifikacijo. Razumljiva je nostalgija po monopolu, ki je bil do nedavna v občini zakoreninjen iz znanih razlogov; ti so med drugim tudi pripeljali do spremembe zakona. Potrel>-na bo tudi sprememba nekaterih delov SDP (npr. Odlok o PUPih) zaradi uskladil ve z novim zakonom, ker marsikaj že drugače ureja. Ob tej priliki bi hotel opozoriti tudi na to, da je RZD prenehal s to dejavnostjo, ki jo je opravljal po pogodbi z (bivšo) občino Domžale. S tem je prenehala veljali ter zato RZD ne mcxe prenašati »obveznosti« s te (nične) pogodbe na drugega. Ta akt je bil brezpredmeten in je služil rešitvi povsem drugega problema. Po zakonu o dr žavni upravi je nova občina naročnik del, kolikor ne bi bik) rešeno že s tem novim zakonom o graditvi objektov. Arh. Ivo KRANK Vstopamo v evropski vrvež Kaj nam bo prineslo? To se mnogi sprašujejo. Dokaj negotovo se prepletajo občutki našega kmeta predvsem v hribih. Po dolinah so zaradi večjih enotnih površin večje možnosti mehanskega obdelovanja, kar v hribih mnogokje onemogoča uporabo skoraj vse mehanizacije. Hočeš nočeš se je prav zato mnogo zastarelega ohranilo prav do danes. Zakaj tega ne bi oplemenitili in kot takšno prodajali (kot rariteto) vedno bolj ekološko osveščenemu človeku. Bio hrana je prav v hribih najbolj zdrava, saj jo ne dosežejo strupi iz industrijske doline. Dobre stvari so v manjših količ i-nah dobre. To je prednost, ki jo velja razvijati. Eden od načinov plasiranja je prav gotovo neposredna ponudba na domu, na kmetiji odprtih vrat turistom, ki dajo prednost kmečkemu turizmu. V Evropi, našemu bodočemu tržišču, nimamo dosti možnosti uspeti, na primer s prodajo naših pridelkov preprosto iz razloga mnogo previsokih cen, ki izhajajo iz dragega pridelovanja, lehnološko mnogo razvitejših pridelovalcev nikoli ne moremo doseči, zato je preusmeritev našega hribovskega kmetijstva neobhodna Tudi časa je malo, ker ho treba drugo leto že ponuditi vse, kar lx>nx> pripravili. Kaj in kako pripraviti je vprašanje. Na to bom skušal vplivali, kolikor je to na tem mestu mogoče, sicer pa na kraju samem, če se odločite za ta korak preživetja- Vsaj bežno je treba spremljati smer v razvoju turizma najprej v Evropi in seveda tudi v svetu. Naši sosedje na severu vi prišli z raziskavami trga do zelo pomembnih zaključkov, ki jih na kratko lahko povzamem v naslednjem. Ljudje zaradi pomanjkanja denarja, keit ixilezni tega trenutka, ostajajo doma v svoji' domovi- ni. To velja predvsem za tisti staj, ki je mnogo obiskoval tudi naše kraje ter Jadransko mcxje. Tega žal nimamo dosti niti za svoje ljudi, kaj šele za turizem. Gostje postajajo razvajeni in za manj denarja želijo več doživetij, organiziranih izletov, pestro preživljanje z mnogo zabave in (žal ali na naše zadovoljstvo tudi) razuzdanosti ob pijači. Drugi staj zopet želi ekstravagantnost, kjer denar ne igra skoraj nobene vloge, samo da je tako, kakor so že dolgo sanjali. Za ta staj smo verjetno še premalo izkušeni, vendar imamo možnosti za razvoj. V svetovnem merilu postajamo šele zanimivi, saj do danes za našo državico Se ni slišal marsikateri turist. MtKjgo pritažnosti je bita že zamujenih in predvsem premalo izkoriščenih. Pri tem mislim na glas, ko se je pri nas končala vojna, kar še mnogo ljudi na svetu ne ve in glas, ki je šel po svetu v zvezi s športniki, ob obisku papeža pri nas, vsto pa Slovenije (ne zamenjati s Slovaško, kar se še vedno dogaja) v EGS in vstop v NATO ter še dolga vrsta prilik. Mnogo turistov, ki bodo prej ali slej slišali za to deželo, bo z veseljem hotelo spoznati nov svet, druge navade, nekaj, kar še niso doživeli. To je res edinstvena prilika, da se na te dogodke pripravimo in s tem tudi svoj odnos do teh sprememb Slovenija je zelo majhna in mataStevilčna državica ter bo že za nekaj prejcente/v po večan turističen dohodek velik finančni uspeh, ki se bo stejpnjeval iz leta v lelo. Zaradi sprememb, ki sem jih navrgel, smo prisiljeni v iskanje izhoda najmanj zaradi lastnega obstoja na kmetih, da ne rečem celotnega turizma v Staveniji. Pripraviti se bo treba in s tem pričeti takoj. Kako in kaj, bom skušal svetovati v nask'dnjem Slamniku. arhitekt Ivo KRAN)t Morebitna vprašanja v zvezi s tem mi pošljite na naslov 1233 Dob p. p. 18. Domžale /bmnik 8 Pred 700 leti prvič omenjena župnija Dob (Nadaljevanje s prve strani) Dobska pražupnija je prvotno združevala ves Črni graben od Trojan do naravne meje, ki jo predstavlja Kamniška Bistrica. Duhovno središče sv. Martina v Dobu je vodil župnik, njemu pa je bilo dodeljenih v pomoč več kaplanov, ki so ob sobotah osedlali svoje konje in odjezdili v Šentožbald, h kapeli sv. Petra in Pavla v Blagovico, k sv. Tomažu v Krašnjo, na Češnjice k Materi božji, na Brdo k Mariji Vne-bovzeti ali k Mariji Magdaleni na Zlato polje. Ob nedeljah so na podružnicah opravljali svojo bogoslužno in du-šnopastirsko službo in se na večer ob ponedeljkih vračali v Dob. Vendar so si ljudje vseskozi prizadevali, da bi duhovnik bival med njim, zlasti med velikimi stiskami, kot so bili nenadni turski vpadi, kužne bolezni, pobiranje fantov za vojsko in podobno. Duhovniki oz. Cerkev so bili tisti, na katere so se ljudje mogli zanesti v težkih časih. V takih okoliščinah je bilo težko priti do duhovnika v Dobu. Prva je šla »na svoje« leta 1363 žup-nja Krašnja, ki je bila kasneje mati župnijam v Blagovici, na Češnjicah in Sentožbaldu. Vse te župnije so nastale v času jožefinskih reform. Cesar Franc )ožef je namreč menil, naj imajo ljudje največ uro hoda do farne cerkve. V tem času sta nastali tudi župniji Brdo in Zlato polje. Drobci iz sedanjosti Pred 700 leti torej, leta 1296, stoji prvič v papeških listinah zapisana župnija Dob. »Brez sramu moramo potrditi, da brez korenin vere naših prednikov tu ne bi obstali: preveč neizprosna je bila naša zgodovina, da bi jo lahko preživeli brez trdnega zaupanja v božjo pomoč in Marijino pri-prošnjo. Ko človeka zapusti svet in celo najbližnji, ostaja Bog zvest in skrivnosten pomočnik v najtežjih preizkušnjah,« je zapisal sedanji dobski župnik in dekan Vlado Pečnik v svojem vo-ščilu vsem nekdanjim in sedanjim prebivalcem župnije Dob. Slovesnosti ob praznovanju so potekale že skoraj vse leto, najprej z mi-sijonom v dobski župniji v letošnjem postu in nato duhovnim veseljem ob papeževem obisku letošnjega maja. Bolj pa smo začeli doživljati pra-zničnost in globino jubileja v jesenskih mesecih. Zadnji petek v septembru so nam mladi glasbeniki Neža Gruden, David Končan in študent solopetja na Dunaju, Matjaž Robavs, pripravili lep pevski večer, prijeten za uho in srce. Med 10. in 15. oktobrom je bila razstava Svetega pisma v župnijski dvorani v Dobu. Bogati večeri ob prebiranju božje besede, ob slikah Mateja Metlikoviča in umetniškimi nastopi so bili namenjeni vsem, ki so spremljali nov prevod Svetega pisma in bili tega veseli. Zlasti otroci osnovne šole v Dobu verjetno še dolgo ne bodo pozabili te razstave. Vokalna skupina KVARTA je 26. oktobra, na večer pred birmo v Dobu, pripravila izredno lep koncert na Krtini, v cerkvi sv. Lenarta. Krtinska cerkev s svojo akustiko je še pozlatila lepe glasove deklet. Kar se da slovesno pa je bilo na »ta-pravo« Martinovo soboto in nedeljo, 16. in 17 novembra. V soboto, na dan celodnevnega če-ščenja, so se naši župljani lahko pridružili celodnevni molitvi pred Najsvetejšim v cerkvi sv. Martina. Samo Bog ve, kako lep je bil ta dan za vse tiste, ki so molitev potrebovali. Slomškovo in narodno pesem pa nam je v solx>tni večer prinesla družina GALIČ. Vrh vsega dogajanja je bila Martinova nedelja popoldan Pesem zvonov in mengeške godbe je sprejela pisano druščino narodnih noš, izjemno veliko gasilcev iz vseh gasilskih društev Črnega grabna in dobske župnije, kulturnike, predstavnike oblasti in zelo veliko množico, ki se je zbrala pred farno cerkvijo v Dobu. Cerkev sv. Martina je bila prostor bogoslužja; tega je vodil beograjski nadškof dr. Franc Perko. Ob njem so se zbrali številni duhovniki domžalske dekanije skupaj z dekanom, dobskim župnikom Vladom Pečnikom, duhovniki rojaki, duhovniki, ki so v Dobu službovali in bogoslove! Slovesne I maše so se udeležili številni gcjstjc; žu- Po zahvalni daritvi v cerkvi smo sledili svečkam, ki so nas pripeljale v za to priložnost postavljen šotor Induplati Jarše za župniščem. V prisrčnem kulturnem programu so se ponovno oglasili instrumenti mengeške godbe in pesem domžalskih komornikov ter dobskih fantov na vasi. Program je lepo vodila Draga Jeretina Anžin, ob besedi igralca in pesnika Toneta Kuntnerja, zgodovinarja Staneta Stražarja ter drugih. panja občine Domžale ga. Cveta Za-lokar-Oražem, župan občine Lukovica g. Anastazij Zivko Burja in župan Mengša g. Jane?z Per, predsednik domžalskega občinskega sveta g. dr. Miha Brejc, predstavniki krajevnih skupnosti, kulturni delavci, zgodovinarji in mnogo domačih faranov. Cerkev je bila tako kakor za mnoge druge slovesnosti veliko premajhna. Dogajanja so morali mnr>gi spremljati na ploščadi pred cerkvijo. Izvrstno petje Mozartove Kronanjske maše domžalskega Komornega zbora pod vodstvom Karla leskovi a. sd-listov Nine Kompare, Marte Starbek, Andreja Levca in Zorana Potočana te?r ob spremljavi organista Gregorja Vo jeta, je bilo v resnici dovršeno in pravo duhovno cJoživetje. Na začetku sta nadškofa, duhovnike in vse goste pozdravila predstavnika župnijskega pasteiralnega sveta, Vinko Kepe« in Marke.) Grabnar, župnik Vladimir Pečnik pa je utemeljil razlog slovesnosti. Nadškof Perko je ob tej priložnosti spregovoril z znamenite Plečnikove pri/niic; verjetno je zadnji z nje pridigal pred več kot dvajsetimi leti pokojni dobski župnik, g. Peter Golob, in s tem še ovrednotil visok jubilej ctabske župnije. »Dolžni smo kot potomci tistih, ki so se stoletja zbirali na tem kraju, zahvaliti se Bogu za vse dobrote, pa tudi za vse preizkušnje, ob katerih se je in se še kali naša vera... Prihodnost našega naroda in Cerkve ni odvisna le od gospodarskega razvoja in sposobnih političnih voditeljev, ampak od fx>polne in predane ljubezni vsakega človeka do Boga in do bližnjega, kakor jo je Živel sv. Martin, zavetnik dobske Župnije.« Sveta maša je še posebej izzvenela v zahvale) Bogu in vsem dušnim pastirjem, ki sej v zadnjih desetletjih vodili dobsko faro; g. Rudolf Tršinar, g. Miha Žnidar in sedanji župnik g. Vlado Pečnik. Prijetne) razpoloženje se> še polepšale dobrote, ki jih je pripravilo gostišč« Kovač, in pecivo, ki so ga res obilno napekle domače gospodinje ter dobro domače vino. Tudi nazdraviti velja prazniku sedemste)tih let in svetemu Martinu. Dobro pripravljena slovesnost bo še dolgo oelmevala med Župlajni in prebivalci Doba ter okolice. Še pomembnejše, kakor vse opisano, pa je molitev množice vernih, ki vsak dan zmolijo desetko rožnega venca in za ta kraj in njegove prebivalce v duhovni navezi »sedemsto ele'se'lk e>l> sode'tristoletnic i župnije.« S tem kličejo božji blagoslov na ta košček naše domovine. Molitev se namreč v nedeljo zvečer ni končala, saj je za mnoge sestavni del življenja, ki teče naprej. Lepo, če ste bili z nami; škoda, če vas ni bilo. ' JOŽE. T. Avtoservis Setnikar iz Dragomlja je najlepše proslavil svoj jubilej - 18 let dejavnosti Ob otvoritvi novih poslovnih prostorov je g. Vinko Setnikar s podpisom pogodbe postal uradni koncesionar in serviser za vozila Renault. Polcjg osnovne dejavnosti; popravila vozil so v družinskem podjetju AVTO - SET razširili ponudbo še na druge usluge servisiranja (kleparstvo, av-toličarstvo in avtoelektrika). Kdor pa se odkča za nakup noveega vozila, pa si v njihovem salonu vozil lahko izlx?re lepotca iz široke ponudbe Renaultovih vozil (od najmanjšega clia, šarmantnega megana, prostornega es-pacea pa tudi vsi rezervni deli so vam vedno na voljo. Ko vas bo pot zanesla skozi Dragomelj, boste ob glavni cesti opazili privlačen objekt, katerega krasi napis RENAULT. Oglasite se, ne bo vam žal, kajti pri Setnikarjevih boste pesleg strokovnega nasveta prejeli tudi prijazno besedo. Tako kot pravi g. Vinko; Zaupanje strank! Tu je volja do dela in prava pot k uspehu. Roman Lazar Tudi v Domžalah odstranjen križ Na Ljubljanski cesti, blizu prodajalne avtomobilov Pižem, že dolgo vrsto let stoji sakralni s|x>-menik, Plečnikovo (nekateri sicer še vedno dvomijo, da je to njegovo delo, vendar najnovejša dognanja pričajo, da je to pred časom oskrunjeno znamenje v resnici delo našega najpomembnejšega arhitekta) znamenje s križem v sredini. In ravno ta križ, ki stoji na kamnitem podstavku oziroma je pritrjen vanj, je bil letošnjega novembra odstranjen. Na to vandalsko početje me je pred kratkim opozoril prizadeti občan, ki ga je, ko je nekulturno dejanje opazil, tudi z veliko težavo postavil nazaj. Ne samo kulturni spomenik v »glavnem mestu« na- še občine, tudi okolica tega pomembnega kulturnega spomenika je silno zanemarjena, čeprav je bilo menda za njeno ureditev v tem letu namenjeno borih 400.000,00 SFT iz občinskega proračuna za krajevno skupnost, kjer je omenjena Plečnikova stvaritev. Moti nas, da se predsednik »dotične« KS po izvolitvi še ni zmigal, da bi spodobno uredil kulturni spomenik, moti pa nas tudi »dovoljeno« plakatiranje: poleg cerkvenega znamenja, kar res ne »diši« preveč po kultu most i. Človek pač ne živi samo od kruha. Napisal in fotografiral: BOGDAN OSOLIN Na pobudo Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata je bila v sodelovanju z Občino Domžale zgrajena avtobusna postaja na začetku Dragomlja. V skladu z dogovorom in na zahtevo prizadetih krajanov je bila postavljena tudi zaščitna ograja, ki pa žal ni vzdržala več kol 15 dni. Zlikovci so jo namreč polomili in najbrž nihče prav ne ve, zakaj jim je bila napoti. (Besedilo V. V, foto RT.) Slikovit družabni večer v Radomljah Radomeljsko Turistično društvo je uspešno izpeljalo svoj največji projekt tega leta: »Najlepše urejena hiša in vrt v Radomljah.« Projekt so zastavili že v maju, ko so okna, balkoni in vrtovi prijazno razbohoteni, a se krajani kar niso odločili za prijavo na natečaj. Vendar člani TD niso vrgli puške v koruzo, ampak so po lastni presoji izbrali nekaj urejenih domovanj, pridobili soglasja stanovalcev in akcija je stekla. Probleme je povzročalo samo še vreme, tako da je komisija v sestavi: Turistično društvo, Svet krajevne skupnosti, Fotokino in video klub, vsi Radomlje in Arboretum, Volčji Potok imela precej težko delo. Ob tem projektu se? je izkazalo, da so Radomlje lepo in marsikje zgledno urejen kraj, da Radomljani vlagajo veliko truda in časa v prijeten videz svojih bivališč. Zavedajo se, da je prijazno okolje, barvno usklajeno cvetje in grmičevje1, ravnovesje in skladnost, pomembno za njihovo lastno zadovoljstvo in dobro počutje, kot za so-krajane in urejen kraj kot celota. Na Družabnem večeru, v sredo, 6. 11. 1996, v veliki dvorani Kulturnega ctama v Radomljah, smo na diapozitivih olx*udovali harmonijo okolja, hiš, cvetlic, trav, grmičja in dreves, |>o-ti, ptičjih hišk, kmečkih orodij, vodnjakov in še in še. Komisija je iz vse te lepote izbrala deset najlepše urejenih hiš, katerih lastniki so prejeli praklie -ne nagrade sponzorjev: Arboretum Volčji Potok - glavni sponzor, Lončarsko podjetje Komenda, Cementni izdelki d.o.o. Pučko Vinko, Plastenke d.QX3. Radomlje in Moet, vrtnarstvo Preserje. Pri ocenjevanju so upoštevali naslednje kriterije: splošen videz hiše z okolico, prvi vtis, urejenost dostopa, izvirnost oblikovanja vrta, skladnost z objektom in okolico, nasade enoletnic in če je vrt negovan, oplet, zalit in trava pokošena. Prvi del večera so po|X'strili še kan-tautor Matic Pogačar; ob svoji kitari je pričaral Radomlje ppnpči, in dekliška pevska skupina SIRENF iz I lomca pod vodstvom dirigentke Petre Grkman. S svojo mladostno ubranostjo so nas popeljale v še' lepši svet. Drugi del prireditve je- bil posvečen ohranjanju tradicije narodnih noš na Slovenskem. Olvoril ga je- odličen mlad harmonikar Simon (erar, ki je oblečen v narodno nošo zaigral tri |X)-skcčne. Gledalci smo si lahko ogledali noše iz Radomelj, ki so so v organizaciji TD Radomlje septembra letos udeležili 26. povorke narodnih noš v Kamniku. Fotokino in video klub Mavrica je na diapozitive posnel priprave, povorke in tudi zaljuček v gostišču Šraj, pokrovitelju in glavnem sponzorju. Za presenečenje pa so nam postregli še: z najnovejšimi elia|X)zilivi Radomelj iz zraka, ki so bili posneti natanko teden dni pred Družabnim večerom iz balona. Na pobudo TD ga je priskrbela KS Radomlje, klub Mavrica pa je lahko pokazal nekaj nadvse uspelih, zanimivih in nenavadnih posnetkov. Balon nad Radomijami je hitro po stal prava atrakcija in na željo krajanov bo TD to akcijo se ponovilo. Dva balona sta dvignila nekaj najbolj navdušenih za ogled svoje hiše in kraja iz zraka že v soboto, 9.11. 1996, infor-iii,ie ije dobite pri predsedniku lini stie nega društva gospodu Igorju Ku zmiču. Za nenavadni zaključek družabnega večera sta poskrbela še sponzorja projekta. Plastenka d.o.o. Radomlje je vsakemu obiskovalcu podarila stekle nico Zlate kaplje, Moet, vrtnarstvo Preserje pa je vsem udeležencem projekta: »Najlepše urejena hiša in vrt v Radomljah«, 45 jih je bilo, poklonil manjšo trajnico. Škoda, da ni več tako lepih večerov. ZLATKA LEVSTEK Praznik krajevne skupnosti Jarše-Rodica Prijetno jesensko vreme je na osrednje prizorišče letošnje slovesnosti ob prazniku Krajevne skupnosti Jarše-Rodica privabilo številne krajane. Delegacija KS je v spomin na dogodek v drugi svetovni vojni, ko so v bitki z okupatorji na Golčaju žrtvovali svoja življenja trije krajani: Franc Kobilica, Vinko Rožič in Franc Kokalj, položila venec, spomin na padle in vse druge žrtve pa je v uvodnem govoru obudil tudi g. Marjan Ruči-gaj, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Jarše-Rodica. Letošnja slovesnost se je pričela z otvoritvijo hodnika in kolesarske steze ter mostu čez Pšato ob cesti Dom-žale-Jarše-Preserje, za kar je bilo skupaj porabljenih skoraj 15 mio SIT. V tem znesku je tudi strošek urejanja javne razsvetljave. G. Marjan Ručigaj je zbranim predstavil tudi aktivne >sli v letu 1996 ter posebej omenil volitve novega sveta krajevne skupnosti in se hkrati vsem dosedanjim članom zahvalil za njihovo sodelovanje in prispevek k razvoju KS. Predstavil je pomembnost novih pridobitev, se dotaknil nekaterih tetfav pri gradnji komunalne infrastrukture, na kratko pa spregovoril tudi 0 nadaljevanju posameznih investicij (realizacija zazidalnih načrtov Z 35, Z 36, javna razsvetljava ob peš |X)ti) ter opozoril na |x> trelx) po večji prometni varnosti (bič za prehod čez Kamniško cesto). Zbrani so prisluhnili učenki Kristini Križnar, ki je prebrala svoj spis o pločniku, v kulturnem programu pa je, ob pevskem zboru Osnovne šole Rodica nastopil lueli domači pevski zbor Kulturnega društva Groblje. Preci svečanim odprtjem je zbrane pozdravila tudi županja Cveta Zalokar Oražem in jim zaželela srečno vožnjo, nato pa je skupaj z g. Ručigajem prerezala vrvi co, domači g. župnik pa je novi pridobitvi tudi blagoslovil. Slovesne ist se je nadaljevala v dvorani Majčevega civora, kjer so zaključili tudi tradicionalno akcijo izbire najlepše urejene domačije v KS. Posebna komisija je imela zelo težko delo, saj v vseh naseljih KS Jarše-Rodica ne manjka lo|X) urejenih domačij, odločila pa se je, da priznanje za najlepšo urejeno prejme g. Stanislav Černelič, drugo mesto je pripadlo g. Francu Ke-šnarju, tretji pa je bil g. Ignacij Rode. Veliko knjižnih nagrad so si tudi letos zaslužili učenci Osnovne šole Rodica, ki so v okviru meseca požarne varnosti pisali risbice in spise1 ter jih tudi raz stavili. Še zlasti je bil za najbolj množični odziv |H>hvaljen 7 b razred omenjene osnovne šole, knjižne nagrade pa so prejeli: Kristina Križnar, Saša Majhenič, Jure Borišček, Jurij Nemec, Vito Anžič, Domen Kavčič, Naslja Kopitar, Urška Urbanija, Iva ('orno, Kalja Kotar, Boris Gerne, Alenka Flor-jak, Miha Osenk. Člani Kulturnega društva Groblje pa so se ob koncu za vsa prizadevanja zahvalili g. Marjanu Ručigaju, ki je ponovno poudaril, da bodo morali krajani s skupnimi močmi veliko narediti sami, drugi jim bodo le pomagali in vsem skupaj zaželel, da bi bila slovesnost ob krajevnem prazniku Krajevne skupnosti |arse-Ro-dica v letu 1997 v obnovljenem domu v Grobljah. V. V. Domžale /lamnik 9 primerih smo se oziroma se bomo morali odreči delu svoje suverenosti. V bistvu pa smo tedaj - in bomo jutri — ostali samostojni....« (str. 15-16). Škof Jeglič - človek izjemne energije Iz davnega 8. stol. preskočimo kar v 20. stoletje. Takole prof. Rode označuje ljubljanskega škofa Antona B. Jegliča (Skof 1898—1930): »Zapustil je globok vtis v narodnem spominu do danes. Božja previdnost je hotela, da je bil na čelu slovenskega naroda v usodnem trenutku prehoda iz avstrijske monarhije v Kraljevino SHS. (...) Če gledamo njegovo življenje v celoti, nas osuplja najprej njegova energija, ogromna energija pri delu, premagovanju zaprek in uresničevanju svojih načrtov. (...) Iz verskih; kulturnih in narodnostnih razlogov se je porodila njegova velika zamisel o vzgojnem zavodu svetega Stanislava v slovensko gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano, namenjeno v prvi vrsti kmečki mladini. (Je-de na obsežnost načrta, na skrbno pripravo profesorjev, na visoko izobraževalno raven, ki ga je hitro dosegel, lahko rečemo, da je najlepši sad jegliče-vega škofovanja. (....) Naš rojak dr. Franc Rode, najuglednejši Slovenec v Vatikanu POGLED NA ZGODOVINO SLOVENSKEGA KRŠČANSTVA Od pokristjanjenja do padca komunizma Lani je pri založbi Družina izšla knjiga Spomin - zavest - načrt Cerkve na Slovenskem. V podnaslovu stoji: Ob 1250. obletnici krsta slovenskih knezov Corazda in Hotimira A. D. 745 - A. D. 1995. Njen pisec je prof. dr. Franc Rode, lazarist (duhovnik misijonske družbe sv. Vinoencija Pavelskega), tajnik Papeškega sveta za kulturo, rojen pri Vadamu I. 1934 na Rodici pri Domžalah. Maturiral je v Buenos Airesu, študiral v Rimu in Parizu, kot profesor je deloval v Ljubljani, od 1980 pa opravlja odgovorno delo v Vatikanu. Njegov stric po materi je bil slavist in jezikoslovec dr. Anton Breznik, doma iz Ihana. Pisatelj Aloj/ Rebula je v uvodu k tej knjigi napisal: »Franc Rode se je razgledal čez to duhovno panoramo, kakor ta slovenski Rimljan zna: z neznansko ljubeznijo do Cerkve in slovenstva, do teh dveh odrešilnih plovil, ki nas trgata iz anonimnosti kozmosa in zgodovine« (str. 7). »Ob tem 'preletu; kakor ga avtor imenuje, tisoč let krščanstva na Slovenskem, se pravi od pokristjanjenja do komunističnega preganjanja, avtor Zapiše vrsto ocen, ki spodbujajo k nadaljnjemu razmisleku, a jih bo prihodnja zgodovina težko omajala.« (str. 8). Nekaj teh prodornih uvictav in zgodovinskih ugotovitev želimo podati na tem mestu in povabiti k branju te izredno bogate knjige. S krščanstvom smo vstopili v Evropo »Sl< >voi isk(» /j;(»I* ivil H >f >isje, |» >s< 'I >- no tisto, ki je bilo jx)d vplivom marksizma, je rado poudarjalo, da za Slovence sprejem krščanske vere pomeni hkrati izgubo politiine samostojnosti. Trditev, ki ne vzdrži pred umirjeno analizo zgodovinskih dejstev. Odločitev kneza Boruta... politično gledano ni imela alternative. (...) S tem ko smo pod knezom Borutom postali del velike frankovske države, ki je nezadržno širila svoje meje, in smo pod njegovimi nasledniki sprejeli krščanstvo, smo dejansko stopili v krog evropskih narodov. Podobno kot danes, ko želimo postali člani Evropske unije. Takrat so nas silile politične razmere, danes nas g( )s| h >c larske in varnostne. V obeh i-1 fl Ca proizvodnja in trgovina MAIA d.o.o. Domžale Masljeva 3 tel. 061 713-359 "ANDREJEV SEJEM V DOMŽALAH II V času od 29. 11. do 8. 12. 1996 na dvoriščnem prostoru in v vseh štirih nadstropjih blagovne hiše MAIA. Trgovina bo odprta vsak dan od 8. do 21. ure. Pestra ponudba, ugodne cene in velika Izbira: novoletnih okraskov, dekoracije za okrasitev izložb, lokalov, prireditev, • lončnic, daril za izbran okus • različnih izdelkov iz keramike, stekla, igrač za večje in manjše otroke, • floristike - aranžmaji iz svežega in suhega cvetja, vse za hišne ljubljence (hrana, priboljški, igrala), semenarska trgovina, kmetijska apoteka, • izbrane delikatese V nedeljo 1. 12. 1996 - dan odprtih vrat Liberalci so se takoj spotaknili ob njegov načrt, češ da namerava ustanoviti kasarno, kjer bo vzgajal klerikalne fanatike. Strah je tičal drugje. Slovenski laiški izobraženci so bili tedaj po večini liberalno usmerjeni. Z novo slovensko gimnazijo |xxi cerkvenim vodstvom, ki bi dala katoličanom kvalificiran intelektualni kader, bi se to stanje nujno spremenilo v škodo liberalnega tabora, kar bi polagoma spremenilo tudi kulturno in politično panoramo v Sloveniji. ( >d tod strah iiberalcev in njihovi napadi na Jegličev načrt o zavodih« (str. 51-53). Med aferami, ki so takrat slabšale odnose med škofi in liberalci, prof. Rode omenja afero okrog Cankarjevi' pesniške zbirke »Erotika«, »leglič je videl v njej nevarnost za pohujšanje mladine, jo v celoti odkupil in dal sežgali na dvorišču škofijske palače. In s leni naredil seveda imenitno uslugo Cankarju. To zadevo je komunisti) ni režim skozi dosollelja izkoriščal predvsem v šolah, da bi mlade Slovence prepričal o mračnjaštvu Cerkve. To je bilo malce nesramno in hinavsko. Kajti kelo je dal zmleti v Vevčah na tisoče knjig, ki niso bile po volji režimu? Kdo je za njegova mama v Kamniku. Zares, najmanj poklicani, da se zgražajo nad legličevim pex!etjem, so bili komunisti. Sicer pa je škof, ki je navsezadnje liste knjige plačal, na svoje dejanje pozneje gledal nekoliko samokritično« (str. 54). Slovenska tragedija V poglavju Slovenska tragedija prof. Rode piše o nastopu komunizma: »Kako se je mogla ta protičlove-ška in protikrščanska ideologija pola-slili skupine Slovencev, ki so bili vsi krščeni, ki so se v šoli vsi seznanili s temeljnimi verskimi resnicami in moralnimi načeli? Kako se je mogla ta miselnost z razvojem revolucije širiti med slovenske množice? Edini možni odgovor se mi zdi: tu smo pred skrivnostjo hudobije, o kateri govori sveti Pavel (2 Tes 2,7). Za temi akterji stoji namreč Nekdo, ki je poosebljeno zlo, ki hoče zlo, ki se ga veseli, ki zmaguje, ko se zlo širi. Kako sicer razložiti Teharje in Kočevski Rog? To zlo je čisto odveč, ne koristi nikomur, nihče ga ne pol robuje, tudi revolucija ne več. To zastonj-sko, nepotrebno zlo presega človekove najtemnejše in najokrutnejše nagone in torej nima racionalne razlage. Za njim stoji Nekdo, ki ob njem uživa knez tega sveta, on, ki je 'ubijalec: od začetka' (|n 844). Človek, ki počenja to zlo, je samo njegovo bedno orodje. Tu ne sme biti niti sence nesporazuma: govorim samo in izključno o najožjem jedru komunistične partije, u načrtovalcih in voditeljih revolucije. I taleč od mene je misel, da bi to ideologijo in revolucionarno prakso pripisoval slovenskim partizanom, ki so bili v veliki večini verni in pošteni fant- je z najboljšimi nameni. Dejstvo, da so bili pod ideološkim pritiskom partije in pod njeno vojaško komando, pa jih je vendar izpostavljala nevarnosti, da podležejo tej ideologiji. Kar se je v mnogih primerih tudi zgodilo. Tako so postali žrtve partije« (str. 65-66). (...) "" Zadnje dejanje slovenske tragedije je bilo strahotno, grozljivo, nezaslišano maščevanje zmagovale a nad premaganim bratom, tisoči mladih fantov in mož pobitih brez usmiljenja in v popolni brezpravnosti, hladno in premišljeno. Teharje, Hrastnik, Kočevski Rog - kraji slovenske sramote in naša neozdravljiva rana. Teh imen ne bomo nikdar več izgovarjali kot imena drugih slovenskih krajev, kot Dac-hau in Auschvvitz ta imena niso več nedolžna. (...) Junij 45 ni samo strašni zločin nad slovenskim narodom, ne pomeni samo nevarnega ogrožanja njegove biološke moči. Je več kot to. Je kršitev osnovnega božjega in človeškega zakona: Ne ubijaj! Ne ubijaj svojega brala! Umor brala je nepovratni mejnik v slovenski zgodovini. Dotlej smo mnogo pretrpeli od drugih, in če smo kdaj segli po orožju, smo to skoraj vedno slorili v lastno obrambo. Tokrat smo dvignili roko nad nedolžnim, razoro-ženim, ponižanim in osramočenim bratom. To je razmerja naše zgodovine. Nikdar več ne bo med nami tako, kot je bilo pred junijem 45. Odslej kot narod nosimo to krivcb in samo priznanje resnice, iskreno kesanje, odpuščanje in sprava nam lahko odpro vrata prihodnosti. Tiste, ki so zagrešili ta zločin, upravičeno štejemo med najbolj negativne osebnosti naše zgodovine, komunistično partijo pa prav tako upravičeno imamo za navadno zločinsko organizacijo« (str. 69-70). (...) Narodna sprava »Slovenski narod se ne bo'dvignil in moralno ne bo ozdravel, dokler sine bo soočil z vsem zlom, ki se je nakopičilo med nami, dokler ne bo skušal obrisati vseh solza s trpečih obrazov in poravnati vseh krivic, ki smo jih prizadeli drug drugemu. Narodna sprava je ena najbolj nujnih nalog, pred katerimi stojimo. In tudi ena najtežjih. (...) Sprava je cena za slovensko prihodnost. Brez spravo smo narod brez prihodnosti. (...) Prvi korak do sprave je v tem, da ozdravimo slovenski zgoeJovinski spomin. (...) |e mogoče tako gledati n.i zgodovino, seveda ne z zanikanjem ali izkrivljanjem dejstev, da bodo partizansko zaznamovani Slovenci lahko priznali: Ne, domobrancem ni moč očitati narodnega izdajstva, kajti njihov namen je bil čist. Bojevali so se za Slovenijo brez komunizma. In da bodo domobransko zavezani lahko rekli: Velika večina partizanov je šla v boj proti okupatorju za svobodo. In da bodo eni in drugi lahko priznali: Če gremo ck> dna dogajanja in upoštevamo namene na eni in drugi strani, si moramo priznati, da smo v bistvu vedno ostali bratje, sicer na nasprotnih barikadah, vendar v src ih in v mislih z istim ciljem: svobodna Slovenija. Mislim, da je tako gledanje na zgodovino, ki upošteva tudi namene bojevnikov, mogexN?, in da je navsezadnje najbližje resnici. (...) To, kar zadeva medvojno obdobje. Neprimerno lx)lj tragično in na videz brezizhodno je to, kar se je zgodilo po vojni. Teharje, Kočevski Rog in drugi kraji so kraji čistega zla, kraji zlih namenov. To so odprta brezna, ki jih lahko zagrebe samo kesanje na eni in odpuščanje na drugi strani« (str. 133-136). Sprejeti se s svojo zgodovino in svojo sedanjo stvarnostjo je neobhodni pogoj za rast v prihodnost. To pa lahko storimo samo pred Bogom, ki ljubi slovenski narod (str. 164). Oznanjati veselje in smisel »Vsak kristjan, ki je v veri predan svojemu Gospodu in živi njegovo skrivnost v ljubezni in upanju, postane središče, okrog katerega se ljudje in stvari nujno spreminjajo. (...) Kar je v svojem okolju kristjan, to je Cerkev sredi naroda: vedno zdravilo proti praznoti in potrtosti in teži življenja. To je bila Cerkev v zgodovini slovenskega naroda. (...) Cerkev je vtisnila svoj pečat veselja celo slovenski pokrajini s svojimi belimi zvoniki na višavah, ki so kot tihe slutnje bnstranske glorje! Kako pusta bi bila slovenska pokrajina brez njih! Si predstavljale Blejski otok brez Marijine cerkve? To bi bila Slovenija brez krščanstva, (str. 162-163). Izbor odlomkov: BOGDAN DOLENC V vrtcu nam je lepo! Otroci hodijo v vrtec vsak dan, tako kol sl.irsi v služIm. Da je vsak dan drugačen, lep, se trudimo vzgojiteljice. V enoti Čebelica smo si zamislile, da bi še posebno lepo in malo drugače razveselile otroke ob njihovem tednu - TEDNU OTROKA (v mesecu oktobru). Teden smo popestrile z jesenskim bazarjem, kjer smo za velike in majhne gumbe kupovali izdelke, sadje, pečena jabolka, Andraževa babica nam je prebrala pravljico resnično je pripovedovala babica, iskali smo skriti zaklad na Šumberku, imeli modno revijo modelov, ki k nam šele prihajajo in kot zaključek tedna dramatizacijo »Debela repa«. Samo to ni bila običajna debela repa, ta je bila tako debela in velika, da je vzgojiteljice same nismo mogle izpulili. In kdo nam je prišel pomagat? Kdo drug kot naše mamice, ki bi naredile vse za svoje malčke. Tudi igrale in improvizirale so v predstavi. Tako je bila Andrejeva mamica dedek, Lenartova babica, Roko- va majhna vnučka, Petrina in Anina mamica je imela vl>»i;<, kutka, pom. vzg. Janja je bila muca in vzg. Urša drobna miška. Igralnica se je spremenila v veliko polje, na katerem je bilo vse polno poljskih pridelkov. Oder pripravljen, vloge razdeljene, make - up odličen. Predstava je zeb lejpo uspela! Pa ot-rex:i? Začudeni obrazi, ko niso mogli verjeti, da so igralke res mamice njihovih prijateljev. Z velikim zanimanjem so sledili predstavi do konca, veselih in zadovoljnih obrazov pa so nagradili naše igralke z močnim ploskanjem. Drage mamice, še enkrat hvala za prijetno popoldne ob vaši igri in ker ste se tako potrudile okoli kostumov in rekvizitov. Otroci in me smo veseli, da imamo v našem vrtcu tako dobre mamice, seveda tudi močne, da so nam pomagale izpuliti repo, ker s skupnimi močmi je lažje. Otrokom pa ste nudile nepozabno doživetje v vrtcu. vzg. JELKA KOKALJ Foto: METKA STRNISNIK Osnovna šola Roje je v okviru meseca požarne varnosti tudi letos izvedla gasilsko reševalno vajo. Sodelovali so PGD Mengeš, CPV Količevo in PGD Kamnik. Moravče /lamnik 10 OBČINA IVI O R A Y C E OBČINSKI SVET OBČINE MORAVČE RAZPISUJE JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE GRBA IN ZASTAVE OBČINE MORAVČE TER PREDLOGE ZA DOLOČITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA Predlogo za natečaj lahko interesenti dvignejo na sedežu Občine Moravče, Trg svobode 4 Moravče, pri tajniku občinskega sveta, Milanu Brorlarju, vsak delovni dan od 7 ck) 14. ure. Rok za oddajo natečajne naloge je 15.01. 1997 Občinski svet lit) sprejel odločitev o izboru v 30 dneh od zaključka zbiranja natečajnih osnutkov. NAGRADE: 1. NAGRADA 80.000,00 SET 2. NAGRADA 35.000,00 Sil i. NAGRADA ISOOOzOO SIT S podelitvijo nagrad oziroma odkupom predloga preidejo materialno avtorske pravice na razpisovalca s pravico, da lahko razpisoval«: nagrajene idejne osnutke v sodelovanju z avtorjem preoblikuje oziroma dopolni. gl skupi Poročilo o izidu asovanja za izvolitev svetov krajevnih nosti v občini Moravče 10. novembra 1996 Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov z volišč za volitve članov svetov krajevnih skupnosti v občini Moravče, ki so bile 10. 11.1996, na podlagi prejetih zapisnikov volilnih komisij v šestih krajevnih skupnostih ter na podlagi zapisnika o delu Občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za izvolitev članov svetov krajevnih skupnosti v občini Moravče je Občinska volilna komisija na seji dne 13.11. 1996 ugotovila: 1. Glasovanja za izvolitev članov svetov krajevnih skupnosti v občini Moravče se je od skupaj 3206 volilcev udeležilo 2559 volilcev, od teh 2551 na voliščih, 8 na volišču za predčasno glasovanje. 2. Oddanih je bilo 2559 glasovnic. 3. Veljavnih je bilo 2337 glasovnic, 222 glasovnic je bilo neveljavnih. 4. Na volitvah 10. 11. 1996 so posamezni kandidati v krajevnih skupnostih prejeli naslednje število glasov: KS DEŠEN Zap. Ime in priimek Vol. enota 1 Skupaj glasov 43 45 47 44 42 44 48 št. 1. AMAUIA KIOPČIČ 2. MIHAEL TRDIN 3. ALOIZ ZUPANČIČ 4. BRANKA BIZIAN 5. BRANKO USTAR 6. BERNARD ZUPANČIČ 7 MARKO RIBIČ KS KOKOŠN|E ZALOG Zap. Ime in priimek Vol. enota 1 Skupaj glasov 61 64 60 63 62 64 57 št. 1. ANTON STRAŽAR 2. VALENTIN ŽARGI i ROBERT CERAR 4. VINKO KEPEC 5. BRANKO BALOH b. IVANKA KOVIC 7 PETER BOŠTAJ KS MORAVČE Zap. Ime in priimek Vol. enota 1 Skupaj glasov 143 št. 1. STANISLAV ULČAKAR 2. BOGDAN PODBEVŠEK 3. IVO PETERKA 4. ALOIZI) ŠTEFAN 5. FRANC GOTAR 6. CIRIL CERAR 7 BOGOMIR CAPUDER 8. GABRIJEL ZA)C 9. MATIAŽIAVORSEK 10. MARTIN REBOLJ 11. BARBARA KUNAVAR Vol. enota 2 1. JANEZ PRASNIKAR 2. MARJAN CERAR 3. JOŽE RIBIČ 4. ORIL VESEL 5. RUDOLF ŽARKO 6. BARBARA FALE 7IANEZ UČAKAR 8. BRANKO GORJUP Vol. enota 3 1. MAKSIMILIAN KOSMAČ 24 2. TOMAŽ VOZEL 3. MARKO URANKAR Vol. enota 4 1. FRANCE MAIDIČ 2. FRANC ORIL LAVRIČ 3. FRANC AV8ELJ Vol. enota 5 1. FRANC SLAPAR 2. IANEZ DRAGAR 1 FRANC NOVAK 4. SREČO VIDERGAR 5. MARTA ŠTEFAN 6. IANEZ vime 7 FELIKS LUKAH 107 106 88 119 64 74 125 125 123 133 % 66 117 67 28 58 99 '62 48 96 85 44 59 63 62 73 80 100 142 51 KS PEČE Zap. Ime in priimek Vol. enota 1 Skupaj št. glasov 1. JOŽE CIGULA 127 2. ANTON STENKO 194 i. |ANA KONČEK OGULA 104 4. JOŽE RAZPOTNIK 178 5. JUSTIN LAVRINC 155 6. FRANC AVBELJ 7 FRANC GABRŠEK 157 148 KS VELIKA VAS Zap. Ime in priimek Vol. enota 1 Skupaj glasov 30 št. 1. MAKS STRMLIAN 2. MIRKO RIBIČ 3. IVANKA KOCIANČIČ 4. ANTON VIDC 5. CIRIL KOKALJ 6. IZIDOR RIBIČ 7 FRANC LAVRIČ 8. DARKO AVBELJ 9. FRANC UČAKAR 10. IOIZE RIBIČ 11. MIRKO LINDTNFR 60 39 38 70 51 78 71 43 63 66 Stranke se predstavijo KS VRHPOLIE Zap. Ime in priimek Vul. enola 1 Skupaj št. glasov 1. VALENTIN CERAR 241 2. KAROL SVETLIN 238 3. MARTIN PRASNIKAR 168 4. JANEZ ROŽIČ 218 5. ALBIN MERELA 234 6. VALERIIA ROŽIČ 119 7 JOŽEF KVEDER 169 8. PAVEL BARUČ 120 9. FRANC LEBAR 227 10. IANEZ KIOPČIĆ 282 V petek, 25. oktobra, je Občina Moravče organizirala omizje, na katerega je povabila kandidate večine strank, ki kandidirajo za dr-žavnozborske volitve v 4. volilni enoti, ki zajema tudi občino Moravče. Od štirinajstih povabljenih strank so se omizja udeležili predstavniki desetih strank. Žreb je določil njihove sedeže v naslednjem vrstnem redu: Združena lista socialnih demokratov (ga. Irena Praznik), Liberalna demokracija Slovenije (ga. Stana Stopar), Socialdemokratska stranka Slovenije (g. dr. Miha Brejc), Demokratična stranka upokojencev Slovenije DeSUS, Slovensko obrtno podjetniška stranka - Stranka centra SOPS (g. Konstantin Gabrovšek), Nacionalna stranka dela (g. dr. Vlado Barbič), Slovenski forum in deželni stranki: Zveza za Primor-sko-ZZP, Zveza za Gorenjsko-ZZG (g. Leon Kovačič), Slovenski krščanski demokrati (g. Vinko Okr-šlar) in Slovenska ljudska stranka (g. Ciril Smrkolj). Omizja se je udeležilo veliko občanov Moravč, ki so napolnili dvorano v Kulturnem domu. Omizje je vodil župan g. Kočar. Za-stavljal je kratka, vsebinsko bogata vprašanja, ki so jih v anketi navedli Moravčani. Odgovori predstavnikov strank pa so bili omejeni na 3 minute. V prvem krogu so se stranke predstavile kot vladne oziroma nevladne, parlamentarne oziroma neparlamentarne, uspešne oziroma neuspešne stranke. Stranke so ocenile delo dosedanje vlade in pojasnile njihova stališča do pozitivne oziroma negativne ocene vladnega dela v tem mandatu. Sodeč po njihovih napove- dih bo v novem mandatnem obdobju manj socialnih razlik, boljše življenje najrevnejših slojev, višje davčne obveznosti tistih, ki imajo več, manj nezaposlenosti, manjše razlike med pokojninami, boljši časi pa po napovedih večih strank čakajo tudi kmeta in slovensko podeželje ter malo gospodarstvo. Poudarjene so bile tradi-< ionalne vrednote: delo, družina, krščanski etos, strpnost, socialna pravičnost. O tem, kaj so storile v mandatu, ki se izteka za moravsko občino, stranke z izjemo Slovenske ljudske stranke niso govorile. V drugem krogu vprašanj so stranke predstavile svoje poglede na reševanje problemov, ki se bodo pojavili z vstopom Slovenije v EU, deloma pa že s podpisom pridružitvene-ga sporazuma. Župan je v obrazložitvi vprašanja poudaril, da se velik del prebivalstva moravske občine preživlja s kombinacijo redne zaposlitve in delom na majhnih oziroma srednje velikih kmetijah. Prav tak tip prebivalstva pa bodo sporazumi z EU najbolj prizadeli. V svojih odgovorih so stranke poudarile veliko skrb za ohranjanje slovenske identitete v združenem evropskem prostoru, bodočnost stabilnega kmeta oziroma polkmeta pa vidijo v zaščiti slovenskega kmetijstva, subvencijah, prehodu na pridelovanje biološko priznane hrane, turizmu. V tretjem krogu so predstavniki strank komentirali trditev številnih Moravčanov, da prihaja zaradi divjega lastninjenja do številnih stečajev, ljudje ostajajo brez dela in socialna napetost se povečuje. Stranke so se s trditvijo strinjale. Nekatere so prepričane, da je za takšno stanje kriva dosedanja vladna koalicija in parlamentarne stranke. Rešitev vidijo tudi v reviziji postopkov. Del odgovornosti nudi tudi sodstvo, ki ni učinkovito. Vprašanje četrtega kroga se je nanašalo na razlike med razvitimi centri Slovenije in nerazvitim podeželjem. Tudi občina Moravče se ukvarja z mnogimi problemi, ki jih razviti svet že rk>lgo ne pozna in Moravčani so prepričani, da bi morala oblast v«" slorili za |xxložoljo, ludi na račun centrov, Rešitev strank vidijo v decentralizaciji, povišanju sredstev, ki jih država namenja občinam. Tako se lahko tudi občina Moravče nadeja, da bo po državnozlxxskih volitvah ekibi la več sredstev za dograditev infra-slruklure. Slišati pa je bilo tudi mnenja, da so tudi ljudje v mestih izpostavljeni velikim težavam. Posebnost je bil zadnji krog, ki so ga »tekli« predstavniki strank in kandidati na državnozborskih volitvah. Vsak predstavnik je dobil možnost, da je postavil vprašanje kateremukoli navzočemu kandidatu. Medsebojna vprašanja so bila zanimiva in so potekala predvsem v smeri ncvladne-vladne stranke. Predstavnike nevladnih strank je zanimalo mnenje kandidatov vladnih strank o pravični delitvi premoŽenja nekdanjega monopolnega sindikata na vse nastale sindikate, zgodbi o gospodarskem uspehu in podobnem. Eden od kandidatov je namesto vprašanja posamezni stranki zaprosil kandidate; da povedo, člani katerih strank so Ze bili. D. BRVAR FOTO: Milan Brodar NOVA PRIDOBITEV V OBČINI MORAVČE Center Resni k Domačina, že prekaljena obrtnika, Ivica in Janez Resnik sta svoji dejavnosti, trgovino s tekstilnim blagom in vulkanizersko delavnico, preselila v nove prostore na Partizanski cesti 2 v Moravčah. Lična poslovna stavba je bila dograjena v dveh letih in pol. K dokončanju del je pripomogla tudi dodelitev občinskega posojila za razvoj malega gospodarstva in obrti. V njej nameravata skupaj z otrokoma Renato in Alešem ponudbo še razširiti v dru- OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI: KS DEŠEN 1. AMALIJA KLOPČ1Č, DEŠEN 16 2. MIHAEL TRDIN, DEŠEN 3 3. ALOJZ ZUPANČIČ, DEŠEN 17 4. BRANKA BIZJAN, DEŠEN 2 5. BRANKO USTAR, DEŠEN 13 6. BERNARD ZUPANČIČ, DEŠEN 24 7 MARKO RIBIČ, DEŠEN 6 KS KOKOŠNJE ZALOG 1. ANTON STRAŽAR, KOKOŠNJE 8 A 2. VALENTIN ŽARGI, KOKOŠNJE 17 3. ROBERT CERAR, ZALOG POD SV. TROJICO 17 4. VINKO KEPEC, ZALOG POD SV. TROJICO 5 5. BRANKO BALOH, KOKOŠNJE 10 A 6. IVANKA KOVIC, ZALOG POD SV TROJICO 9 7 PETER BOŠTAJ, ZALOG POD SV. TROJICO 2 A KS MORAVČE ' V I. VOLILNI ENOTI: 1. STANISLAV ULČAKAR, ZALOG PRI MORAVČAH 6 A 2. GABRIJEL ZAJC, ZALOG PRI MORAVČAH 19 (po žrebu) 3. BARBARA KUNAVAR, ZALOG PRI MORAVČAH 5 V II. VOLILNI ENOTI: 1. JOŽE RIBIČ, DRTIJA 24 2. IANEZ UČAKAR, DRTIJA 50 V III. VOLILNI ENOTI: I. MARKO URANKAR, LIMBARSKA GORA 16 V IV. VOLILNI ENOTI: 1. FRANCE MAJDIČ, NEGASTRN 8 V V. VOLILNI ENOTI: 1. IANEZ VIDIC, DOLE PRI KRAŠCAH 47 2. MARTA ŠTEFAN, KRAŠCE 16 KS PEČE 1. JOŽE CIGULA, PEČE 8 A 2. ANTON STENKO, PEČE 40 3. JANA KONČEK CIGULA, PEČE 8 4. JOŽE RAZPOTNIK, GORA PRI PEČAH 24 5. JUSTIN LAVRINC, KRIŽATE 1 6. FRANC AVBELJ, ZGORNJE KOSEZE 7 7 FRANC GABRŠEK, PODGORICA PRI PEČALI 7 KS VELIKA VAS 1. MIRKO RIBIČ, ZGORNJI PREKAR 11 2. CIRIL KOKALJ, HRIB NAD RIBČAMI 10 3. IZIDOR RIBIČ, HRIB NAD RIBČAMI 6 4. FRANC LAVRIČ, ZALOG PRI KRESNICAH 5 5. DARKO AVBELJ, VELIKA VAS 18 6. LOJZE RIBIČ, SPODNJI PREKAR 6 A 7 MIRKO LINDTNER, SPODNH PREKAR 15 KS VRHPOLJE 1. VALENTIN CERAR, STEGNE 36 2. KAROI SVITI IN, SPODNJI TUŠTANJ 8 3. JANEZ ROŽIČ, SPODNJI TUŠTANJ 7 4. ALBIN MERELA, SPODNJA JAVORŠICA 15 5. JOŽEF KVEDER, VRElPOlJE PRI MORAVČAH 36 6. FRANC I EBAR. SEIO PRI MORAVČAH 10 7 JANEZ KLOPČIČ, VRHPOLJE PRI MORAVČAH 26 OBČINA MORAVČE Občinska volilna komisija BERTA KUNAVAR, dipl. prav., I. r. Predsednica žinsko podjetje. Slovesno otvoritev in blagoslovitev, ki je bila v soboto, 17.11. 1996, je vodil domači župnik g. Viktor Primožič. Čast rezanja otvoritvene vrvice je pripadla županu g. Matjažu Kočarju. V trgovini Nitka se lahko oblecete od nog do glave v izdelke priznanih Blage ivnih znamk ter izberete primerne modne dodatke in kozmetiko. Bolj ustvarjalni lahko Izberejo metrsko blago in po-zamentarijo. V prazničnem decembru bo pomiril),! igrač in izdelkov za naj mlajše še posebej fx-stra, da boek> Miklavž, dedek Mraz in lx>žič:ek imeli kaj izbrati. V vulkanizerski delavnici vas bodo oskrbeli z gumami in vam ponudili vse vulkanizersko slorilve, avtokozmetiko ter ročno pranje avtomobila. V Centru Resnik vas pričakujejo vsak dan v tednu od 8.-19. ure, v soboto od 8.-13. in nedeljo od 8.-12. Oglasite se v Centru Resnik in se pre pričajte 0 njihovi kvaliteti ponudbe in storitev! MAI Veseli december Tudi v letošnjem letu smo pripravili za otroke »veseli december«. V tem mesecu bomo otrokom ponudili več predstav, oblikovanja, iger, pravljic, dramatizae ij, medsebojnega obiskovanja... Seveda nismo pozabili na lisle otroke, ki niso vključeni v vrtec ali malo šolo. Vsi ti otroci in starši se nam lahko pridružijo na naslednjih dejavnostih oz. prireditvah: 3. 12.1996 - Ustvarjalne delavnice ob 17 uri v vrtcu (skupini: miške in medvedki) 4. 12.1996 - Ustvarjalne delavnice ob 17 uri v šolo (skupine: pikapolone, mala šola) 10.12. 1996 - Nastop predšolskih otrok in igrka: »Žogic a Marogii a« ob 17 uri v KI) Moravče 16. 12. 1996 - Občina Moravče podarja otrokom dve predstavi. Prva bo Hi. 12. ob 9.30 v KI) 0 grajskem norčku Ferdinandu. ()troke lx> obiskal ludi Dl -DEK MRAZ. Druga predstava bo pO novem letu. 19. 12. 1996 - Ob 17 uri v Kulturnem domu: igrica »Pa Se ena o dedku Mrazu« (pripravili starši). - pojemo z g. Mojco in obisk DEDKA MRAZA. Decemlx;r bo mesec odprtih vrat, zato se poleg teh dejavnosti našemu vsakdanjemu delu lahko pridružijo tudi otroci, ki ne obiskujejo vrti a PRISRČNO VABLJENI! Vzgojiteljice v vrte u in mali šoli Moravče /lamnik 11 MORAVČE Srečanje starejših in invalidnih krajanov Praznovanje dneva starejših krajanov je bilo 20.10.1996. Menim, da smo pripravili našim ljudem lepo dopoldne predvsem po zaslugi požrtvovalne pomoči članov Župnijske karitas, KO RK in KS Moravče. V soboto smo pripravili praznični prostor v dvorani. Kulturno izobraževalno društvo LIMBAR je ob prvem rednem občnem zboru in prazniku starejših v prenovljeni avli Kulturnega doma in prostorih SKD postavilo slikarsko razstavo akad. slikarke Urške Hrovat iz Domžal. Za izbrano urejen prostor smo si po pravici zaslužili pohvale. V nedeljo smo postorili še vse potrebno za postrežbo, pri čemer ve- sta odliki Dua SONČEK z Vira, ki nam je igral za družbo. Posebno smo bili veseli, da se nam je na praznovanju pridružil župan, dr. Matjaž Kočar, ki je s tem dal priznanje vsem organizatorjem za njihovo požrtvovalno delo, predvsem za starejše in invalidne občane. Lepo gesto je s svojo udeležbo naredil tudi g. Vinko Okršlar, kandidat SKD za Državni zbor. Prišli so tudi nekateri povabljeni med njimi s. Slavka Pestotnik, dolgoletna patro-nažna sestra in ga. Ana Štefan, upokojena moravska babica. Ko sem vprašal starejšega moža, kako se mu kaj zdi na našem srečanju, mi je odgovoril: »O ja, lepo! Le škoda je, da je samo enkrat na leto!« Ija posebej omeniti kuharja Dragota in njegovo ženo in vse prizadevne »kel-nerje in kelnerice«. V kulturnem programu nas je razveselil nastop Komornega mešanega pevskega zbor KID Limbar iz Moravč pod vodstvom zbo-rovodkinje Elizabete Kunavar, ki nam je posvetil svoj drugi javni nastop in se prvič predstavil večjemu avditoriju v dvorani Kulturnega doma. V kulturni program smo vključili tudi gosta srečanja p. Franca Cerarja, moravskoga rojaka, jezuita in ljudskega misijonarja, pisca in avtorja mnogih cerkvenih popevk. Ob spremljavi kitare nam je zapel pesem: Misijonar, kasneje pa še nekaj narodnih. Veselje in prisrčnost Naj na ta način izrazim tudi zahvalo vsem organizatorjem: Krajevni skupnosti Moravče, ki je nosilec praznovanja, Župnijski karitas in njenim članom, Krajevnemu odboru Rdečega križa — predsedniku in članom, Župniji sv. Martina in njenemu župniku g. Viktorju Primožiču, Občini Moravče, vodju Kulturnega doma g. Milanu Kokalju, PGD Moravče, vodji in prodajalkam Marketa Napredek Moravče in vsem drugim. Srečanje bo spet naslednje leto, prvo nedeljo v oktobru. Pridite še tisti, ki letos niste mogli. Ne bo vam žal! koordinator KS Moravče A. ŠTEFAN ŠOLSKA KOŠARKAŠKA LIGA Prva tekma v Moravčah Končno! Po preložitvi tekme je v Moravčah vendar prišlo do srečanja, ki so ga čakali vsi učenci OŠ Jurija Vege. 20.11. smo v Moravčah gostili ekipo OŠ Martina Krpana iz Ljubljane, ki pa je prišla 30 minut pozneje, kot smo pričakovali, ker so naše Moravče iskali pri Gabrovki. OŠ Martina Krpana je bila neverjetno dobra že na začetku srečanja, medtem ko so naši košarkarji in košarkašice bili velikokrat dobri pri prostih metih. Tekmo je zaznamovala velika hitrost in akcija. Bilo je videti tudi torbenost in slišati trenerske napotke. »Pojdi v obrambo!«, »Ne tam!« itd. Proti koncu tekme so tekmovalci postajali že utrujeni. Koje sodnik naznanil konec tekme, so navijači, nekateri veseli, drugi žalostni, odšli domov. Kakšno mnenje imam o tekmi? Dobra organizacija, dobra maskota, dobri igralci. Kaj sploh še manjka? Manjka edino še dober razultat, vendar ga mi, Moravčani, nismo mogli pričakovati. Zakaj? Zato, ker smo še- le prvo leto vključeni v ŠKL. Gotovo se bomo že naslednje leto povzpeli višje (Ups! Pozabil sem napisati izid!). Končni izid je bil 29:88 za OŠ Martina Krpana iz Ljubljane. MITJA LOVŠE OŠ Jurija Vege Moravče Obvestilo Vse dopisnike obveščamo, da svoje prispevke lahko oddajo do 10. dne v mesecu na sedežu občinske uprave. f PA BREZ ZAMERE -JT" ()bisk ministra Osterca je v Moravčah obrodil nepričakovane sadove — dobili smo nove pisate-Ije. V dobrodelne namene na grobovih listi s ceno stojijo, čeprav dobronamerni, na Lutrove odpustke spominjajo. VOLITVE Sedem se jih na listi voli. Sedem je izvoljenih. Zakaj volilcu pravica je volilna hkrati dana in odvzeta? -a- TERMITOV DAN ODPRTIH VRAT Se dan odprtih vrat peščici le izbrani oznani. Čemu? Mar pesek se ta dan, izbranim metal je v oči? OBČNI ZBOR Društva Limbar Kulturno-izobraževalno društvo Limbar je na 1. rednem občnem zboru, ki je bil 19. oktobra 1996 v Moravčah, sprejelo prenovljeni Statut društva in potrdilo organe društva, ki so bili izvoljeni že na ustanovnem občnem zboru. V uvodnem kulturnem programu se je predstavil novi pevski zbor društva pod vodstvom Elizabete Kunavar. Zbor sestavljajo mladi, vendar izkušeni pevci, zato je kljub kratkotrajnemu delovanju ubrano zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. V uradnem delu občnega zbora je predsednica društva Milka Novak predstavila letni načrt dela. Že 30. novembra 1996 se bo društvo javno predstavilo v Moravčah na prireditvi LIMBAR SE PREDSTAVI. Poleg že omenjenega zbora bodo v pestrem kulturnem programu nastopili še Ljudski godci in pevci ter Folklorna skupina Velka s Štajerske. V božičhem času bo zbor Limbar pripravil božični koncert v cerkvi Sv. Andreja, predvidena je tudi izvedba ljudske igre, literarni večer, koncert skupine Ave ter nekaj predavanj in razstav. V času občnega zbora je že bila v avli Kulturnega doma in v prostorih SKD razstava VVO MORAVČE Kostanjčkov dan v vrtcu »Kostanjev piknik bo! Gremo po kostanj!« je na- fiovedal naš najmlajši. Pa smo šli. Privoščili smo si ep nedeljski izlet in se vrnili s polno vrečo kostanja. Bilo ga je dovolj za v vrtec in sladkanje doma. Sončen, hladen jesenski dan je pozdravil otroke iz vrtca in male šole, ki so prišli v soboto na piknik, njihove vzgojiteljice in starše na igrišču pred vrtcem v Moravčah. Začetna trema je hitro minila. Kmalu so bili otroci zatopljeni v igro, vzgojiteljice so imele polne roke dela s pripravo kurišč, starši pa so rezali kostanj in klepe- Pevski zbor Limbar pred svojim prvim nastopom. likovnih del slikarke Urše Žajdela-Hrovat iz Domžal. Društvo Limbar namerava ustanoviti še folklorno in dramsko-recitatorsko sekcijo, zato vabi k sodelovanju mlade in tudi starejše občane, ki si žele udejstvovanja na tem področju. Na občni zbor so bili povabljeni tudi predstavniki drugih društev in ustanov iz Moravč, vabilu sta se odzvala predsednika dveh društev. Po zaključku uradnega dela občnega zbora je za dobro razpoloženje poskrbel še mladi harmonikar )ože Vidergar. MILKA NOVAK tali. Mizice so bile polno obložene z jesenskimi plodo-. Iz njih so otroci izdelovali prave umetnije. Kaj vse Kmetijska svetovalna služba enota MORAVČE sporoča, da je nova svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti ing. LIJANA LOVŠE, ki ima sedež na Kmetijsko svetovalni službi v Litiji, telefon 883-514. Vsako prvo sredo v mesecu pa vam bo na razpolago za svetovanje na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Moravčah od Z00—10.00 ure. Upamo, da bo sodelovanje med svetovalno službo in kmeti tudi v bodoče zgledno. se lahko naredi iz koruznih zrn, storžev, kostanja,... Pod spretnimi otroškimi prstki so nastajale ogrlice, lepili so koruzo na usnje, delali živalice iz kostanja, velikega medveda iz listov in ježka in storževih lusk. Pa se niso igrali samo otroci. Tudi starši smo se pomladili za dvajset let in več. Ob pesmicah, igri in vročem kostanju je dopoldne hitro minilo. Nekaj posebnega je bil ta kostanjev piknik. Vtisnil se je v spomin vseh, ki smo bili tam. Pa kostanj? Bilo ga je za vse dovolj! MAMICA Predsednik DU Moravče, France Novak z uvodnimi besedami začenja jubilejni koncert DU MORAVČE Pesem druži nas Deset let je že minilo, odkar smo pri DU Moravče ustanovili mešani pevski zbor, ki ga vsa leta uspešno vodi Alojz Štefan. Čeprav je zborovodja Lojze še mlad in silno zaposlen, je vedno našel čas za pevsko vajo z nami. Tako smo v desetih letih opravili veliko nastopov doma v občini, v domovih starejših občanov in na Revijah Gorenjske. Jubilej smo proslavili 19. oktobra 1996 v Kulturnem domu v Moravčah s samostojnim koncertom. Kot gostujoči pevski zbor se je predstavil zbor DU Litija s pevovodkinjo Lojzku Koritnik. V programu je sodeloval še Tri Svetlin in recita-torka Francka Kosmač. Uvodne besede predsednika DU Moravče, Franca Novaka, so nas še posebej navdušile kot tudi povezovanje programa s strani upokojenega učitelja Toneta Turšiča. Vrhunec jubilejnega koncerta je gotovo pomenila podelitev Gallusovih značk za 10 let dela v zboru, ki jih je podelil predsednik ZKO Domžale, g Lojze Stražar, in jubilejna pesem, ki smo jo zapeli ob spremljavi citer Rada Kokalja. Tako smo dostojno, ponosno in pokončno proslavili svoj prvi okrogli jubilej v želji, da bi nas pesem družila in vodila do nadaljnjih okroglih jubilejev. Prav na koncu bi radi izrekli zahvalo vsem sponzorjem, ki so nam finančno omogočili izvedbo tega za nas nad vse pomembnega projekta. ANICA KOROŠEC, DU Moravče Foto: Ivan Boihar, DU Domžale Trikratna paraolimpijka Draga Lapornik z Vrh polja — kdo si? Lahko rečem, da je naključje hotelo, da sem spoznala prijetno sogovornico Drago Lapornik. In kdo je ženska na invalidskem vozičku polna energije in življenjske moči? Pogovor je stekel v njenem novem domu na Vrh-polju, kamor je prvič prišla pred približno dvema letoma, ko je iskala svoj košček zemlje, kjer bi si zgradila dom. Kraj jo je tako pritegnil, da se je v trenutku odločila in tu začela z gradnjo hiše, skupaj s hčerko Ajdo, ki ji poleg športa pomeni največ na svetu. Sicer pa korenine Drage Lapornik segajo na Kozjansko, kamor še vedno zahaja. Kot majhna deklica je prebolela otroško paralizo in tako ostala priklenjena na invalidski voziček, ki je postal del nje in ga zelo spretno obvladuje. Šolala se je v Kamniku, nakar se je zaposlila v Ljubljani in ob delu končala višjo upravno šolo. Dobila je stanovanje v devetem nadstropju. Za zdravega človeka nič nenavadnega, Draga pa velikokrat ni mogla z doma ali domov, ker dvigalo ni delovalo. S športom se ukvarja kakšnih dvajset let. Začetki segajo v rano mladost — Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, nato v okviru Zveze para-plegikov Slovenije. Veliko truda je vlagala v šport, zalo tudi uspehi niso izostali. Sodelovala je na mnogih domačih in tujih tekmovanjih. Bila je na treh olimpijskih igrah, kjer je dvakrat osvojila bronasto medaljo v suvanju krogle, v Atlanti letos pa je zasedla nehvaležno četrto mesto. Šport je za Drago izziv in način Življenja, ki ji omogoča vzdrževati psihofizično kondicijo. Skozi šport je videla veliko sveta, dosegala odlične rezultate in dokazovala sebi in okolici, da invalidnost ne pomeni konec vsega, pač pa je lahko povod za mnoge stvari. Sama je živ dokaz tega. Ima toliko volje in energije, da je v njenih namerah in načrtih ne more nihče ustaviti. Sicer pa Draga živi povsem normalno življenje, sedaj je upokojena in doma zelo rada gospodinji, ureja svoj vrt in hišo, zelo težko pa čaka dan, ko bo vse postorila in bo lahko uživala v sadovih svojega dela. BRANKA BIZJAN Srečanje starejših krajanov v Pečah V nedeljo, 20. oktobra 1996, je bilo v dvorani gasilskega doma v Pečah spet živahno. Na tradicionalnem, letos že 13. srečanju starejših krajanov, ki ga je organizirala krajevna organizacija Rdečega križa Peče, so se namreč zbrali stari in mladi iz Peč in njene okolice. Kulturna skupina iz Peč je na začetku pozdravila vse navzoče, med njimi tudi moravškega župana g. Matjaža Kočarja in dolgoletnega člana Rdečega kriza Peče g. Orila Merčuna. Starejši krajani so z zanimanjem in s prisrčnim ploskanjem spremljali kulturni program, ki z vsakim letom pridobiva na raznovrstnosti prikazanih točk in številu nastopajočih. Poleg recitacij so prisotne razveselili Jožko s harmoniko, pevci iz Gore in plesna skupina iz Peč. Točke sta med seboj povezovala »Janez« in »Mica«, ki sta na poseben način obujala stare običaje in opravila. Program se je zaključil z voščilom starejšim krajanom, da bi naslednje leto preživeli zdravi in veseli. S tem voščilom pa ni bilo konec srečanja. Za to so poskrbeli člani (RK) Peče, ki so, kot vsako leto, tudi letos skrbno priprapvili pogostitev. D. BRVAR V SPOMIN Stanislava Lebarja-Staša Zadnje septembrske nedelje, smo se moravski gasilci odpravili na občinsko tekmovanje v upanju na čim boljši uspeh. Tokrat smo s prizorišča odšli sklonjenih glav, s solzami v očeh, pretreseni, nemi. Naš prijatelj Stašo je svoji desetini poveljeval brezhibno do konca, I nalo pa je njegovo življenje nenadoma ugasnilo tiho kot sveča. Z napredkom gasilske tehnike se je strokovno izobraževal do naziva gasilski častnik 1. stopnje. Stašo je imel voditeljske sposobnosti, dolgoletne izkušnje, tako da je svoje znanje prenašal na mlajše rodove. Na šoli je vodil društvo »mladi gasilec« in bil mentor ženski in veteranski desetini. Na tekmovanjih so dosegali vidne uvrstitve, kar pričajo številni pokali. V društvu je rad prevzemal zadolžitve s področja operative. Bil je tudi član raznih komisij v GZ Domžale. Za svoje nesebično delo v humani organizaciji — pomagati človeku v stiski, je prejel društvena, občinska in državna odlikovanja in priznanja. Da je bil naš Sašo res priljubljen tudi izven meja Moravske doline, je pokazala številna udeležba predstavnikov gasilskih društev in ostalih ob njegovem slovesu. Se zadnji pozdrav jokajočih siren ter zvok trobente in prijatelja Staša smo položili v njegovo ljubo moravsko zemljo. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. PGD MORAVČE Stanislav Lebar Stai se je rodit aprila 1947 pri lančigajevih v središču Moravč. Osnovno iolo je končal v Moravčah. Po njej se je izučil tapetniške i hm in služboval v obrtem podjetju (miga Ka mnik, Reklamservisu v tjuliljani in Železniškem podjetju Ljubljana. Njegov življenjski nazor je bil opredeljen z družinskimi vrednotami lančigajevih, ki so v štiriletnem boju zoper nacizem v Evropi in nemško okupacijo Slovenije izgubili dva dvajsetletna sinova, Nikota (padel 1943) in Rado-ta (padel 1944). Tudi prezgodnja smrt matere Elke (19b1) je štirinajstletnemu Stašu zapustila samoniklo in uporniško držo. Bojevito naravnanost je kasneje blažilo življenje s soprogo Ireno ter hčerkama Natašo in Tatjano. Svoji družini je poosebljal varnost in zavetje tudi kot ded, kadar je ob kmečki peti pest o-val svoji vnukinji in vnuka. Življenjsko preživetje mu je pomenili) delo delo kot edino upravičen vir za preživljanje. Trideset lej je s jtrvim jutranjim avtobusom zapuščal Moravče in se s popoldanskim vračal. In tretjino feh let je sam, s svojim delom, preživljal štiričlansko družino, Kot človek dela, ki Zeli biti, ne pa imeli, je bil Stat pristaš redi in (list ipline Ut/iv-Ijenjsko načelo je razdajal kot sotovariš v ZLSD. Bil je zagovornik resnice: Resnica mu je bila vse. Tišina smrti, ki jo je pokojnik hipoma in tesat trpljenja sprejel km odrešujočo belo svetlobo /<■ tista smrt, ki jo svojci, tovariši, prijatelji in znanci doživljamo kot nenadomestljivo izgubo človeka, ki smo ga imeli radi in ga bomo pogrešali. Stanislava Lebarja-Staša se bomo spominjali kot sotovariša iz ZLSD. Sotovariša, kije izpričeval izkustveno resnico in ta je največkrat zaMela. Spominjali se ga bomo tudi po umirjenosti, ki je v zadnjih dveh letih zamenjala njegovo bojevitost s strpnostjo in priznavanjem raznolikosti mnenj in stališč. OO ZLSD MORAVČE Lukovica /lamnik 12 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Izidi glasovanja na volitvah Svetov krajevnih skupnosti v občini Lukovica 10.11.1996 Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov in volilnih komisij krajevnih skupnosti ter na podlagi zapisnika o delu občinske volilne komisije je občinska volilna komisija Občine Lukovica ugotovila naslednje izide: v II. volilni enoti 1. ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA, Krašnja 39 2. VINKO GERAR, Krašnja 52 3. ALEŠ LAVRIČ, Krašnja 44 v III. volilni enoti 1. DANIJEL BUDNAR, Sp. Loke 5/a 2. TOMAŽ URBANIJA, Žirovše 11 3. ANI RESNIK, Sp. Loke 3 v IV. volilni enoti 1. VLADIMIR LAVRIČ, Kompolje .3 2. TOMAŽ MOČNIK, Koreno 14 Občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili v Svet krajevne skupnosti Lukovica izvoljeni naslednji kandidati: v I. volilni enoti 1. BRANKO KOSEC, Lukovica 7.3 2. MARIJA URBANIJA, Lukovica 61 3. STANISLAV SMRKOL, Lukovica 43 v II. volilni enoti 1. FRANC CERAR, Gradišče pri Lukovici 43 2. ANTON CERAR, GradišCe pri Lukovici 30 i. VINKO NAKRST, Gradišče pri Lukovici 44 v III. volilni enoti 1. JOŽEAVBELJ, Videm pri Lukovici 5 2. FRANC ZORE, Sp. Prapreče 31 3. FRANC VESEL, Sp. Koseze 17 v IV. volilni enoti 1. MAKS STEGNAR, čeplje9 v V. volilni enoti 1. VILJEM GOLOB, Trnjava 8/a KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVICA 8. BOJANA GOSTIČ 232 volilna enota 1 9. JANA STREHAR 303 Zap.ime in priimek skupaj 10. VLADIMIR KVEDER 242 št. Rl. ISOV 11. MATEVŽ KOTNIK 268 1 JANEZ LAVRIČ 127 12. JANEZ KOTNIK 291 2. JOŽE RESNIK 65 3. JANEZ BURKELJCA 162 KRAIEVNA SKUPNOST RAFOLCE 4. FRANC BERGANT 84 volilna enota 1 5. MARIAN CERAR 141 1. ANDREJ IGLIC 120 6. GREGOR BARLIČ 40 2. MARJAN KVEDER 146 7 FRANC BARLIČ 123 3. MATIIA JERETINA 85 8. ROMAN GABROVEC 71 4. JANEZ BERNOT 135 9. IVAN OVCA 107 5. VINKO DOLINŠEK 121 10. PETER ZUPAN 117 6. SREČKO GERČAR 112 11. ZDENKO VADIUNEC 102 7 VIKTOR SERŠA 147 12. ANTON FLORIANČIČ 43 13. QRIL URANKAR 90 KRAJEVNA SKUPNOST TROJANE 14. DARINKA VAJDE 126 volilna enota 1 15. MIRKO PODBELŠEK 62 1. KATARINA PRVINŠEK 29 16. ROBERT KOROŠEC 72 2. PRIMOŽ SMRKOLJ 66 17 ZDRAVKO PRAŠNIKAR 137 3. FRANC CELESTINA 52 18. JERNEJ RESNIK 47 4. FRANC SMRKOL) 50 19. MARKO KAVČIČ 92 5. 6. ZDRAVKO BRVAR LADISLAV GORIČAN 70 % KRAIEVNA SKUPNOST ČEŠN|ICE 7 ANTON JEREB 38 volilna enota 1 1. MARIAN ŽAVBI 13 volilna enota 2 2. PETER ČEBULI 27 1. mag. JANEZ KUŠAR 65 3. FRANC URANKAR 20 2. VERICA SMERKOLJ 60 4. IANEZ ŠINKOVEC 15 3. CIRIL SMRKOLJ 63 5. STANKO ŽORDANI 26 4. 5. VIKTOR MATJAN ŠTEFAN CERAR 25 19 KRAIEVNA SKUPNOST KRAŠN|A volilna enota 1 volilna enota 3 1 r~ 1 "> A K IZ " K \f /A v/ 1. JOŽE RAZPOTNIK 1C 1. FRANC NOVAK 43 JU 2. IANEZ URANKAR 52 2. MARJAN PUSTOTNIK 23 3. VINCENC URBANIIA 51 3. FRANCKA RAZPOTNIK-KO- NJAR 15 volilna enota 2 1. ALEŠ LAVRIČ 76 KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POLJE 2. ANASTAZII ŽIVKO BURJA 131 volilna enota 1 3. FRANC ŽAVBI 73 1. VIKTOR POGAČAR 86 4. FRANC CiRIL) 75 2. FRANC ŠUŠTAR 90 5. VINKO CERAR 100 3. MIROSLAV BURJA 72 6. JOŽEF ZUPAN 25 4. 5. VIKTOR GROŠEL) ROMAN KLOPČIČ 50 80 volilna enota 3 6. IANEZ ZUPANČIČ 34 1. ANI RESNIK 10 Z FRANC MOČNIK 59 2. TOMAŽ URBANIIA 40 8. MIROSIAV KLOPČIČ 39 3. DANIIEL BUDNAR 43 9. 10. SAŠO KOROŠEC JANEZ PC3CAČAR 39 79 volilna enota 4 11. FRANC GRADIŠEK 62 1. TOMAŽ MOČNIK 37 12. VINCENC JERAS 83 2. VLADIMIR LAVRIČ 40 13. IGOR STRAŽAR 46 KRAIEVNA SKUPNOST LUKOVICA volilna enota 1 1. FRANC PERNE 2. BRANKO KOSEC 3. STANISLAV SMRKOL 4. FRANC PAVŠEK 5. FRA NO STOSCHrrZKY 6. MARIJA URBANIJA 7 IOŽEF URBANIJA volilna enota 2 1. ANTON CERAR, Gradišče 2. FRANC CERAR 3. ANTON CERAR, Preserje 4. VINKO NAKRST 5. IANEZ PESTATOR 6. MARIIAN VESEL 7 MILAN VESEL 8. SILVESTAR SAMBOL volilna enota 3 1. FERDINAND SEVER 2. IOŽE AVBELJ 3. STANISLAV VESEL 4. FRANC VESEL 5. FRANC AVBELJ 6. FRANC ZORE volilna enota 4 1. SIMON KRALI SERŠA 2. MAKS STEGNAR volilna enota 5 1. MARIAN POZNIČ 2. VIDEM GOLOB 69 140 112 46 89 122 66 60 65 48 57 40 40 26 27 64 80 56 66 64 74 21 37 KRAJEVNA SKUPNOST PREVOJE volilna enota 1 1. ZVONIMIR DOLENC 146 2. KAMIL[X)MITROVIČ 178 3. FRANC STRMŠEK 271 4. DANILO KASTELIC 195 5. JOŽE OMAHNA 257 6. PETER GOSTIČ 295 7 BOIAN ANDREIKA 277 Občinska volilna komisija Lukovica ugotavlja, da so bili v Svet krajevne skupnosti Blagovica izvoljeni naslednji kandidati: 1. IANEZ BURKELICA, Pri les je 3 2. MARIAN CERAR, Prevoje 1 3. ZDRAVKO PRAŠNIKAR, Mali Jelnik 4 4. JANEZ LAVRIČ, Veliki lelnik 6 5. DARINKA VAJDE, Blagovica 23 6. FRANC BARLIČ, Blagovica 3 7 PETER ZUPAN, Sp. Petelinjek Va Občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili v Svet krajevne skupnosti Češnjice izvoljeni naslednji kandidati: 1. PETER ČEBULJ, Češnjice 3 2. STANKO ŽORDANI, Poljane nad Blagovico 2 3. FRANC URANKAR, Sok c d 4. IANEZ ŠINKOVEC, Češnjice 6 5. MARJAN ŽAVBI, Lipa 6 Občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili v Svet krajevne skupnosti Krašnja izvoljeni naslednji kandidati: v I. volilni enoli 1. IANEZ URANKAR, Vrh nad Krašnjo 8 2. VINCENC URBANIJA, Krajno Brdo 3/a 3. FRANC NOVAK, Krajno Brdo 11 Občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili v Svet krajevne skupnosti Prevoje izvoljeni naslednji kandidati: 1. JANA STREHAR, Šentvid pri Lukovici 46 2. PETER GOSTIČ, Prevoje pri Šentvidu 100 3. JANEZ KOTNIK, Prevoje pri Šentvidu 73 4. BOJAN ANDREIKA, Prevoje pri Šentvidu 116 5. FRANC STRMŠEK, Prevoje pri Šentvidu 104 6. MATEVŽ KOTNIK, Imovica 11 7 JOŽE OMAHNA, Prevalje 10 Občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili v Svet krajevne skupnosti Rafolče izvoljeni naslednji kandidati: 1. VIKTOR SERŠA, Rafolče 5 2. MARJAN KVEDER, Rafolče 11 .3. JANEZ BERNOT, Rafolče 34 4. VINKO DOLINŠEK, Vrhovlje 18 5. AN DRE) IGUČ, Rafolče 18 6. SREČKO GERČAR, Dupeljne 3 7 MATIJA JERETINA, Straža 3 Občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili v Svet krajevne skupnosti Trojane izvoljeni naslednji kandidati: v I. volilni enoti 1. LADISIAV GORIčAN, Trojane 33 2. ZDRAVKO BRVAR, Trojane 30 3. PRIMOŽ SMRKOLJ, Trojane 14 v II. volilni enoti 1. mag. JANEZ KUŠAR, Učak 17 2. CIRIL SMRKOL), Šentožbolt 1 3. VERICA SMERKOLJ, Učak 8 v III. volilni enoti 1. JOŽE RAZPOTNIK, log 4 2. MARJAN PUSTOTNIK, Javorje pri Blagovici 4 Občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili v Svet krajevne skupnosti Zlato Polje izvoljeni naslednji kandidati: 1. FANC ŠUŠTAR, Zlato Polje: 6 2. Viktor Pogačar, Podgora pri Zlatem Polju 5 3. VINCENC JERAS, OferseS 4. ROMAN KLOPČIČ, Trnovče 3 5. JANEZ PCX3AČAR, Trnovče 8 6. MIROSLAV BURJA, Brezovica pri Zlatem Polju 4 7 FRANC GRADIŠEK, Podgora pri Zlatem Polju 4 Očinska komisija Lukovica se zahvaljuje vsem volilnim odborom in volilnim komisijam krajevnih skupnosti, vsem, ki so odstopili svoje prostore za volišča ter vsem ki so sodelovali pri izvedbi vo litev 10. novembra 1996. Vsi ste s prizadevnim delom prispevali velik delež, da so volitve članov Svetov krajevnih skupnosti potekale nemoteno in brez zapletov. Volilni organi smo svoje delo torej opravili; zdaj so na vrsti novoizvoljeni sveli KS, ki jih čaka naporno delo. Vsem česlilameiji^elimo uspešno delo! Predsednica: ;y, dipl. iur. I. r. Delo občinskega sveta v obdobju 1995-1996 Bil je že ponedeljek, 11. november, ko je Občinska volilna komisija v zgodnjih jutranjih urah končala svoje delo. Od leve proti desni: Ivana Žurej (članica), Nada Smrkolj (članica), Robi Šuštar (član), Franci Do-linsek (član), Irma Markovšek (članica), Mojca Stoschitzky (predsednica), Florjan Maselj (namestnik predsednika) in Mojca Bcguš (članica). FOTO: V. Remšak Prva konstitutivna seja občinskega sveta Občine Lukovica je bila 22. decembra 1994. Pet dni kasneje je bila še posvetovalna seja. S tem je bil postavljen temeljni kamen za delovanje naše občine, kar zadeva občinske organe. V letu 1995 je bila prva seja 25. januarja, sledilo je 14 rednih sej in 3 izredne. V lem letu je bilo do sedaj 6 rednih in 3 izredne seje. Na večini od teh sej so obravnavali problematiko avtoceste oz. spremembo prostorskega plana. V tem obdobju so delovale lurii komisije.' in odhejri kot delovna telesa občinske'ga sveta. Število sej je bilo nastednje: ZA LETO 1995 - komisija za spremljanje priprav in graelnjo avtoceste l)x - komisija za pripravo sprememb prostorskega plana 4x - komisija za povojne poboje 3x ■ komisija za delitveno bilanco 6x komisija za koordiniranje telefonskega omrežja 5x - komisija za izbiro občinskega grba 3x - komisija za mandatna vprašanja, voliive in imenovanja 4x - statutarno pravna komisija 12x • odtor za pripravo planov, proračuna olx"ino in finance 6x - cxltx>r za gospodarstvo, kmetijstvo, obrt in turizem 4x - exlbcx za družbene in društvene dejavnosti !x - odtxx za komunalne dejavnosti 3x - odbor za splošne zadeve lx - predsedniki odborov delovnih leles 3x ZA LETO 1996 - komisija za Spremljanje priprav in gradnjf) avtoceste 9x - komisija za pripravo sprememb prostorskega plana I1x - komisija za delitveno bilanco Hx - komisija za koordiniranje telefonskega omrežja 3x - komisija za mandatna vprašanja 2x - komisija za izbiro grba 1x - komisija za varnost v cestnem prometu 5x statutarno pravna komisija lx - odlxir za pripravo planov, proračuna ejbčino in finance 2x -odlx;r za gospodarstvo, kmetijstvo, obrt in turizem 5x - exllx>r /a družbene in društvene dejavnosti 2x - exlbor za komunalne dejavnosti 4x - exlbor za spbšne zadeve 5x - nadzorni odbor 2x - iniciativna skupina za časopis 2x - predsedniki odborov delovnih lete 2x. Izredno obsedno delo v dosedanjem obdobju je bilo po Poslovniku občinskega svela Ob čine Lukovk a plačano v obliki sejnin. Za člane Občinskega sveta Občine Lukovica znaša sejnina: - za predsednika (Jbčinskega svela v višini 5.1)00,00 Sil za namestnika predsednika v višini 4.500,00 Sli ■ za elaneolx inskega sveta v višini 4.000,00 Sfl. Za člane delovnih leles občinskega svela Občine Lukovica znaša sejnina: - za predsednika delovnih teles v višini 4.(HK),(X) SIT - namestnik predsednika v višini 3.500,00 SIT za zapisnikarja oz. tajnika delovnega telesa v višini 3.000,00 SIT - za člane eMervnih teb, v višini 3.000,00 SFT. Zanimive vi razlike glede1 sejnin v primerjavi z drugimi občinami. (e pogledamo v Slamnik št. 4, letnik 35, na stran 3, z dne 2.5. aprila 19%, je plača funkcionarjev in nadomestil za opravljanje funke ije (neto zneski) v primerjavi z našimi sejninami krepko višja. Sejnina za Županjo je rako decembra I'195 leta znašala 2S.600.00 SIT, za tajnika obf. uprave 17600,00 SIT, za podžupana 4.800,00 SIT. Svetniška »eJecembrska plača« je bila za vse skexaj enaka, in sicer nekaj več kot 47fXK),(K) SIT (za Iri seje občinskega sveta). Kakorkoli Že je, se naša občina glede sejnin, kakor tudi na nekaterih drugih [xxlrral)o na področju posameznih resornih ministrstev, so veli-ka. Ostane le malo denarja, s katerim lahko obdna razpolaga sama in poskuša v kar največji meri zagotoviti dobrine, ki bodo služile v dobro naših občanov. na Lukovica za lelo 1996 zagotovili: - za komunalno dejavnost 58,108.tXK),(X) SIT - za osnovno izobraževanje 37582.000,00Sn" - za občinske organe In občinske uprave 15,509J 100,00 SIT za predšolsko vzgojo 19,352.(XX),(X) SIT - za redno vzdrževanje lokalnih cest 14,159.000,00 SIT - za socialno varstvo 9,txTO00,00 SIT - za kulturo .5,2« 1000,00 Sil - za varstvo pred požarom 2,9M.000,00SIT - stanovanjsko |xxiročje 2,925.000,00 SIT - za zdravstv. varstvo oseb brez prejemkov 242.5.(XX),(X)SIT -za šport 1,272.(XX),00SIT - za zaščito in reševanje l,(lf,I.IXX),(X)SIT - za mrliško pregledno službo !00.0( 10,00 SIT Skupaj: 190,596.000,00 SIT - za prostorsko planiranje 1,025.000,00 SIT SKUPA): 191,621.000,00 SIT Tokrat vas želimo nekoliko bolj seznaniti s poročilom o porabljenih sredstvih po posameznih krajevnih skupnostih v naši občini. Seveda se med proračunskimi postavkami najdejo tudi tiste, ki so namenjene za financiranje rodnega delovanja krajevnih skupnosti, za inveslii ijo in investicijsko vzdrževanje. Krajevne skupnosti so v letu 1995 prejele naslednja finančna sredstva: - KS Blagovica za redno dejavnosl 2K4.(XX),00 SIT in za asfaltiranje cest, plaz Korpe in vodovod Slapar 6,544122,00 SIT, skupaj 6,H2H.')22,(XI SIT - KS GeSnjice za redno dejavnosl 224.000,00 SIT in za rekonslrukc ijo ceste, sanacijo plazu Lipa in meritve za cesto 3,300000,00 SIT, skupaj l,524.(XX),(X) SI I - KS Krašnja za redno dejavnosl 363000,00 SIT in za asfaltiranje cesi 4,(XX).(XX),(X) SIT, skupaj 4,363.000,00 SfT - KS I ukovka za redno dejavnost 571000,00 SfT in za asfaltiranje cesle v Sp. Praprečah in obnova pokopališča (.radišče 3,992.046,(X) SI I, skupaj 4,563.046,00 SIT KS Prevoje za redno dejavnosl 508.(XX),(X) Sil in za pokopališče v Šentvidu, asfaltiranje ceste Šentvid - Prevoje 5,OHO.565,00 SIT, skupaj 5,598.565,00 SIT - KS Rafolče za redno dejavnosl 235.000,00 in za rekonstrukcijo cesle, rekonslruke ijo vodovoda in asfaltiranje eosl 6,.5(X).(XX),(X) Sil - KS Trojane za redno dejavnost 3B2.(XX),(X) SI I in za rekonstrukcijo ceste, pluženje snega, pla-nime deske in sanacijo vodovoda 3,92H.780,00 SIT, skupaj 4,310.780,«) SIT - KS Zlate) Polje za redno dejavnosl 24Z(XX),(X) SIT in /a vzdrževanje cest in zgradnjo vodovoda 5,960.920,(X) Sil, skupaj 6,207920,«) SIT. Z rebalansom oktobra 1996 sme) za investicije in inveslicijsko vzdrževanje v krajevnih skupno-slih v (Xx'ini I ukovic a namenili naslednja sredstva: - KS Blagovica za redno dejavnosl »1400,00 Sil, nadaljevanje rekonstrukcije < este v Blagovici in izgradnjo vodovoda Mali letnik H,229.55Z(X) Sil, skopaj 8,62085700 SIT - KS GeSnjice za redno dejavnost 230720,00 SIT, mrliško vežico in rekonslnikcija ceste v CeS-njie ah 1,500.(XX1,(X) SI I, skupaj 1,730.720,00 SIT - KS Krašnja za redno dejavnosl I73.»'X),(X) Sil, rekonslruki ijo cest in sofinanciranje telekomunikacijskega omrežja 10,1I6.«24,(X) SIT, skupaj 10490.714,00 SIT - KS Lukovica za redno dejavno« 588130,00 SIT, izgradnjo kanalizacije v Lukovici, reknnstruk-(ijo cesle v (Vpijali, sofinani ir.mje lelekomunikai ijskega omrežja in rekonslruki ijo I esle v Gradišču 44(XI.(XX),00 SIT, skupaj 4,9H»J 10,1X1 Sil - KS Prevoje za redno rk'javnost 523,240«) SIT, izgradnjo javne razsvetljave, sofinanciranje' telekomunikacijskega omrežja in rekonstrukcijo ceste na Prevojah 4,750.(X)0,(X), skupaj 5,27.I.24(),(X1SII - KS Rafolče za redno dejavnost 242.050,00 SIT, rekonstrukcije ceste Dupdjne, izgradnjo vodovoda in sofinanciranje tefckomunikac ijskega omrežja 44(X).(XX),(X), skupaj4,642.050,00 SfT - KS Trojane za redno dejavnosl 193460«) Sil, rekonslruki rja ceste Senložbolt - Prvine 2,I«X).(XX),(X) Sli; skupaj 3.193460<0d Sil - KS Zlato Polje za redno dejavnosl 254410,00 SIT, za izgradnjo vodovoda Mala lasna, sofinanciranje načrtov za ceste in sofinanciranje lelekomunikai ijskega omrežja 2,700000,00 SIT, sku-p,ij/,K5441(),(X)Sn~ Poleg že zgoraj omenjenih sredslev se iz občinskega proračuna financ ira tudi izgradnja vodovoda Zlato Itiljo delež obe ine v letu I9%je kar li,l(Xl.(XXI,(X)SIT. Skupna sredstva za investicije in inveslic ijsko vzdrževanje na področju komunale znašajo I I6,5%.381,(X) Sli. ()d tega za redno vzdrževanje 2.5,l.'j().(XX),(X) SI I, za inveslii ijsko vzdrževanje 7050.IXX),(X) SIT in za investicije 104,3'«).3111,00 SIT. Kol občina se dobro zavedamo, da je vsak tolar, ki ga ikibimo lxxlisi od republike za linan ciranje posameznih, dejavnosti ali kako drugače v občinski proračun, denar, ki so ga služili ljudje, zalo poskušamo sredstva razdelili enakomerno med vse in v določene dobrine, za kalere vemo, da so za naše občane nujno potrebne. Gradbeni odbor po končanem asfaltiranju s predsednikom KS Blagovica (Foto: V. R) Asfaltirana cesta Mali Jelnik-Vošce Krajani Malega Jelnika in Vošc so letos končno dobili pričakovani 600 m dolg asfalten odsek ceste, medtem ko so lansko leto že asfaltirali 400 m omenjene ceste; torej skupno kilometer asfalta. Krajani obeh vasi so s prizadevnim delom sami utrdili z lastnimi sredstvi preko 1750 m makadamske ceste, sami so betonirali betonske jaške, pripravili teren za mulde, na cesti so krajani opravili preko 1(XX) delovnih ur ter zbrali finančna sredstva v višini cea 3 mio SIT. Sredstva za asfaltirano prevleko je prispevala Občina Lukovica, dol cevi je prispevala KS Blagovica, ostalo Občina Lukovica in krajani sani. Gradbeni odbor v sestavi Franc: Bergant (predsednik), Vinko Resnik, Franc Bizjak in Ivan Resnik ter vaše'ani obeh vasi se zahvaljujejo Občini Lukovica za finančno pomoč, še posebej pa županu Anastaziju Živku Burji, Tomažu Gerarju, predsedniku KS Blagovica, I rancu Barliču, izvajalcu spodnjega ustroja Marku Zupančiču in vsem, ki so kakor koli pomagali, da imata vasi Mali lelnik in Vošce po enem letu asfaltiran kilometer ceste, ki je pogoj za normalno življenje v današnjih časih. MONIKA Asfaltiranje ceste tudi na Prevoje v KS Blagovica Krajani vasi Prevoje nad Blagovico si bomo gotovo zapomnili 6. november, kot dan, ko smo pridobili asfaltirano vaško cesto. Želja po pridobitvi boljše cestne povezave z dolino je bila pri vaščanih Prevoj prisotna že nekaj let. V letošnjem letu pa smo se trdno odločili, da jo tudi uresničimo. Prvi korak k uresničitvi zadanega cilja je predstavljala pridobitev projektne dokumentacije. Le-to smo pridobili že leta 1994 s pomočjo g. Kovača iz takratne skupne občine Domžale. V maju 1996 smo pričeli z iskanjem za nas najugodnejšega izvajalca del. Po štirih mesecih smo se odlex":ili za Marka Zupančiča, samostojnega podjetnika iz Spodnjih Lok pri Krašnji. Z obnovitvenimi deli (priprava podlage za asfaltiranje') smo pričeli 16. septembra in jih kljub slalx' mu vremenu končali v treh tednih. Investitor grad lx'nih del smo bili vaščani sami. Vas Prevoje šteje |X'I domačij, le štiri ek)mačije pa so finančno omogočile izvedbo projekta. Opravljenih je bilo preko 7(X) ur prostovoljnih delovnih ur (posek drevja, betoniranje jaškov, polaganje drenažnih cevi, urejanje mulde). Pri obnovitvenih delih nam je' pomagala obdna I ukovica z betonskimi in drenažnimi cevmi ter peskom za drenažo. S pomočjo in razumevanjem občine Lukovica nam je cesto v dolžini 800 m uspelo asfaltirati že v letošnjem letu. Za realizacijo celotnega projekta je potrebna še obnova v ck>lžini 7(X) m. Upamo, da bo projekt dokončno izveden že v naslednjem letu. Ob te>j priliki bi se radi zahvalili vsem, ki so karkoli prispevali in pomagali pri izvedbi obnove. Posebna zahvala velja g. Kovaču iz Upravne enote Domžale, gosfxxiom A. Živku Burja, Tomažu Gerarju, Cirilu Smrkolju iz občine Lukovica in g. Benko-viču, ki je odstopil velik del zemljišča. Zahvaljujemo se tudi izvajalcu del g. Marku Zupančiču, samostojnemu podjetniku iz Spodnjih Lok pri Krašnji za kvalitetno in hitro opravljeno delo. Vsem tistim, ki pa se še nameravate odlepiti za obnovo cest, vam priporčamo Marka Zupančiča, kot zanesljivega izvajalca del. M. C. Avtobusni prevozi Po izraženem interesu staršev, šole in Občine Lukovica, pričnemo v ponedeljek 18.11. 1996 s poskusnim prevozom otrok na relaciji: VOZNI RED: I. PROGA Prapreče - Avbelj 7"' Videm - križišče 7" Preserje - igrišče 72" Gradišče-križišče 7a Prapreče - št. 13 - križ 72" Lukovica Bevc 7" II. PROGA Prevoje avtobusna postaja 735 Prevoje - Klopčič 7" Prevoje - Škarja 7"" Vrba - križišče 74' Imovica - križišče 74'' Šentvid - igrišče 7r'° Brdo - šola 7" Povratek izpred šole: - prvič ob 1215 - drugič (po potrebi) ob 133". Mesečna vozovnica stane 1.500,00 SIT. Za čas od 18.11.19% do 24.12.19%, pa je cena mesečne vozovnice 1.700,00 SIT zaradi večjega števila voženj. Učenci, ki se ne bodo redno vozili, lahko plačujejo dnevne vozejvnice za občasni prevoz po ceni 50/00 SIT v eno smer. CETOURS Lovska družina Lukovica Obvešča vse ljubitelje narave, divjadi in prijatelje lovcev, da bo slavnostna proslava ob 50-letnici ustanovitve Lovske družine Lukovica, 14.12.1996 ob 16. uri v prostorih kulturnega doma v Lukovici. Lovski pozdrav, Lukovški lovci Potujoča knjižnica prihaja Na področju občine Lukovica bo v drugi polovici decembra po vseh večjih krajih dosegljiva izposoja knjig. Knjige smo si do sedaj občani naše občine izposojevali v Domžalah. Z nabavo »Bibliobusa« pa bodo knjige dosegljive širšemu krogu bralcev in predvsem bližje. Vozilo je bilo nabavljeno v sodelovanju med občinama Kamnik in Lukovica ter obema matičnima knjiž nicama Kamnik in Domžale. Vozilo tipa Mercedes je opremil AS - Remont. Bibliobus je tu, potrebno ga je še opremiti s knjižnim fondom, ki že čaka. Prav tako je potrebno urediti vse dokumente tako, da bo možen sveečan prevzem vozila nekje v sredini meseca decembra. Pred tem bomo uredili tudi urnik postankov in izposoje ter postajališča. fslova pridobitev je tu, upamo, da bo lepo sprejeta in da bo koristna vsem, še posebej pa mladim ter tako dvigovala tudi našo kulturo, zavest in znanje. M. K. Obvestilo Ponovno vas obveščamo, da bo pri gradnji avtoceste prihajalo do viškov nerodovitne zem-Ije. Zato vas prosimo, da nam natančno sporočite mesta možnih bkacij za nasipavanje oz. izboljšanje kmetijskih površin. vloge / n.ii.intnimi lok.ii tjami zasipavanj oz. deponij pošljite na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, Lukovica, oddelek za komunalo. OBČINA LUKOVICA Komisija za spremljanje priprav izgradnje avte« este Čebelarsko društvo Lukovica je razvilo svoj prapor Po 87 letih aktivnega delovanja smo čebelarji Črnega grabna ustanovili samostojno Čebelarsko društvo Lukovica. Ustanovljeno je bilo v lanskem decembru, lelos pa smej se exlloč:ili, da razvijemo svoj prvi društveni prapor. Tako smo se zbrali 17 avgusta na slovesni prireditvi v Rokovnjaškem gozdičku na Brdu pri Lukovici. V lepem vremenu, ki ga letos ni bilo na pretek, smo se zL>rali številni čebelarji in ljubitelji čebelarstva. Slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz sosednjih čebelarskih društev ter čebelarji iz Zagorja in Preddvora, gasilci iz Lukovice, Krašnjeter Prevoj in predstavniki lovske družine s svojimi prapori, ter se na kraju slovesnosti tudi pobratili s praporom našega društva. Med najpomembnejšimi gosti so bili: župan g. Živko Burja, ki je bil tudi lx> ter praporu, podžupan g. Matej Kotnik, g. Franci Avbelj, predsednik odbora za gospodarstvo, kme-tijslvo in turizem, predsednik Krajevne skupnosti Lukovica g. Franc Zore, predsednik Turističnega društva g. Frane: Pavšek, g. Rado Remšak, delegat Popravek k članku: Za vsako bolezen rožica V prejšnji številki Slamnika je bil objavljen članek o otvoritvi Vzorčnega centra zdravilnih zelišč pri naši šoli. V njem sta bili dve napaki: mentorici, ki vodi naravoslovni krožek in gojenje zdravilnih zelišč, ni ime Karmen ampak Karla; pri drugi napaki pa smo imeli kar nekaj vprašanj: ogledali smo si stare predmete pri gospe Pavli Jeras in ne Francki Ma-selj, ki je doma v Spodnjih Lokah. Gospa Francka Maselj veliko pomaga v našem društvu in v šoli, vendar lastnosti, ki jih je napisal pisec članka, pripadajo le Pavli Jeras. Veseli smo, da naše delo opazijo tudi drugi in o njem napišejo članek. Vendar prosimo, da se v naslednji šlevilki objavi popravek. V prispevku, ki sem ga za isto številko Slamnika napisala sama in ni bil objavljen, teh napak ni bilo. VERA BEGUŠ ČZS iz ČD Domžak? ter predstavnik ČZ5 in usrednik revije Slovenski čebelar g. Janez Mihelič. Žal nam je, da se tako pomembne prireditve ni mogel udeležiti predsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Lojze- Peterle, upamo, da se srečamo z njim ob kaki oVugi priložnosti. Na začetku slovesnosti je goste in čebelarje pcjzdravila voditeljica programa, gdč. Alenka Kos. Pcj> uventni besedi g. župana je krejnikej čebelarstva v Črnem grabnu prebral g. Tone Cjostič v katedri je or\-sal pot naših čc4jelarjev cd leta 1919 pa do danes, ter zaključil z besedami, da smo sposobni in vredni ter nove organiziranosti ni treba posetrej poudarjati: Poslanstvo čebelarjev je veliko, pejsebno Se, c5e se cetat-na družba zaveda, kako pomembna je vloga Č:e4x'-le v naravi. Po krajšem kulturnem programu, v katerim so SO delovali: pevski zbor Janko Kersnik, Niko in Helena Urbanija sta boter g. Živko Burja ter g. Frančiška Je-mee razvila prapor in ga izročila praporščaku g. Marku Kotniku; ta ga je nadvse slovesno sprejel. Župnik g. Andrej Svete ga je blagoslovil, nato pa smo najzaslužnejšim članom ČD Lukovica podelili exllikovanja za dvig slovenskega čebelarstva in priznanja za dolgoletno ter uspešno čebelarjenje. Tako je potekala naša slovesnost. Seveda pa se moramo ežb razvitju prapora zahvaliti vsem, ki so nam finančno pomagali, zlasti pa Občini Lukovica, Krajevni skupnosti Lukovica, Kmetijskemu inštitutu Slovenije, in ne nazadnje botri, g. Frančiški Jemee, ki je z dobrotami gostilne Bevc pogostila vse povabljene goste prireditve. Zahvaljujemo se za sodelovanje tudi Turističnemu društvu Lukovica, Gasilskemu društvu Lukovka, narodnim nošam in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu naše prireditve Predsednik ČD Lukovica ALBIN ZAjC Domžale /lamnik 14 Nove knjige v domžalski Knjižnici V domžalski Knjižnici smo v mesecu oktobru pridobili in pripravili za izposojo 265 naslovov novih knjig, videokaset, avdiokaset, CD-jev in CD-romov. Splošno področje je med drugim gradivom pridobilo tudi Bibliotekarski terminološki slovar: poskusni snopič, ki zapolnjuje terminološke vrzeli na področju bibliotekarstva v Sloveniji. Astrologija ima novo knjigo Ale-xandra Camerona Rae Blefsikon okultizma. Blefsikon spada v zanimivo zbirko blefsikonov, v tem pa se lahko naučite okultizma. |acques Lacan je na področju psihologije ponovno izdal knjigo v slovenskem jeziku Štirje temeljni koncepti psihoanalize. Vpisali smo tudi delo Vladimirja Stanojeviča Tragedija genija: duševni poremećaji znamenitih ljudi, ki obravnava genialnost posameznikov v svetovni zgodovini in psihopatologijo. Področje verstva je bogatejše za novo delo Anthonyija de Mella Hoditi po vodi. Delo govori o duhovnih vajah, samospoznavanju, in osebnem razvoju. Knjigo je prevedla Metka Kle-višar. Novo knjigo je izdal tudi John Povvell: Z očmi vere. Izšlo je tudi novo Sveto pismo stare in nove zaveze, slovenski standardni prevod. Ta je že na razpolago obiskovalcem naše knjižnice. V predvolilnem obdobju smo v knjižnici vpisali le tri nove knjige na področju politike, med njimi deli Rada Bohinca Slovenski izziv in Prednost Cirila Ribičiča. Ekonomija in marketing sta bogatejša za kar nekaj novih knjig, tudi za eno temeljnih del Philipa Kotlerja, ki je končno izšlo v slovenskem jeziku Marketing manage-ment - trženjsko upravljanje: analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ouaine Bain in Maureen Sanders sta izdali knjigo na področju prava Ko pride na dan: vodič za mlade, ki so bili spolno zlorabljeni. Sergij Vilfan je izdal knjigo Zgodovinska pravotvornost in Slovenci, ki govori o pravni zgodo- l€l€FONIJA MARJAN JERETINA s.p. Prežlhova 6, Domžale tel/fax 061 723 444 Prodaja, servis in montaža telefonov, telefonskih central, telefonskih tajnic, telefaxov in domofonov vini Slovenije, pravu in zgodovinskem pregledu. Na področju vzgoje in izobraževanja je Angelca Žerovnik napisala delo: Pedagogika družinskega ognjišča. Knjiga seznanja bralca z družinsko vzgojo in družinskim življenjem, družino, domačo vzgojo, vrednotami in socializacijo. Etnologija je pridobila le dve novi deli. Posebej zanimivo je Vox populi: zlata knjiga pregovorov vsega sveta. Knjiga piše o pregovorih in njihovi antologiji, primerih ljudskih pregovorov in aforizmih. Na področju matematike je Ron Van der Meer izdal knjigo Bližnjice do matematike: lepota, moč in zabavnost matematike. Knjiga zanimivo in na poseben način predstavlja matematiko mlademu bralcu. Biologija je bogatejša za delo Toma Turka Živalski svet Jadranskega morja; delo opisuje morske živali, Jadransko morje, bentos. Knjiga je opremljena s fotografijami. Področje medicine je pridobilo kar nekaj novih del, tudi knjigo Jeana Carperja Hrana - čudežno zdravilo: kako s hrano preprečevati in zdraviti več kot 100 simptomov in bolezni. Bob Owen je izdal delo Ozdravitev neozdravljivega, ki govori o naravnem zdravljenju in AIDSu. Janette Rain-vvater je napisala knjigo Odločitev je vaša: vodnik za samoterapijo. Vodnik govori o duševni higieni, samospoznavanju, psihoterapiji, psihotehnikah, osebnem razvoju in samozdravljenju. Računalništvo je bogatejše za novo delo Stevea Baina CoreIDRAVV! 6 za Windows v uporabi. Priročnik predstavlja računalniški program CoreIDRAVV in računalniško grafiko, namizno založništvo in urejevalnike besedil. Kmetijstvo oziroma vrtnarstvo je pridobilo delo lohna Brooksa Sobne rastline, ki predstavlja posamezne sobne rastline in njihovo gojenje. Izšla je tudi Velika knjiga o vrtu, ki prikazuje različne vrste vrtnarskih del in je pravi priročnik za domače vrtnarje. Miran Mihelčič je na področju vodenja in organizacije izdal delo Ekonomika poslovanja za inženirje. Učbenik predstavlja poslovanje in podjetje, poslovni proces, delovna sredstva, stroške, finančno poslovanje in analizo poslovanja. Učbenik je primeren za študente in diplomante tehniških fakultet. Beaumont Nevvhall je na področju fotografije napisal knjigo The histo-rvof photographv: from 1839 to the present. Knjiga v angleškem jeziku podaja zgodovinski pregled fotografije. Šport je pridobil novo knjigo s področja alpinizma: Anapurna, zadnji slovenski osemtisočak. Viki Grošelj opisuje vzpon na to goro. Knjiga je opremljena s fotografijami Vikija Grošlja in Toneta Škarje. Na področju jezikoslovja je bilo v mesecu oktobru vpisanih precej novih knjig. Izšel je zbornik Jezik in čas, ki opisuje slovenščino in njen družbeni vidik, sociolingvistiko, psiholingvistiko, stilistiko, jezikovno kulturo in jezikovne zvrsti. Ruth Lerche je napisala delo Veščine javnega nastopanja. Priročnik seznanja'bralca z osnovami nastopanja v javnosti. Biografije so bogatejše za predstavitev življenja in dela škofa Antona Martina Slomška. Ignacij Voje je na področju zgodo- vine izdal knjigo Slovenci pod pritiskom turškega nasilja. Knjiga opisuje zgodovino Slovencev v obdobju od 15. do 17 stoletja in turške vpade. Oktobra smo v domžalski Knjižnici vpisali tudi precej novih avdio - in videokaset ter knjig s področja leposlovja. Vse, česar tu nismo uspeli zapisati, si lahko ogledate in seveda tudi izposodite na dom med uradnimi urami Knjižnice Domžale. B. Z. O. V Majčevem dvoru v Jaršah so si otroci 24. oktobra z zanimanjem ogledali predstavo Pavliha noče v šolo, ki jim jo je pripravila Združena lista socialnih demokratov. Foto: Lipovšek V VRTCIH SE VEDNO KAJ DOGAJA Uv • v • v rsin ziv-zav Še posebej pestro je v oktobru, saj je takrat »Teden otroka« in za otroke poskrbimo še bolj kot po navadi. V enoti »Urša« so praznovanja nizali kar ves mesec in so, IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Smrt nima koledarja« Govoriti o smrti je »prepovedano«. Večinoma se izogibamo pogovorom o njej, razen ko se z njo srečamo pobliže - med sorodniki in znanci - ali celo iz oči v oči. V globini vsi vemo, da je umiranje »del življenja«, a te misli radi od-ženemo kot nadležno muho. V mesecu novembru nam je misel na končnost življenja še posebej blizu. Zato bomo povprašali stoletno modrost, ki je povzeta v pregovorih z vsega sveta, kako je treba gledati na smrt. Veliko pregovorov ugotavlja splošen in neizbežen zakon smrti: Prah si in v prah se povrneš (1 Mz 3,19). Smrt še ni na nikogar pozabila. Proti smrti ne raste nobena zel. Rodimo se vsi na isti način, umiramo na tisoč različnih načinov. Ali moraš prenašati starost ali pa mlad umreti. Kar ne uide rojstvu, tudi smrti ne uide. Umirati začnemo takoj, ko se rodimo. Ko nebesa še ustvarjajo človeka, mu zemlja že pripravlja grob. Prvi vdih je začetek umiranja. Smrt prezira tudi doktorja. O nepredvidljivosti smrti je naš Prešeren napisal neprekosljiv sonet Memen-to mori (Spominjaj se, da boš umrl). V njem pravi: »Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena pratka.« Ljudska modrost ugotavlja isto: Smrt nima koledarja. Smrt pride nepovabljena. Tri reči pridejo v hišo, ne da bi se najavile: dolgovi, starost in smrt. Mlad človek lahko umrje, star človek pa mora. Smrt ne gleda samo v knjigo starih. Starec ima smrt pred očmi, mladenič pa za hrbtom. Smrt je po človeško gledano konec, a vendar že sama nosi v sebi neko tolažbo: Nikogar ne blagruj (ne hvali) pred smrtjo. Smrt pozdravi vse bolezni. Smrt poravna vse dolgove. Rojstvo nas je napravilo umrljive, smrt pa neumrljive. Smrt je prijatelj umirajočega. Glej na smrt kot na vrnitev domov. Zemlja je najboljše zavetje. Če velja, da se je celo Bog bal smrti, ko je živel na zemlji, ne gre, da bi se človek junačil. A že človeška modrost odsvetuje pretiran strah: Kdor se ne boji smrti, se ničesar ne boji. Modrega smrt ne preseneti. Vedno je pripravljen na odhod (La Fon-taine). Revež je tisti, ki si želi smrti, še večji revež pa tisti, ki se je boji. Sveti Pavel je nekje zapisal, da ima smrt za dobiček, saj mu bo v večnosti podarjeno vse, po čemer je na zemlji hrepenel. Njegovo misel nadaljuje tale pregovor: Tiste, ki imajo smrt za dobiček, je težko prestrašiti. BOGDAN DOLENC kot se za vrtec že kar spodobi, priredili namesto teden, kar »mesec otroka«. Vrstila so se različna srečanja, vesele urice, izleti v bližnjo okolico in pa ustvarjalne delavnice. Otroci so prisostvovali lutkovni delavnici g. Renata Volkarja in po njegovem vzoru in ob pomoči skrbnih vzgojiteljic priredili svoje lutkovne delavnice, na katere so povabili malčke sosednjih skupin. V likovnih delavnicah so ustvarjali vsi - otroci in odrasli. Pripravljali so vse, za že tradicionalni »Uršin živ - žav.« Na živ - žavu je bilo res pestro. Udeležilo se ga je okrog štiristo otrok, skupaj s svojimi starši, babicami, dedki, bratci in sestricami. Pri tem projektu so sodelovali vsi -starši, otroci, zunanji sodelavci in pa seveda vsi zaposleni. S skupnimi močmi nam je zares uspelo in imeli smo se lepo. Glasba je odmevala daleč na okrog in dišalo je po kostanju. Lizali smo sladoled in pili sok. Ustvarjali so v likovni, glasbeni delavnici in delavnici, kjer so izdelovali iz gline. Svoje izdelke so otroci za simbolično ceno prodajali - da se naučijo ceniti svoje delo in da začutijo veselje in srečo nad tem, da so nekaj koristnega naredili za vse nas. Za skromen izkupiček bomo nakupili slikanice. Vsem staršem se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje, še posebej pa: družini Šu-bert, Grintal, Novak, Topolovec, Turk in Cencelj. Zahvala gre tudi radiu HIT, CATV Impulzu, Ljubljanskim mlekarnam in mlekarnam Celea. Sklenili smo obilo novih poznanstev in spoznali, da s skupnimi močmi zmoremo nekaj več! Bilo je lepo in na koncu smo si dejali: »Drugo leto se zopet vidimo!« DARKA BITENC Razstava Vinka Hlebša presenetila s svojo sporočilnostjo BOGASTVO SLOVENSKE BESEDE (2 DEL) Kraljestvo črke ¥ Novembra je bila v likovnem razstavišču Domžale odprta razstava slikarja Vinka Hlebša. Rodil se je leta 1943 v Tržiču, slikati pa je začel konec šestdesetih let. Uspešno je razstavljal v domačem kraju ter drugje po Sloveniji, Beogradu, Karlovcu, Celovcu, na Dunaju in drugod. Razstava je obiskovalca pritegnila predvsem s svojo drugačnostjo; z barvami in motivi, tako drugačnimi od realnosti, pa vendar tako blizu nje. Predmete postavlja slikar v bolj ali manj naravno prizorišče, ki postaja vse bolj večdimenzionalno in brez-prostorsko. Hlebševa tihožitja in kompozicije, vezane na rastlinsko motiviko, predstavljajo drugačno pojmovanje nam najbližjih predmetov. Postavljeni v najprimarnejšo prvinskost, prikazani kot izrazi rojstva, rasti ali umiranja kažejo osnovna načela življenja. Vse izhaja iz nič, vse se rojeva v nič, in vendar je vsak delček posebej zaokrožena celota. Kot je zapisal dr. Cene Avguštin, predstavlja Hlebš svoje upodobljence v povsem drugačnih merah, barvah in okoljih, kot nam jih posreduje izkustvo. Tako so slikarjeva olja po oblikovni strani realistična, v svojih preobrazbah pa fantastična. Lahko bi jih stavili v krog fantastičnega realizma, slikarske smeri, ki se je v povojnih letih posebej uveljavila na Dunaju. Verjetno je bil ravno zato Vinko Hlebš prav ob razstavi v tem mestu deležen še posebne pozornosti. Slikar Vinko Hlebš preseneča ravno zaradi motivov, ki so tako vsakdanji, pa vendar prikazani drugače, na neki povsem drugi stopnji sprejemanja sveta in življenjskih prelomnic ter s svojo postavljenostjo v prostor opozarjajo na globlje vidike in pomene življenja. bzo Vnovič omenjam Vodopivčevo pesem oziroma njegovo skladbo ŽABE, ki jo je Slovenski oktet zapel na Japonskem in kjer potem aplavza ni bilo konec. Lahko bi rekli, da je to ena najbolj razkošnih slovenskih naravoslovnih pesmi. In v čem je čar ali bistvo izraza v tej pesmi? Prav gotovo v oponašanju oglašanja žab oziroma reganja in kvakanja. Saj celotno pesem najbolj krasi in je tudi vsa prepredena z besedami RE-GA-REGA-REGA-REGA-REGA-RE-GA; v pesmi pa je zapisana reci in piši - sedeminsedemdeselkr.il! Večina prevajalcev pravi, da je neposreden prevod slovenskih besed REGA-REGA-KVAK v druge evropske jezike nemogoč. Vsi so si enotnega mnenja, da je ta pesem nekaj značilno slovenskega, obenem pa pravi biserček slovenskega jezika. Kot že omenjeno, je skladatelj te enkratne pesmi primorski duhovnik Vinko Vodopivec, avtor besedila pa naš pesnik in pisatelj Josip Stritar. Nadaljujmo z izrazom ali oponašanjem regice, to je REGA-REGA. Nemška beseda za žabo regico je Laub-frosch. Mimogrede - Frosch je po naše žaba, Laub pa perje ali listje. Mogoče je to povezano s slovenskim šaljivim reklom - poslati koga po žabjo volno, dlako ali perje. Nemški besedi za kva-kati, regati in regljati sta le quaken in knattern; besed REGA in KVAK pa kot drugi omenjeni jeziki tudi nemški ne pozna. Angleži. Njihova beseda croak pomeni: rega, regati, regljati, kvakati in krakati. Žaba pa je frog. Podobno je v francoščini. Za vseh pet omenjenih izrazov imajo le besedo croassement. Italijani pa žabi rečejo rana ali ra-nocchio; kvakati je gracidare in kva-kanje gracidamento. S temi evropskimi besedami se slovenske pesmi ŽABE najbrž ne bi dalo zapeti. ŽABE pa je za naše otroke ovekove-čil tudi priljubljeni pesnik Oton Župančič. Od cele pesmi le dve kitici: Rega, rega, rega, rega, vedno hujša je zadrega, sonce že do dna nam sega, jojmene, kaj bo iz tega! Kvak, kvak, glej oblak, glej oblakov sivih vlak, vedro vode nosi vsak, kmalu bo vse polno mlak! Da je naša črka r res precej uporabna, širokogrudna in vsestranska, pove tudi tale svetovni »vic« ali šala. Za časa hladne vojne med Vzhodom in Za- hodom so se zbrali evropski jezikoslovci, da bi razpravljali o črki r. O tem je predaval tudi ruski znanstvenik. Med drugim je rekel: »Spoštovani sodelavci. Črka ali soglasnik r res nima meja. To dokazuje tudi tale primer. V daljnih časih boji in bitke niso bile tako grozne, strašne in pogubne povrhu še za civilno prebivalstvo. Vse to pa je zaradi tega, ker stare besede, kot na primer latinska bellum in starogrška pdlemos in iz drugih starih jezikov ne vsebujejo črke r. Dandanašnji evropski jeziki pa imajo v besedah, ki pomenijo vojno, črko r. Na primer, nemška Krieg, italijanska in španska guerr.i, francoska guer-re in angleška war.« V to filozofiranje v trenutku vskoči neki Zahodnjak in ruskemu znanstveniku pojasni ter poudari: »Dragi kolega. Tole bo pa kar držalo, saj imate Rusi v besedi MIR črko r.« V septembrski številki sem v zvezi s črko r nanizal v glavnem »hude« in »strašne« besede, kot so: tresk, hrešča-nje, trušč, groza, grožnja, škripanje, nesreča in podobne. Slovenščina ima veliko besed, v katerih je črka r dopolnjena s sičniki in šumevci, vzbujajo pa strah, neprijetnost in skrb. Nasprotno temu pa je črka r tudi »olikana« in »kulturna«, saj se velikokrat pojavlja v »lepih« besedah, ki jih je prijetno slišati. Kar oglejmo si jih. branje, branilec, brsteti; čar, črka; darovati, družina; graditi, gruda; hrabrost, hrepeneti; jutro, jedrce; kruh, krst, kresnička, krasiti; mir, modrost, marljiv; narava, narod, naročje; obraz, oranje, okrasiti; pravičnost, prijatelji, prostost, pridnost, prijaznost, praznik; rojstvo, resnica, rod, raj, rdeti, roža, radodarnost, red, rast; sreča, srčnost, srčika, streči, sprava; trud, trobentica; uren, urejenost, uresničiti; vera, vriskati, vrednota; zarja, zdravje; žarek, žarenje. Slovenci, bodimo ponosni na svoj materni jezik, na lepe, že tudi tisočletne slovenske besede in izraze. Prisluhnimo njihovemu žaru, brnenju, izraznosti in pomenu. S Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, ki vsebuje nekaj več kot 107000 gesel in podgesel, torej slovenskih besed, se kot enakovredni uvrščamo med druge evropske narode. Denar in materialno bogastvo sta vedno tudi malo tuja, slovenska beseda pa je bila, je in bo zmeraj le naša. Za konec: prisluhnimo še zadnjim vrsticam Prešernove Glose, v kateri zažari duhovni svet pesnika ali pisatelja: Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vrtnarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrni na rosa trave, s tem posestvom brez težave on živi, umrje brez d'narja. V vsaki vrstici pa je seveda črka r. FRANCE CERAR ISCG, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI dao. 1230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola - 1. letnik - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/1) 400 urni program (prlčetek takoj) - trgovska šola (pričetek februar 97) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USP0SABUANJE TUJI JEZIKI: - nemščina začetni tečaj 120 ur (pričetek takoj) RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for VVindovvs, Excel,... EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s. p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - pričetek takoj - tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061) 711-082 in (061) 712-278. Domžale /lamnik 15 OB ODPRTJU OBNOVLJENIH PROSTOROV GLASBENE ŠOLE Kulturi prijazno mesto Najbolj slovesen trenutek ob odprtju prostorov Glasbene šole Domžale je bil, ko je dolgoletni ravnatelj te šole, kar 24 let jo je vodil, in častni občan Občine Domžale prof. Stane Habe, v spremstvu županje Cvete Zalokar Oražem ter ravnatelja To-nija Savnika prestrigel vrvico in tako tudi uradno odprl obnovljene prostore glasbene šole. Tako se po sedmih letih »prisilnega« gostovanja v Osnovni šoli Domžale Glasbena šola Domžale vrača v svoje proslore v domžalski Kulturni dom, kjei v 15 kabinetih za instrumentalni pouk, dveh učilnicah teoretskega pcxjka in študijski dvoranici za Orkestralne vaje piido biva glasbena znanja 350 Učencev instrumentalnega in skupinskega pouka. Med nove prostore, ki so najsodobnejše urejeni, pa je treba prišteti še zbornico, garderobo ter malo koncertno dvorano, ki bo tudi |x>ročn,i dvorana, ter dve pisarni. Novih prostorov so najbolj veseli učitelji. Skupaj z ravnateljem g. Tonijem Savnikom in drugimi sodelavci skrbijo za teden in kvaliteten |xiuk, ki tudi v pri-hodnje obeta, da bodo učenci naše glas-lieno šole posegali po različnih nagradah doma in v tujini. Na otvoritveni slovesnosti so se 15. novembra 1996 zbrali številni Dom-iilčani in gostje, ki so najprej lahko prisluhnili krajšemu koncertu DOMŽALSKE GODBE, nato pa so nas v Otvoritev uvedli trobila Glasbene šole Domz.ile tei županja Cveta Zalokar Oražem, hkrati tudi i iredsednica Gradbenega odbora za obnovo Kulturnega doma. Po pozdravu vseh prisotnih, med katerimi so bile tudi narodne noše iz |arš, Ihana in Domžal, se je ustavila oh nekaterih najpomembnejših dogodkih Od leta 1987, ko se je i/ doma izselil kino, do leta 1989, ko se je morala izselili Glasbena šola Domžale, ler obljubila, da se prihodnje leto srečamo na odprtju celotnega KUITURNE(V\ IX )MA DOMŽALE — novega kulturnega centra našega mesta. Z odprtjem prostorov glasbene sole, ki je po opremi šola naslednjega tisočletja, postaja naše mesto KULTURI PRIIAZNO MESTO, je poudaril ravnatelj Toni Savnik in se sprehodil skozi zgodovino šole, ki je zaradi svoje kvalitete in uspešnosti znana Sirom |X) Sloveniji in lurli zunaj nje ter se zahvalil prav vsem, ki so pris|«vali, da se šola vrača v svoje prostore. Za njim je spregovoril tudi g. Matjaž Karlcjvšek, glavni projektant; poudaril je, da le|x> urejena stavba pomeni nadaljevanje stavbne tradicije. Objekt je vidna vez med zgodovino, Otvoritev razstave o Mengšanu, mandarinu na kitajskem dvoru V soboto, 16. novembra, so v mengeškem muzeju odprli razstavo o patru Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu. Na otvoritvi je znamenitega jezuita predstavil dr. Zmago Šmitek; orisal je njegovo življenjsko pot. V kulturnem delu programa je nastopila harfistka Bronka Mišic Prinčič. Hallerstein se je rodil leta 1703 v Mengšu. Po študiju humanistike, matematike, astronomije in teologije ler nekajletnem pedagoškem delovanju ter vodenju jezuitskega kolegija v Te-mišvaru je postal misijonar na Kitajskem. Leta 174.1 je postal tudi član kitajskega matematičnega tribunala, kasneje predsednik te znanstvene ustanove ter dvorni astronom in vodja astronomskega observatorija v Pekingu. Zaradi velikega ugleda in znanja je bil povzdignjen v mandarina. V svojem času je bil znan kot odličen diplomat in znanstvenik, med drugim je pošiljal svoje dopise tudi londonski Kraljevi družbi, Cesarskemu astronomskemu observatoriju na Du- naju in akademiji v St. Petersburgu. ()b vsem znanstvenem delu, ki ga je Hallerstein opravljal, se je zavedal, da je njegovo delo predvsem misijonarsko. To je tudi poudaril v enem izmed svojih pisem. Za popotnico na Kitajsko si je vzel Stržinarjevo slovensko pesmarico, ki je na ogled tudi na razstavi. Obiskovalci si poleg nje lahko ogledajo fotografijo observatorija, v katerem je delal pater, j iripraveza viziranje in kartiranji i iz,tistega obdobja ter druge pri|x>moč-ke, ki jih je pri svojem delu uporabljal p. Avguštin Hallerstein — Lieou Song I ing K'lao Hien. Razstava bo odprta do 1. decembra. bzo Prof. Stane Habe je prerezal vrvico in obnovljeni prostori glasbene šole Domžale so bili tudi uradno predani svojemu namenu. (Foto: Viljem Majhenič) sedanjostjo in prihodnostjo mesta, ki je lahko ponosno na secesijski biser, katerega temelji so bili (x>stavljeni že 1909, ko so ga imenovali tudi pušeljc vseh društvenih domov. Glasbena šola se je z umetniško sliko našega rojaka Danijela Fuggerja zahvalila Osnovni šoli Domžale za gostoljubje, prijatelji Glasbene šole pa so delavcem iskreno čestitali in jim zaželeli veliko uspehov tudi v novih prostorih. Po slovesnem odprtju šole, ko je prof. Stane Halx* skupaj z učitelji Glasbene šole prestopil prag nove šole, pa je številne goste in obiskovalce v novih prostorih čakalo pravo presenečenje: številni mladi glaslx>niki, glasbene skupine, pevci in njihovf profesorji so prav v vsaki učilnici in kabinetu pripravili glasbeno uto in praktično pokazali, kaj vse jim omogočajo novi prostori. Številni aplavzi navdušenih poslušalcev so bili najlepše plač ilo izvajalcem kulturnega programa, ki so mnogim polepšali petkov večer. Ta se je nadaljeval s prijateljskim klepetom in ogledom glavne dvorane kulturnega doma. Ob koncu pa naštejmo še najpomembnejše izvajalce obnove našega kulturnega doma: glavni projektant Matjaž K.irlovšek, projektantka notranje opreme Mojca Ačkun Andrič, vodja nadzora Andrej Girandon, podjetja CJP Bežigrad, SGP GRADfTEI.1, ROBIT ter Univesum, projektant elektroinstalacij Stražar, ele-kroinstalacije Počivavšek ter šlevilni kooperanti, omenimo še akademskega kiparja Bonija Čeha, oblikovalca kipov Franca Bernika in Matije Tomca, ki sla že našla mesto v obnovljenem domu. Vsi trije govorniki pa so se zahvalili tudi vsem gradbenim odborom, ki so od leta 1987 vodili obnovo Kulturnega doma Domžale. V. V. Predstavitev knjige Ivana Sivca: Biseri bolečine V petek, 15. novembra 1990, so v prostorih družbe Ml AMIGO pred številnim očinstvom prvič predstavili knjigo Ivana Sivca Biseri bolečine: Slike iz življenja goriškega slavčka. Knjigo o Simonu Gregorčiču sta predstavila avtor in glavni urednik Družine dr. janež Gril. Nekaj Gregorčičevih pesmi in odlomka iz knjige je predstavil dramski igralec Andrej Kurent. Jožica Kališnik, mezzosopranistka in Miha Dovžan, prvi slovenski citrar, sta prav za to priložnost prvič pripravila glasbene priredbe nekaterih Gregorčičevih pesmi. Knjiga o Simonu Gregorčiču — pevcu po milosti božji je izšla ob 90 obletnic i smrti lega velikega primorskega pesnika, ki je s svojci otožno |X?smijo postal ljubljenec vsega slovenskega naroda. Biseri bolečine je devetnajsta knjiga Ivana Sivca in govori o življenju in delu goriškega slavčka. V literarni podobi ga prikazuje od rojstva do smrti ter poudarja predvsem dogodke, ki so manj znani. To je tudi prvo delo pri nas, ki najbolj branega in največkrat uglasbenega pesnika prikazuje v vsej pesniški veličini in človeški skromnosti. bzo ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Kaj bo z ljubiteljsko dejavnostjo v prihodnje V prostorih Kulturnega društva Miran Jarc na Studencu se je zbralo predsedstvo ZKO Domžale. Razpravljali so o izvedenih prireditvah v letošnjem letu, osnutku programa za prihodnje leto, preselitvi Zveze v Glasbeno šolo, novih statutih kulturnih društev in popisu društev. Najbolj vroča je bila razprava o tem, kako bo območna izpostava Sklada za ljubiteljsko dejav- nost, ki naj bi bila v Domžalah, spremenila delo in organiziranost ZKO Domžale. Majhno, a dragoceno presenečenje Maruša Murn: Izberite si svoj biser, ki vam ga podarjam v svojem pesniškem prvencu. (Foto: Igor Lipovešk Lenasi) V začetku novembra smo se številni prijatelji in znanci Maruše Murn iz Radomelj odzvali prijaznemu vabilu na večer poezije, na katerem nas je gostiteljica presenetila s predstavitvijo svoje pesniške zbirke BISERI LJUBEZNI; izdala jo je v samozaložbi. Bogat in pester večer poezije sta režirala Marina Rugelj in Zdravko Zupančič, vanj pa so vsak svoj biser prispevali: reci-tatorji Milena Sršen, Veronika Židanek, Darko Mausar terGo-ran Peršin, plesalke Ana Drandič-Keršovan, Alenka Končan in Kaja Rehek, flavtistka Nina Vidergar ter kitarist Marko Fujon. Diapozitive je prispeval bor Drandič, največ aplavza pa je bila deležna avtorica MARUŠA ML IRN, saj je i >rnv vsakemu namenila po en biser. Sami smo se morali odločiti, ali je bil to biser žalosti, biser dvoma ali biser ljubezni. Pesmi Maruše Murn so preproste, iskrene, globoko čustvene, saj jih je namenila svojim bližnjim. V njih želi najti resnico za vsako ceno. Ko se spremeni in spozna sama sebe, spozna tudi vse, kar jo v življenju, zlasti pa v ljubezni spremlja, žalosti in razveseljuje. Po mnenju g. Zdravka Zupančiča so pesmi trije nizi biserov, ki jih je Marušina duša kakor školjka Spočeta in potočila v besede: ljubezen, dobrota, odpuščanje, upanje, radost, svoboda, luna, sonce, veter, duša in sreča. In te besede so marsikoga izmed Marušlnih prijateljev in znancev presenetile, pa tudi opogumile in morda pokazale pot manj pogumnim, ki tudi izpovedujejo svoja čustva, pa jih obdržijo zase. Iskrene čestitke;, draga Maruša, in naj se ti uresniči ena izmed Zelja i/ tvoje pesmi LET PTICE: Če kaj, potem želim si biti ptica, svobodna v soncu, vetru in dežju, kjerkoli že, povsod bom varna, srečna, brez bolečin in iluzij, brez vezi in spon. V. VOJSKA Matjaž Repnik, tajnik ZKO, je poročal o izpeljanih letošnjih akcijah, ki so bile kljub, pomanjkanju denarja izvedene kakovostno. Tudi vse občine (Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče) so letos redna nakazovale denar za Zvezo. Zato je razprava potekala le o dveh temah: drugem delu prireditev v počastitev obletnice smrti skladatelja Matija Tomca, ki naj bi bile še to jesen, ter ne-posrečeni časovni koordinaciji likovnih externporov v Lukovici in Krašnji. Dogovorili so se tudi za razširitev predsedstva ZKO in cx:enili odmevnost nekaterih kulturnih prireditev med obiskovalci. Lojze Stražar, predsednik ZKO, je poudaril, da se bodo morali tudi ljubiteljski kulturniki privaditi, da sta trženje in dobra propaganda neizogibna za uspešno in odmevno delo. Člani predsedstva so si zaželeli, da vsaj občinsko glasilo ne bi zavračalo člankov o kulturnih dogodkih, če so mu že poslani. Zakon o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti prinaša precejšnje spremembe v organiziranost in financiranje ljubiteljske kulture, saj prevzema Zvezi kulturnih organizacij večino pristojnosti. Sklad s sedežem v Ljubljani bo imel tudi območne izpostave. Denar mu bo zagotavljala vlada. Območna izpostava sklada bo lahko organizirana povsod, kjer deluje vsaj 15 kulturnih društev in so pogoji za najmanj 15 celovečernih kulturnih prireditev ter 5 izobraževalnih oblik na leto; poleg tega mora občina zagotoviti prostore zanjo. Člani predsedstva so ugotovili, da zakon prinaša dvotirnost, saj bo Zveza kulturnih organizacij poslej samo še oblika povezovanja kulturnih društev, organizacij in klubov, centralizirani in od države odvisni Sklad pa bo imel v rokah denarne škarje in platno. Kljub mnogim pripombam in očitkom, da gre za načrtno slabljenje Zveze kulturnih organizacij, s katere kadri že prehajajo v službo na Sklad, so sklenili, da se bodo z občino dogovorili, da bi zagotovila prostore za delovanje izpostave v Domžalah. RDEČI KRIŽ KNJIŽNICA DOMŽALE SE JE PRED DESETIMI LETI PRESELILA V NOVE PROSTORE Življenje s knjigami Knjižnica Domžale je ena izmed 00 splošnoizobraževalnih knjižnice v Sloveniji. Poleg matične knjižnice pod njenim okriljem delujeta še knjižnici v Mengšu in Moravčah, kmalu se bodo tem enotam pridružila še izposojevališča v krajih, ki štejejo več kot tisoč petsto prebivalcev. Kraje v Lukovici pa bo morda še letos prvič obiskal bibliobus - potujoča knjižnica, ki je eden izmed naših trenutno večjih projektov. Knjižnica Domžale se je pred desetimi leti preselila v nove prostore, ti so ji omogočili širjenje področja dela. Knjižnica tako danes poleg svoje klasične vloge - ohranjanja kulturne dediščine - opravlja tudi številne druge dejavnosti. Prva vloga vsekakor ostaja izposoja knjižnega in neknjižnega gradiva obiskovalcem na dom, hkrati pa ponuja tudi številne druge oblike posredovanja znanja in informacij. Knjižnica v Domžalah ni le knjižnica v ožjem pomenu besede, pač pa predstavlja tudi kulturni center občine. Otroški in mladinski oddelek tako redno pripravlja najrazličnejše knjižne razstave, knjižne kvize in prireditve za otroke. Vsak teden potekajo ure pravljic in Miškin vrtiček, v katerem se otroci med drugim učijo tudi rcXnih spretnosti. V knjižnico pogosto prihajajo skupine otrok iz vrtcev in šol ter spoznavajo pomen in vlogo knjižnice danes. Med počitnicami in decembra se knjižničarke še posebej pripravljajo na številne prireditve in druge oblike dela z najmlajšimi. Tudi odrasli se v knjižnici lahko udeležijo prireditev na različne teme: od splošnokulturnih, knjižnih do |Xjsebnih oblik izobraževanja in spoznavanja alternativnih načinov življenja. Pomembna pridobitev in posodobitev knjižnice je računalniško omrežje, ki delavcem omogoča lažjo iz|x>sojo, bralcem pa iskanje knjig. Poleg iskanja v programu ()PAC, ki uporabnikom orno goča iskanje v vseh knjižnicah v Sloveniji, naši obiskovalci lahko raziskujejo in iščejo gradivo po nekaterih drugih bazah podatkov, tudi tujih. Doba komunikacij in informacij, v kateri se sicer nahajamo že nekaj let, pa tega dejstva morda niti nočemo sprejeti, zahteva nove načine dela in nov način poslovanja. V domžalski knjižnic i se trudimo, da ne bi zaostajali za časom in obiskovalcem ponujali stvari, ki jih ne potrebujejo. Knjige obstajajo zato, da jih l)eremo, da nas kratkočasijo, da nam polepšajo dan, da v njih iščemo nove informacije in novo znanje. Podlaga vsakemu uspešnemu gospo darjenju in ekonomiji je znanje, ki je sistematizirano v posameznih vedah in znanostih. Tu ne mislimo le na naravoslovne znanosti, ki so materialna podlaga vsaki ekonomiji, ampak tudi na družboslovne vede, ki prav tako - v kiberne-tični dobi pa še posebej - vplivajo na same ekonomske procese. Elementarni material, iz katerega izhaja vsaka znanost, je podatek, informacija. Brez vsestranske in zadostne informacije ni znanja, brez znanja ni znanosti, in uspešne ekonomije in ni tudi uspešno rešenih druzbeno-socialnih problemov. Pridobivanje informacij je kompleksen proces, ki zahteva nove službe. Perspektiva knjižnic in knjižničarstva gre natanko v to smer: ne le shranjevati, ampak predvsem posredovati čimveč podatkov, Informac ij. Poleg uvedbe r.i čunalniške tehnologije zahteva to seveda dodatno angažiranje novega, strokovnega, včasih tudi nekoliko drugače profiliranega kadra. Osnovni pogoj vsake dobre knjižnice seveda ostaja knjižničar. Knjižničar kot človek in kot posredovalec informacij. Knjižnice bi ne bile to, kar so, če v njih ne bi delali ljudje. Ljudje, ki s svojim odnosom do knjige in pisane lx>se-de, v današnjem času pa tudi drugih oblik gradiva, drugim kažejo pol in jih usmerjajo k dobremu. Knjižničar, danes so to v večini knjižničarke, je tisti, ki mora bralca najprej spoznali, ga razumeti in mu potem lahko svetuje in pomaga. Knjižničar ne more poslati nekdo, ki ne mara knjig in ne mara ljudi. Dober knjižničar mora imeti rad oboje, mora pa biti tudi razpoložljiv, kar se izraža v stalni miselni in srčni odprtosti tako do uporabnikov kot sodelavcev. Biti vedno in povsod dostopen in človeški, ne hlapec, ampak uslužen: to je prva značilnost, ki zaznamuje dobrega knjižničarja, pravi direktor kataloškega oddelka Vatikanske knjižnice Ivan Rebernik in nadaljuje, da je od vsakega knjižničarja posebej v precejšnji meri odvisen zdrav razvoj knjižnice same. Duhovno ravnovesje knjižničarja lahko odloča o usodi knjižnice kot institucije. Knjižnica nikoli ne bi smela postati kraj, na katerega »mogočniki« odlagajo pristaše in nesposobneže, če hočemo, da ostane učinkovito orodje, kajti knjižnica je človeku ne-obhcxina na njegovi poti, kjer piše svo jo že prehojeno zgodovino, kot tudi tisto, v katero vstopa. Knjižnica seveda tako kot druge institucije za svoj obstoj in predvsem nemo teno delovanje potrebuje sredstva. Sredstev pa tisti, ki naj bi jih knjižnici dali, nimajo ali pa jih nočejo imeti dovolj. Knjižnice delajo vse dni, knjižnice ne predstavljajo le akcije v času in prostoru, ki z večerom usahne in mine. Knjižnica mora delovati, če želi ohraniti podobo zgodovine in hkrati pisati prihodnost. Problem financiranja domžalske knjižnice je morda še bolj izrazit, saj so se financerji z nastankom novih občin razdelili na različne pravne osebe (za katerimi stojijo pravi ljudje), med seboj pogosto neusklajene m nepripravljene na medsebojno sodelovanje. V knjižnici se moramo tako truditi že tam, kjer naj bi ne bilo težav. Našim obiskovalcem še vedno skušamo nuditi čimveč in jih ne prikrajševati. Morda ni ravno prava priložnost, to da opozoriti moramo na prostorsko stisko, ki je pred destimi leti, ko smo se selili v nove prostore, seveda ni bilo. toda knjige zahtevajej prostor in knjig je vsako leto, vsak dan več. Morda odgovor-ai niso pomislili na to dejstvo, ko so nam odvzeli le skladišče in tudi manj brane knjige vrnili v že lako prenatrpano knjižnico. Nam knjižničarjem in našim obiskovalcem tako ostajata upanje in prepričanje, da tisti, ki razpolagajo z našimi prostori in sredstvi vedo, kaj delajo, in vedo, kakšna prostorska in finančna stiska nas čakata, če problemov ne bomo kmalu rešili. Doba informacij nam bo ušla, še preden bomo stopili vanjo, če bomo ponavljali napake iz preteklosti in se ozirali na probleme, ki jih ni več, hkrati pa pozabljali na realno stanje. Knjige so vendar za to, da jih ljudje berejo, in knjižnice obstajajo za to, da te knjige in informacije ponujajo, ne le skladiščijo. KNJIŽNICA DOMŽALE Akademski slikar Danijel Fugger razstavlja ob 40-letnici umetniškega ustvarjanja V prostorih Knjižnice Domžale je v ponedeljek, 18. novembra, akademski slikar Danijel Fugger otvoril svojo slikarsko razstavo. Slikar je razstavo pripravil ob 40-letnici svojega umetniškega ustvarjanja. Kot je dejai ima rad naravo, v njej doživlja lepote domovine ter jo potem upodablja s čopičem. Zato vedno hodi naokrog s platnom in barvami ter s čopičem v roki opeva pokrajinske motive dežele. Prepričan je, da veliko stvari, majhnih in velikih, vidimo šele kasneje, ne že ob takojšnjem srečanju z naravo ali s čim drugim. Program otvoritve razstave sta popestrila basist Rok Lap in citrar Tomaž Pla-hutnik. bzo Praznični december v Knjižnici Domžale 11. 12.1996 ob 17 uri PRAVDO TETE ANE Pravljičarka Ana Šefer bo olrokom pripovedovala svoji avtorski pravljici DARILO in SNEŽINKE. Njenim pravljicam otroci lahko prisluhnejo na radiu Slovenija v okviru otroškega programa pod naslovom PRAVLJICE ZA LAHKO NOČ. Pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja Danijela Fuggerja bodo otroci pravljice tudi ilustrirali. 13.12.19% ob 17 uri lutkovna predstava JELEN JARKO v izvedbi LUTKARRIJE ČARR 17 12.1996 ob 18. uri Otvoritev razstave likovnih del učencev slikarske šole Vere Ter- stenjak — )ovičič z božično tematiko. 19.12.19% ob 17 uri Lutkovna skupina MAJETIDA nas bo popeljala v novoletno razpoloženje s predstavo PADAMO, PADAMO ZVEZDICE MAlf. Po predstavi nas bo razveselil še Božiček. Miklavžev prihod s spremstvom in igrica. Miklavžev sejem od 29. nov. do 5. dec. 96 na ploščadi pred blagovnico VELE. Obvestilo Miklavžu: v blagovnici Vele imamo na izbiro 4000 vrst različnih igrač, ® • ■D®®o®@ $©^o@0 Obratovalni čas trgovin: v soboto 30. nov. 96 in vse sobote v dec. sta blagovnica VELE in salon Pohištva odprta do 19. ure, druge Napredkove trgovine pa do 17. ure. ■mm Domžale /lamnik 17 MOŽ, KI JE POMAGAL OBNAVLJATI PORUŠENE DOMOVE Dober dan, gospod Stanislav Čač Gospod Stanislav Čač V letoSnjem letu mineva 50 let, odkar so bile ukinjene tehnične baze, oblika pomoči vsem, zlasti pa podeželju, ki so ob koncu 2. svetovne vojne ostali sami z ruševinami, oropanimi in požganimi domačijami. Gospod Stanislav Čač, danes živi v Kopru, delo tehničnih baz zelo dobro pozna, saj je eno izmed njih TEHNIČNO BAZO DOMŽALE, ki je pričela z delom pozimi 1945, končala pa jeseni 46, vodil in bil po njenem zaprtju ustanovitelj in vodja Gradbenega podjetja Domžale kot dela Okrajnega gradbenega podjetja Kamnik. Srečala sva se v ljubljanskem rehabilitacijskem centru »SOČA«, kjer je g. Stanislav na rehabilitaciji. Rodil se je 13. decembra 1918 v Ljubljani kamor so starši - Tržačani pribežali zaradi italijanskega nasilja. V letu 1939 je postal gradbeni tehnik. Rad bi študiral, vendar se ni smelo, zato si je po vojni poiskal delo v eni izmed tehničnih baz, katerih naloga, kot sam pravi, ni bila Slovenski Rdeči križ je v letošnjem letu sprejel enotni nacionalni program zbiranja sredstev. Prvo akcijo, ki je potekala pod sloganom »NIKOLI SAMI«, naj bi vsak Slovenec prispeval vsaj 200 tolarjev, vsako podjetje pa vsaj 5.000,00 tolarjev. V tednu solidarnosti v dneh od 3-6 junija 96 vsako gospodinjstvo oziroma podjetje prejelo prošnjo s položnico ali virmanom. Sredstva so se zbirala na enotnem računu RKS. V okviru tega projekta se je do 31. 08. 1996 zbralo 60 milijonov sit denarnih sredstev. Večina darovalcev je sredstva namenilo za izvajanje socialnih programov RKS. Na podla-iii kriterijev in analiz se sredstva porabijo za pomoč socialno ogroženim, invalidnim, bolnim in ostarelim osebam, in sicer: 30% v obliki denarne pomoči 70% v obliki pomoči s prehrano in enotnimi paketi. Iz teh zbranih sredstev je območna organizacija Domžale prejela 400 prehrambenih paketov in 400 kom pralnega praška (3 kg). Vrednost enega paketa in pralnega praška je 3.000,00 sit. V denarni obliki pa smo prejeli 289.000,00 tolarjev, ki jih je komisija območnega odbora na podlagi vlog (kriteriji so bili: večje število družinskih članov, šolo-obve-znih otrok, brezposelnost, bolezen), namenila 20 socialno ogroženim družinam v Domžalah, Mengšu, Lukovici in Moravčah. Do 6. 11. 90 smo razdelili na podlagi vlog socialno ogroženim ol>čanom Občin (Lukovica, Mengeš, Moravče in Domžale) 213 prehrambenih paketov in 196 (3 kg) pralnih praškov. Akcijo razdelitve bomo nadaljevali še v decembru in januarju. Občanom, ki so darovali sredstva za akcijo »NIKOLI SAMI«, se zahvaljujemo za darovana sredstva in mislimo, da smo zaupana sredstva pravično razdelili ljudem, ki to pomoč potrebujejo, saj ste s svojim prispevkom želeli pomagati ljudem - občanom. Družine, ki so se znašle v socialnih težavah in se ne obračajo na Rdeči križ, prosimo, da to storijo in naša organi- Za nami so pomembni dogodki. Eden takšnih je tudi splošna opozorilna stavka. V stavki 24. oktobra so tudi delavci in delavke domžalskih podjetij pozitivno ocenili dosedanje aktivnosti ZSSS in izrazili podporo nadaljnjim aktivnostim ZSSS za uveljavitev stavkovnih zahtev. Zato v Zvezi svobodnih sindikatov odgovorno izvajamo nadaljnje aktivnosti. Predlagali smo: 1. sprožitev postopka pomirjanja med delodajalskimi organizacijami in sindikati. 2. Skupni dogovor med delojemalci in delodajalci, podpisniki splošne kolekl ivne pogodbe za gospodarstvo, v katerem bi se dogovorili: - d,i se pogajamo o morebitnih spremembah in dopolnitvah sedaj veljavnih kolektivnih |X5godb, nikjer na papirju točno opredeljena. Od pravih statističarjev v začetku jih je pot vodila skozi različne akcije in naloge, kjer so bile največkrat potrebne hitre rešitve ter takojšnje ukrepanje. Vedno so morali najti stik z ljudmi, si pridobiti njihovo zaupanje, pa tudi stik z oblastjo, saj drugače ne bi šlo. Njegov moto je bil: OBNAVLJA), KODER MOREŠ, KAKOR NA|BOI |E-KAŽE, in tako usmeritev je skupaj s kolegom Stanetom Ginjkom, ki je bij vodja domžalske tehnične baze, tudi uresničeval. Njun trud je rodil sadove, saj je bila domžalska baza, kamor je prišel 28. 2.1946, ena najboljših, zelo rad pa mi pokaže tudi fotografije, ki jih je v letu 1945 posnel g. Franc Cerar, elektromojster iz Lukovice v okviru obnovitvene zadruge Lukovica, veliko pa povedo tudi načrti za obnovo posameznih porušenih oz. gradnjo novih domov, ki si jih ogledava. S temi načrti je imel moj sogovornik še posebno veselje, saj mu je bil pomemben prav vsak detalj je domačije ali zacija jim zagotavlja zaupnost podatkov, naslov - Ljubljanska 34 Domžale, telefon 721-246. RKS pa že pripravlja drugi program zbiranja finančnih sredstev s prodajo božičnih in novoletnih voščilnic za obnovo mladinskega zdravilišča Debeli Rtič. Želeli bi, da občani podprejo to akcijo z naročili, saj smo v juliju in avgustu 96 zelo uspešno izvedli socialno zdravstveno kolonijo za 150 otrok vseh občin. ~* Komplet štirih voščilnic stane 500 sit, posamezna pa 170 sit. Naročila sprejemamo na telefon 721-246 ali osebno na sedežu Domžale, Ljubljanska .34. Kot ste seznanjeni, smo v oktobru 96 odprli javno kuhinjo za socialno ogrožene občane. Glede na to, da kapacitete-zmogljivosti, naše razdelje-valnice niso zapolnjene, ponujamo olx^anom, ki so ostareli, sami ali zaradi drugih razlogov (nizki dohodki-po-kojnine) nimajo toplega obroka na dan, ponudimo za nizke cene (ca 250 sit) kvaliteten topli obrok. Pokličite na telefon 721-246. Finančna sredstva za javno kuhinjo lahko občani nakazujejo na Ž. R. 50120-678-55307 Zahvaljujemo se za nakazilo Ljubljanske banke in gospoda Okršlarja Območna organizacija Rdečega križa Domžale bo organizirala v zimskem obdobju za Krajevne skupnosti tečaje ekip prve medicinske pomoč i (bivše ekipe Civilne zaščite). Zato občane krajevnih skupnosti: KS Slavko Šlander, KS Simona Jenka, KS Venclja Perka, KS Radomlje, KS Dob, KS Vir, KS Trzin, občina Mengeš, občina Moravče, občina Lukovica prosimo, da se kot prostovoljci javite za delo v teh ekipah z zaščito, reševanje in pomoč. Ekipa v KS je sestavljena iz 6 prostovoljcev, ki opravljajo naloge reševanja i ta svojem območju in so enota Rdečega križa Domžale. Zainteresirane občane1 prosimo, da se oglasijo v naši organizaciji, če jih to delo v teh prostovoljnih enotah zanima in veseli. Območna organizacija Rdečega križa Domžale - da med pogajanji veljajo sklenjena splošna kolektivna pogodba in sklenjene panožne kolektivne pogod- . be, - da si bomo prizadevali skleniti pogajanja najkasneje do izteka veljav- gospodarskega poslopja. Prav za območje zlatopoljskih vasi, kjer je gradiva največ, sta s kolegom v cerkvi pripravila 27 marca 1946 razstavo. Oba sva bila garača, pravi g. Čač, in se ob tem spomni tudi pokojnega sodelavca Franca Rogliča iz Domžal, ki je bil njegov tajnik, ter mi ne pozabi naročiti pozdravov za njegovo ženo. »Oblasti sem bil trn v peti, ker se nisem dal komandirati,« se smeji moj sogovornik in obuja spomine na obiske, tedanjih funkcionarjev. »Bili smo idealisti, ki nismo poznali delavnika,« mi pripoveduje, čeprav je tudi res, da je bila situacija na vašem koncu boljša kot na Dolenjskem, kjer sem bil prej. Mreža zadrug je bila že popolna, pre-c ej hitro pa je bil dosežen tudi visok odstotek obnove. Bila je uspešna, ker je prebivalstvo tega območja z vsemi napori brez oddiha hrepenelo po čimprejšnjem zboljšanju razmer, ki so bile posledice vojne. Odstotek obnove je bil sicer najvišji v cblinskih vaseh, manjši v bolj ali povsem razdejanih hribovskih vaseh, tako imenovanih vdovskih vaseh. Prav v zvezi s temi vasmi se g. Čač spominja predloga, prepisanega iz njegovega poročila tedanjemu načrtnemu oddelku za obnovo pri Ministrstvu za gospodarstvo v LRS, ki nosi datum 16. 3. 1947: Za pospešitev obnove naj bi obnovitveni odbor OLO Kamnik posvetil največ pozornosti vdovskim vasem Hrastnik, Kore-no in Katarija nad Moravčami. Iz sklada obnovitvenega odbora, v katerega se stekajo prostovoljni prispevki, naj bi se formirale (plačane) edinice z nalogo obnoviti imenovana naselja. Dolinska naselja naj bi pristopila na pomoč s prostovoljnim delom ali pa z vožnjami. Obnova ni zastala zaradi slabe povezave. Posamezni poskusi, kako obdržati denar v dolini in dolinskih vaseh, niso bili ovira, ker so bili uničeni že v zametku. Dosti neprilik pa so delali ljudem krediti s svojo za-kasnelostjo! Glede pomanjkljivosti v zvezi z omenjenim so ljudje na masovnem sestanku zadružnikov odločno posegli in tako že v začetku nepravilnosti onemogočili. Prav omenjeno poročilo pa je zanimivo tudi zaradi njegovih podrobnejših ugotovitev, povezanih z obnovo območja Zlatega polja, kjer je zadružni odbor napravil peskovod, po katerem so iz Male Lasne spuščali po starih ceveh pesek do Podgore. Sami so izboljšali ceste in odpravili še eno veliko težavo: namesto da bi ves les spravili v dolino in ga potem ponovno vozili navkreber, so si napravili Žago na Zlatem polju, napeljali elektriko in 1. maja tudi pripravili otvoritev. Na kratko: Zlatopoljske vasi se obnavljajo v sila težkih razmerah. A načrtno! Prav ob koncu tehničnih baz sta z g. Canjom v Kamniku v graščini Zapri-Ce pripravila pod naslovom »POLAGAVA RAČUNE DELA« razstavo vseh načrtov, grafikonov, slik in dokumentov ter, kot sam pravi, bila zelo srečna. Po ukinitvi tehničnih baz, domžalska je imela sedež v »Vovkovem mlinu« ob železniški progi, je g. Čač ustanovil v okviru Okrajnega gradbenega podjetja Kamnik Gradbeno podjetje Domžale. Ime, žig, telefon, skromni prostori in veliko srčnosti - to je bilo gradbeno podjetje, ki je sodelovalo pri realizaciji republiškega plana. Poroditi so morali kar vsak dan in opravljeno je bilo ogromno delo. Spominja se, da mu je sodelavec Roglič nekoč sporočil, da njihovo delo oprav- nosti socialnega sporazuma za leto 1996, - enakopravnost pogodbenih strank, - varovanje pridobljenih pravic delavcev, Ija bistveno več ljudi. Iz Domžal ga je pot vodila v druge kraje, bil je tudi v Albaniji, kjer je delal v okviru gradbenega ministrstva. V Domžale se je vozil z vlakom, spomni se nekdanje gostilne (bivša Pošta), ki so ji rekli Pri kislem zelju, pa tudi nekaterih najpomembnejših del iz obdobja svojega zahtev - da morajo biti predlogi za pogajanja pisni z obrazložitvijo. 3. sindikatom podpisnikom splošne kolektivne pogodbe, da skupaj proučimo možne spretnem!« in dopolnitve splošne kolektivne pogodbe /,i gospodarstvo. 4. Sprožitev ustreznih postopkov za zmanjšanje nekaterih previsokih direktorskih plač. Delodajalske organizacije smo ponovno opozorili, da s 1.1.1997 lahko nastane prevelika pravna praznina, ki lx) dopuščala krčenje in kleščenje pridobljenih pravic delavcev. Na to pa v ZSSS ne bomo pristali. Zato v ZSSS ponujamo delodajalskim organizacijam kompromisne predloge in hkrati načrtujemo resne aktivnosti za množično stavkovno gibanje. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije /. Arnuš službovanja na Domžalskem: prekrivanje streh na gradovih Grnelo, Češe-nik, gradnja dveh silosov v Jablah, kjer so prvič betonirali s premičnim opažem, neštetih hiš in hišic, gospodarskih poslopij, kjer je sodeloval. Še sedaj se spomni nekaterih Domžalča-nov, mesto samo pa mu ni preveč všeč, saj je preveč »amerikanizirano« in je podobno sračjemu gnezdu. G. Stanislav Čač ljubi vse, kar je do mače-slovensko, kar ima korenine v slovenski zemlji, rad ima vse, kar je napisnao, njegove največje prijateljice pa so knjige, ki jih ima toliko, da se mu bo vsak čas podrl strop. Med Koprčani je poznan kot urejevalec izložb knjigarn, posebej ponosen je na knjige, v katere so mu avtorji napisali posvetila. Tako ima posvetilo nobelovca Iva Andriča, pokaže pa mi tudi zadnjo knjigo prijatelja Ivana Sivca in posvetilo znane novinarke Mojce Drčar Murko. Pa to še ni vse. G. Gač je tudi strasten zbiralec znamk, član nemškega filatelističnega društva in še kaj bi se našlo na njegovi bogati življenjski poti. Najin pogovor strneva z njegovo ugotovitvijo, da mu je bilo v življenju lepo, in s pozdravi za vse Domžalča-ne, ki se ga spominjajo. Spremljala ga je skromnost, veselje do življenja, sreča, če so bili srečni ljudje, ki jim je pomagal. Tudi sedaj se ne pritožuje, veseli se življenja in prav zaradi knjig mu ni nikoli dolgčas. Srečno, g. Stanislav Čač, in hvala za vse lepe misli iz vaše zakladnice, ki bodo odslej spremljale tudi mene. VERA VOJSKA 24.10. med 12. in 14. uro ustavili stroji... Uresničevanje zakonov V zadnjem času zelo veliko pišejo o uresničevanju sprejetih zakonov, ki naj bi izgnancem ter drugim žrtvam po več kot petih desetletjih zagotovile vsaj delno popravo krivic. Društvo izgnancev Domžale si zelo prizadeva, da bi tudi v okviru Upravne enote Domžale, ki pokriva območja vseh štirih občin, kar najhitreje rešili več sto oddanih vlog. Doslej (sredi novembra) je rešenih več kot sto vlog, večina je oddanih v revizijo, več kol polovica upravičencev z že rešenimi vlogami pa že prejema pravice po zakonu (plačilo rente in dodatnega zdravstvenega zavarovanja), ostale pa se tudi prioritetno rešujejo v okviru Oddelka za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve. Ob tem bi našim članom radi pojasnili, da je reševanje vlog v pristojnosti Upravne enote in ne občine, kjer sicer Vera Vojska, zaposlena v Uradu županje, opravlja tajniška dela za potrebe Društva izgnancev Domžale. Društvo je svojim članom lahko pomagalo le pri vlaganju zahtevkov, njihovo reševanje pa je v pristojnosti Upravne enote Domžale, na katero je tudi županja naslovila prošnjo za čim hitrejše reševanje zahtevkov. Odškodnine v posebnem zakonu Ker veliko naših članov zanima, kako bo s poplačikjm vojne škode, vam sporočamo, da je bil zakon v oktobru sprejet v prvem branju, o njegovi vsebini pa bodo v drugi obravnavi odločali že novi poslanci. Ko bo sprejet, boste pravočasno obveščeni! Povabilo Kot ste že lahko prebrali, bo letošnje novoletno srečanje izgnancev iz vseh štirih občin 19. decembra 1996. Kolikor se še niste prijavili (veljajo prijavnice, ki ste jih oddali na občnem zboru v maju), storite to čimprej, saj je število mest omejeno. Prijetne zimske dni in pazite na zdravje! Društvo izgnancev Domžale Skupinska slika izgnancev z izleta v nekdanje kraje izgnanstva v Nemčiji. (Foto: R. Pire) TEN-TEN DOMŽALE Ob koncu prireditvene sezone 1996 v teniško prireditvenem centru TEN-TEN v Domžalah vse zainteresirane vabimo, da se udeležijo »oglate mize« z naslovom: KAJ SI BRALKE IN BRALCI SLAMNIKA TER OSTALI MISLIMO IN ŽELIMO OB VEČJIH PRIREDITVAH V TEN-TEN-U; ki bo v torek, 3. decembra 1996 ob IZ uri, v Majčevem dvoru. Tu bomo izmenjali mnenja in dobili odHfcvore na vprašanja, ki prav gotovo zadevajo vse, ki bomo tam prisotni! Direktor BOŠTJAN DOBROVOLJC, dipl. oec. Vabljeni in nalijmo si čistega vina! Akcija »Nikoli sami« Za uveljavitev stavkovnih /lamnik Domžale Pisma bralcev SLAMNIK 714-599, 721-022 Spoštovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne bomo objavili. Pisem bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne bomo mogli objaviti. Ponoven poziv direktorju Induplati Holding, Goranu Ivkoviču 26. septembra 1996 smo vam v 9. številki Slamnika v odprtem pismu postavile nekaj vprašanj, na katera smo pričakovale vaš javni odgovor. Ker nam do danes še niste javno odgovorili in ker vaši odgovori ne zanimajo samo nas, ampak še veliko drugih ljudi, vas ponovno pozivamo, da na javno zastavljena vprašanja tudi javno odgovorite. IRENA N. IVANKA L. IRENA K. IVA M. Pojasnilo k članku gospe Drage Podboršek V Slamniku št. 10. letnik 35 mi je gospa Draga Podboršek oporekala nepravilnosti v poročilu, ki je bilo podano v Krajevnem informatorju. Vsi podatki, ki so bili navedeni v poročilu so bili pravilni. Prvotne aktivnosti za enostransko postajališče so se pričele že leta 1992. Ogleda na kraju samem so se udeležile vse pristojne strokovne službe in predstavniki KS Dragomelj-Pšata. Na ogled ste bili vabljeni tudi Vi g. Podboršek. Sestavljen je bil zapisnik, ugotovljena je bila zelo primerna lokacija. Zapisnik ste podpisali s pripombo, da se namesti protihrupna ograja, kar je bilo izvedeno 28. 10. 1996. V noči 5. 11. 1996 jo je »hudobna roka« docela uničila. Res veliki škoda! Le koga je ta protihrupna ograja tako močno motila? Pobude za obojestransko postajališče so se pričele šele v letu 1995, ko so nastopili ustrezni poboji. Iz tega sledi, da smo prvotno razmišljali le o enostranskem postajališču. Opravljene so bile tudi meritve o odmeri zemljišča javno dobro- cestni svet. Meritve so opravile strokovne službe, navzoča sta bila tudi Vaš mož in Vaša mati Kralj Alojzija. Meritve so pokazale, da del Vaše žive meje stoji na zemljišču javno dobro- cestni svet. Mogoče se gospa motite? Vaš oče, Kralj Anton je vložil vlogo za pridobitev zemljišča javno do- bro v letu 1993. Vendar gre tu za zemljišče (cca 150 m2 zelenica) nasproti kapelice, ki se nahaja med obstoječo cesto Dragomelj-Pšata pri hiši Vašega očeta. Na postajališču je nameščen smetnjak, ki ustreza vsem predpisom. Pohvalila bi otroke in občane, da se vsi zavedamo jn skrbimo za čisto okolje in večina odpadkov najde svoj prostor v smetnjaku. VERA SLADIC Pozitivno ali negativno o privatni zdravniški praksi Na priporočilo osebnega zdravnika sem se napotil k privatnemu zdravniku na ortopedsko ambulanto v Domžale k dr. Kralju. V zelo kratkem času sem sprejet na pregled. Ob dogovorjeni uri 4. 10. 96 sem se zglasil v omenjeni ordinaciji pri sestri, ki me je uvedla v kartoteko kot novega pacienta. Kartoteka mi je bila malo smešna za današnji čas (list papirja napisan ročno z mojimi podatki). Pri dr. Kralju sem hitro opravil s pregledom. Zapažanja je diktiral v sodobnejšo napravo, diktafon v katerem pa je nekaj škripalo in tako je moral nekajkrat ponoviti mojo diagnozo v kaseto, katero sem odnesel sestri Zlati in tam odšteti 5.000,00 SIT za 10 minut ponavljajočega diktiranja v diktafon. Naknadno pa sem moral plačati 800 SITza tipkanje zdravniškega izvida, katerega naj bi prejel po pošti v roku 2 dni. Po 7 dneh čakanja na izvid, pokličem sestro, kdaj bom dobil izvid, pa mi pove, da se je pokvarila kaseta in naj se javim takoj isti dan na ponovni pregled. Ker pa sem bil ta dan zadrZan, sem se domenil s sestro, da mi pošlje naslednji datum za moj pregled. Tudi tega vabila nisem dočakal in sem po 21 dneh od pregleda poklical dr. Kralja, kateri pa je takoj vedel za moj primer in mi ponudil, da mi vrne 5.000 češ, da me že 21 dni čaka, da se javim na pregled. Pristal sem na denar in poiskal vestnejšo ordinacijo. Denar in zahvalo za moje razumevanje (ne vem kakšno) sem prijel v kuverti ter stroške za avtobus. Denar, 800,00 tolarjev, ki sem plačal za izvid, kateri je predme) pisanja pa je ostal nekje pri tip-kalnem stroju ali pa so kupijj no- vo kaseto, da ne bo podobnih zapletov. D. JANČAR Moravče Obnovljen domžalski kulturni dom Radijski poročevalec z Domžalskega g. Matjaž Brojan je o obnovljenem domžalskem kulturnem domu lepo poročal. Obenem je pohvalil Domžalčane, da so zbrali denar za te velike stroške obnove. Ta številka se bliža že pol milijarde tolarjev. Žal pa je pri tem zbiranju omenil samo Domžalčane, ne pa celotne nekdanje občine od Trzina do Trojan in od Pšate do Topol, Nožic in Hudega. Delavci, kmetje, izobraženi i in vsi drugi iz prejšnje? in zdajšnje občine so TUDI zbirali denar za obnovo te lepe stavbe. Zato bi bilo treba poudariti, da so prenekateri kraji za podobne namene plačevali samoprispevek, ki se je začel leta 1962 in je trajal do leta 1994; dolga leta pa so plačevali celo po dva, kar je znašalo po dva odstotka od plače, kmetje pa sorazmerno glede na katastrski dohodek. V vsem tem obdobju pa Domžale niti enkrat niso imele svojega krajevnega samoprispevka. Le nekaj let so plačevale z vsemi drugimi kraji v občini skupni občinski samoprispevek za Sole, Podobno je z gradnjo in obnovo drugih domov, na primer gasilskih. Gasilska društva v manjših krajih gredo vsako leto v različne akcije, največja pa je redna gasilska veselica. Tako večinoma sami zberejo denar za vsakovrstne stroške. Za prenovo domžalskega gasilskega doma, je tamkajšnje gasilsko društvo prispevalo 20 odstotkov, 80 odstotkov pa občina. To smo pa spet vsi prebivalci vse sedanje občine. FRANCE CERAR Proč z užaljenostjo in lokalpatriotizmom - Franja Hrovata, Pšata Z izgradnjo bodoče avtoceste skozi Občino Domžale bo v KS Dragomelj-Pšata potrebno zgraditi nadomestno šolo, saj je obstoječa podružnična šola v neposredni bližini AC. V zvezi s tem se je Občina Domžale ob sprejemanju predloga l-N za AC obrnila na Ministrstvo za šolstvo, da skupaj z njimi pripravi ustrezna izhodišča za bodočo šolo, ki jo je dolžan kot nadomestno gradnjo zgraditi investitor, to je DARS. Ministrstvo za šolstvo je glecJe na spremembe v organizaciji osnovne šole in gibanje števila učencev predlagalo sledečo rešitev: - zgradi se 6-letna osnovna šola, z vsemi pripadajočimi prostori (in v skladu s standardi in normativi), - ob šoli se zgradi telovadnica, * - Občina Domžale se je odločila, da bi ob šoli z lastnimi sredstvi zgraciila tudi civa oddelka z,i predšolsko vzgojo (zaracJi velike ga pomanjkanja prostih mest v Občini Domžale), V DOMŽALAH avtotehna WD@ in KOSEC d ASTRA — VSA VOZILA IZ ZALOGE CENEJŠA DO 1500 DEM. VECTRA ZE ZA 33.089 DEM GL 1,6 CENEJE 2000 DEM \ / ASTRA ZE 1K 22.950 DEM KREDIT, LEASING, MENJAVA STAR0-N0V0 NOV PRODAJNO SERVISNI CENTER KOSEC D.0.0. DOMŽALE SALON, LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, TEL: 061/716-092 SERVIS, KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, TEL: 061/715-333 - | >ri načrtovanju šole se upošteva možnost eventualne kasnejše širitve. Ministrstvo za šolstvo nam je ob tem tudi svetovalo in nas opozorilo, da je oblikovanje in spreminjanje šolskih okolišev možno le ob strinjanju staršev in prizadetih krajanov. Zato smo opustili vse drugačne rešitve (gradnja nove osemletke? meci Domžalami in Dragomljem, pritegnitev otrok iz Ihana...), saj se starši in krajevne skupnosti z njimi niso strinjali. Takoj po sprejemu LN za AC na odseku med Blagovico in Šentjakobom sem pozvala KS Dragomelj-Pšata, da posreduje usklajen predlog za lokacijo bodoče šole. Hitrost je bila nujna, saj je bilo potrebno spremembo vnesti tudi v dopolnitve dolgoročnih planskih dokumentov. Pri tem sem vodstvu KS Dragomelj-Pšata tudi zagotovila, da bomo upoštevali njihov predlog saj so krajanke in krajani Dragomlja in Pšate zaradi AC preživeli že dovolj hudih časov. Svet KS Dragomelj-Pšata je na osnovi odločitev zbora krajanov poslal Občini prioritetni vrstni red njihovih predlogov, ki smo jih tudi vnesli v spremembe dolgoročnih planskih dokumentov. V tej fazi naših priprav za izgradnjo nadomestne šole v Dra-gomlju, pa se je prvič uradno pojavil predlog ravnatelja podružnične šole v Šentjakobu, da se začne akcija za izgradnje? skupne devetletke, ki bi pokrivala učence dveh sosednjih krajev. Ravnatelju sem pisno odgovorila, kakšno je stališče Občine Domžale ter protestirala zaradi ankete, ki jo je kot občan druge občine vodil v KS Dragomelj-Pšata brez našega soglasja in vednosti. Ob vsem tem ni resnično dejstvo v pismih bralcev, ki ga navaja g. Franjo Hrovat iz Pšate, da občina Domžale ni reagirala ter da se nismo sestajali in udeleževali sestankov v zvezi s to problematiko. Sama sem se udeležila seje sveta KS Dragomelj-Pšata z ravnateljem Podružnične šole Šentjakob, na katerem sem ludi jasno predstavila naše; stališče in številne pomisleke do njegovega predloga. Ti so zlasti naslednji: - z gradnjo šole v I )ragomlju je treba pričeti v lelu 1997, priprave za gradnjo eventuelne skupne devetletke pa so še na začetku, saj ni usklajena lokacija, - postopek uskladitve planskih dokumentov in pridobitve dovoljenja traja minimalno 9 mesecev, kar je absolutno predolgo glede na bližajočo izgradno AC, - ni pripravljene finančne konstrukcije, kako bi se financirala gradnja (mesto Ljubljana ima investicijo planirano šele v letu 1998), - Ministrstvo za šolstvo na njihovo pobudo ni reagiralo,!?) - večina staršev se ne strinja in ne pi »dpira spremembe šolskega okoliša. Prav lako sem se v zvo/i z omenjenim problemom sestala tudi s podžupanom Mestne Občine Ljubljana g. Colaričem, ki sem mu pojasnila naše stališče in mnenje KS Dragomelj-Pšata. Naj torej ponovim: Občina Domžale bo v primeru gradnje; nadomestne šole v Dragomlju v največji možni meri upoštevala voljo in zahteve krajanov KS Dragomelj-Pšata in staršev prizadetih učencev. Ob vsem tem pa bomo zlasti pozorni nato, da bo šola zgrajena pravočasno glede na bližajočo izgradnje) AC. Vsi nadaljnji dogovejri in pogovori (sestanek na Ministrstvu za šolstvo) bodo temeljili na takšnih izhodiščih. ŽUPANJA CVETA ZALOKAR ORAŽEM Kdaj hotel v Domžalah? Ne vem sicer, v katero rubriko vašega glasila bi moral nasloviti to vprašanje, pa to prepuščam vam; želim, da mi (in morda še mnogim drugim!) pojasnite, kje v mestu Domžale bi lahko utrujeni popotnik, turist ali poslovni človek, ki se> jim elan izteka ravno v Domžalah, našel primerno prenočišče!! Pa lepo vas prosim, ne pošiljajte me v n. pr. Ljubljane), ker jaz želim prenočiti točno v Domžalah! Težko bom čakal novo izdajo »SIAMNIKA« in vašega odgovora v r\jpm! Pa lep pozdrav! Vaš zvesti bralec: iz Portoroža JANEZ KRALJ Kajenje in kamenje -Janezu Stibriču V akciji proti kajenju smo na pobude) Inštituta za varovanje zdravja socJelovali mne>gi znani Slovenci npr. Jože Pe)trebuješ -Čuki, Peter Pavel Kavalar, podžu-pan Maribora (SKD), I Mena Bla-gne, Nataša Pire, Manca Košir... Upam, da se strinjate z mano (n.ijbrZ zelo težko!), da ejmenje-ni nimajo veliko skupnega z Združe'ne> lisjo socialdemokratov (na žalost) in njene) »populistično volilne) propagando«. Akcije' ni vorlil.i slrank.i, pač pa neoelvisn.i strokovna institucija. Odgovorne sem torej takoj obvestila o novih dejstvih v zvezi z mojim kajenjem in zaradi napake' pri medsebojnem obveSčanjufn obveščanju TV hiš, so se mi žc^ opra vieili. Sicer pa upam, da ste kot dobro obveščen človek že seznanjen, el.i kajenje zame ni ver problem. Čeprav sodim, da je to izrazito osebna zadeva. CVETA ZALOKAR ORAŽEM Županji mečejo kamenje!? Zakaj. Gospa Cveta Zalokar Ora-žem. Vse to o vsem, kar sem prebral v Slamniku. Sprašujem se, zakaj so bile te žalitve na vas, tik pred volitvami. Pišem zaradi tega, ker nihče ni pisal e> vaših obiskih pri upokojencih lik pred novim kitom 1996 in prejšnjih novoletnih obiskih. Mene in mojega sina Mateja ste obiskali vi in vaša tajnica. Se opravičujem ker ne vem njenega priimka in imena. Kljub vsemu je bilo to v ponos meni in mojemu sinu Mateju. Za mene je bilo to veliko presenečenje. Glede mojega zdravstvenega stanja TAKRAT. Bilo je dosti iskrenih in lepih besed in vzpodbud za nadaljnje izboljšanje. Ob tem, če dovolite, bi se zahvalil mojemu prejšnjemu zdravniku dr. Janezu Pevcu (je upokojen) in tudi mojemu sedanjemu dr. Tomažu Mušiču in vsem medicinskim sestram. Vsem tistim, ki jih nisem napisal se opravičujem, ni jih tako malo. Županja ( vola /alok.tr (>ra/em: TUDI KO PTICA IIO Dl, ČUTIM, DA IMA KRILA. Želim vam vse'in mnogo uspeha. ALBIN VODNIK Simona Jenka 11, Domžale Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971 Kronika 92 Kronika 92 Kronika 92 Kronika 92 Mladi in nasilje Prva žalostna zgodbica Domžale: Ljudje so mirno zapuščali domžalski kino, ko so mladeniča, mlajšega od 16 let, kar naenkrat in brez vzroka začele pred gostinskim lokalom Premiera srbeti pesti. Še dobro, da je blizu policijska (»staja, drugače bi se nasilncj vedenje mladega M. M-ja nad presenečenimi obiskovalci kinopredstave še nadaljevalo. Kar nekaj časa so za njegovo umirjanje »potrošili« policisti, saj se je mladenič tudi ob njihovem prihodu izkazal^kot človek z zelo slabimi živci. Celo v »prostor za pridržanje« so ga morali za kazen strpati, o njegovem neslavnem nasilnem podvigu so policisti obvestili tudi njegovo mamo, ki bo morala kot zakoniti zastopnik mladoletnika z njim k sodniku za prekrške. Druga žalostna zgodbica Vir: Na Bukovčevi ulie:i je obležal neznanec. Vfeč krajanov je o tem po telefonu obvestilo domžalske policiste, kajti obstajala je velika nevarnost, da bi ga keJo povozil. Polic isti so nemudoma pohiteli k ležečemu neznancu in kmalu ugotovili, da je speča oseba stara komaj Ifi let in da je huek) pijana. Pred nesrečo ga je na srečo poleg »naravnega« ležišča »ščitilo« njegovo vozilo. T. B. se je med prebujanjem zgražal nad delom (bujenjem) policistov, ko pa se je Ze skoraj /,i vedel, se je hotel naredili »Francoza« in se nameraval odpeljati proti Ljubljani, od koder je pač doma. Normalno, da so mu policisti odločno prepovedali in preprečili »pijano« namero. O njegovem »pivskem« stanju so obvestili mladeničeve starše, ki so hudo zaskrbljeni prišli ponj na |x>licijsko postajo. Vendar zgodbica nima »srečnega« konca, kajti ob izhodu se je mladenič uprl svojim staršem. Začel jim je groziti in se do njih nespodobno vesli vse do parkirišč ,1 pred objektom PP Zopet so morali stopiti vmes policisti, ki so F! I!.-ju odvzeli svobodo in ga zadržali na postaji do jutranjih ur. Njegova nesrečna zvezda pa se z novim jutrom še ni utrnila, kajti s svojim vozilom, s katerim se je končno nameraval |x>sloviti od mož v modrem, se je zaletel v obcestni drog javne razsvetljave. Ko so se polic isti najbrž že oddahnili ejd »vročekrvnega primera«, so dobili s|x;t polne roke* dela. Zoper »nesrečnega« in agresivnega T. B.-ja so napisali zajeten predlog sodniku za prekrške. Tretja žalostna zgodbica Domžale: V bližini avtobusne postaje v Domžalah se je V. A. v večernih urah »srečal« z dvema neznancema, ki sta se hotela sprijateljiti z njim. Vfendar sta že po prvih besedah pokazala, da jima ni toliko ck) zbli-žanja z V. A.-jem, ampak več ck) njegovega denarja. Od njega sta namreč zahtevala denar za pivo. Toda »glavnemu junaku« nex":ne zgodbice ni bilo preveč do te;ga, da bi jima ustregel. V hipu je spoznal njune nepoštene načrte. Prepozno. Eden od fantičev se je s pestmi spravil nadenj. Da bi ustavil njegovo nasilno obnašanje, mu je izročil 1(XX),(X) SfF. Uspelo mu je! Polic isti pa so še isto noč: izsledili nasilna roparčka. Uge> tovili sej, eia sta »negativca« mladoletna Č. D. in K. D., stanujoča v Domžalah. Policisti so se z njima temeljito pogovorili, vendar so ebbili občutek, da jima resnicoljubnost ni pomembna vrednota. Za slednji rop so polic isti seveda napisali kazensko Ovadbo, ki so jo odstopili tožilcu na oddelku za mladoletnike v Ljubljani. Bržkone pa lx)ck) morali varuhi javnega reda in miru napisati za oba najstnika še kakšno ovadbo za podoben primer iz njune »neslavne« preteklosti. Četrta žalostna zgodbica I ife: Kar na plesišču diskoteke z dvomljivim slovesom je šestnajstletni A. E. z nožem porezal Š. M.-ja, ki je bil prav tako gost v diskoteki. Redarji, ki so bili prvi na prizorišču, so na srečo uspeli preprečiti nevarno razjarjene >sl napadalnega mlacblotnika, katerega so kasneje izročili polic istom. Najstnik A. E. tudi njim ni Znal razložiti pravega vzroka svojega negativnega ve denja, kljub temu pa so policisti zanj napisali kazensko ovadbo. Morda lx> šele pred sodnikom za prekrške spoznal sam sebe, precJvsem pa svoje slabe lastnosti in napake. Po svoje zapisal B. O. Domžale /lamnik 19 Center za mlade živi Center za mlade v Domžalah je bil prvi tovrstni center, ustanovljen na področju Slovenije. Zapisali smo »bil«, ker se mu je ta mesec pridružil prvi v verigi podobnih centrov v Velenju, katerim bo pomagal k ustanovitvi Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Da so prvi Center odprli prav v Domžalah, se moramo brez dvoma zahvaliti tudi občinskim svetnikom, ki so prižgali zeleno luč. Center smo odprli ob občinskem prazniku 19. aprila letošnjega leta. V občinskem glasilu Slamnik smo o dejavnostih centra že nekajkrat pisali in mlade tudi vabili v naše delavnice. Še vedno ste vabljeni vsi, ki vas delo z mladimi zanima oz. mladi, ki bi se nam radi pridružili. Od septembra dalje se mladi srečujejo v likovni in filmski delavnici, v delavnici za učinkovito učenje, v mladinski delavnici, v skupini študentov in srednješolcev za konverzacijo iz angleškega jezika in v dveh skupinah za OBVESTILO BILTEN — POROČILO O DELU IN REZULTATIH LETOŠNJEGA MEDNARODNEGA EKOLOŠKEGA DELOVNEGA TABORA »BISTRICA 96« LAHKO DOBITE NA ŠTUDENTSKEM SERVISU DOMŽALE IN V KN|IŽNI-Cl IX >m2al£. Študentski klub Domžale učenje angleščine. Vse, ki bi radi zapolnili svoj prosti čas, pa vabimo, da se pridružijo literarni delavnici (od 12. leta dalje), glasbeni delavnici za najmlajše (od 4. do 8. leta), skupini za varovanje okolja (od 12. leta dalje) in astronomski delavnici za srednješolce, ki bo začela z delom, ko bo skupina formirana. V jesenskih mesecih se je v domžalskem Centru za mlade odvilo precej prireditev in izobraževanj, ki bi jih radi kronološko predstavili, preden jih prekrijejo novi dogodki. 9. oktobra smo si v prostorih Centra za mlade na Ljubljanski 70 ogledali dežele Skandinavije; te je poleti obiskal mag. Klemen Medja. Mnogi izmed nas smo se imeli prvič možnost »v živo srečati« z zanimivostmi severnjaških krajev, saj je predavatelj poskrbel za domiselno predstavitev s sočasnim predvajanjem diapozitivov, videofilma, glasbe in besede. Večer se je prevesil v kramljanje in izmenjavo nasvetov, saj se je zbralo kar nekaj takih, ki za prihodnje poletje načrtujejo pot n.i Švedsko, Finsko, Norveško, Dansko. 16. oktobra nam je sicer deževen dan preprečil peko kostanja na »kostanjevem popoldnevu«. Dež pa nas ni oviral, da si ob cb-mačem grozdju in kuhanem kostanju ne bi zapeli in si kot prijatelji kaj zanimivega povedali. Hvala Maticu, ker nam je dokazal, da smo dobri pevci. 26. oktobra se je v Jaršah odvijala zabavna prireditev, na kateri so nastopili otroci vrtca Urša z vzgojiteljico Marto in učenci OŠ livin, Vtem Ij.i Perica, Rodice in Ihana. Z mentorji so učenci pripravili pester program, ki so ga z bogatim aplavzom nagradili v Kaj je sreča? »Sreča je luč, ki jo prižgemo v otroku, da ne hodi v temi.« ■ Mesec december je čas za luči, darila, vesela pričakovanja in iskrice v očeh. V Centru za mlade na Ljubljanski 70 v Domžalah smo že na začet-ku novembra opazili iskrice v očeh. Prižgat jih je prišla gospa Pavlina. V Knjižnie:i Domžale, kjer so nas z našimi gesti in obiskovalci vedno pripravljeni prijazno sprejeti, smo se imeli 5, novembra zares lepo. Radi bi prenesli nekaj lučk tudi med vas, kar skušamo storiti prek te;ga članka. Plakat, ki je vabil na srečanje s pesnico in svojevrstno umetnico v oblikovanju izdelkov iz listja pravega kostanja, gospo Pavlino Bračko-Rauter, je očitno opazilo veliko ljudi, ki so v zgodnji popoldanski uri napolnili večnamenski prostor. S seboj so prinesli jesensko listje, iz katerega so prav vsi, od najmlajših ck> babic pretikali trakove, gospa Pavlina pa nas je učila Umetnosti oblikovanja klobukov, košar, brezrokavnikov in še drugih okrasnih predmetov. Gospa Pavlin se je takoj priljubila publiki. Opisovala je drobne utrinke iz svojega življenja in jih svojevrstno obarvala s humorjem. Vse zbrane je znala pritegniti s pestrim programom; pomagali so ji ga soustvarjati še gostje, ki jih je pripeljala s seboj. Tako smo ob ročni aktivnosti prepevali ob kitari, prisluhnili ariji in kratki Opereti »Janko in Metka«. Vsi smo se lahko prepričali, da tudi zelo majhni otroci prisluhnejo vsebini, Čeprav ni namenjena njihovi starosti. Če pa je izvedba na visokem profesionalnem nivoju, bodo motivirani tudi tisti, ki naj bi »teoretično« zdržali »pri miru« zgolj nekaj minut. V tem srečanju se je |x>novno potrdila izkušnja, da nikoli ne smemo podcenjevali otrok, da »za to in to še niso dovolj stari«, Prav vsi so se lotili izdelovanj.) klobukov in v njih ponosno odšli domov. Odrasli smo bili sprva precej zadržani Iti smo samo »pexlajali« liste. Potem pa smo se opogumili in samozavest je rasla iz minule v minuto. Razveselili smo se prav vsakega klobuka, ki je zrasel v cieželi Klobueariji. Katja Muller, animatorica v Centru za mlade, je povedala nekaj |xsmi, ki jih pesnica Pavlina namenja odraslim. V eni izmed njih smo dobili tudi odgovor na vprašanje, da »je sreča luč, ki jo prižgemo v otroku, da ne hodi v temi«. Pavlina, hvala tebi, Ivici, Borutu in Branetu, ker ste si vzeli čas za nas in nam pokazali, kako naj prižgemo lučke v očeh. Uspelo vam je zaradi poštenega in vljudnega odnosa tudi do najmlajše publike. Otroci so se s Pavlino kar sami domenili, da morajo to popoldne ponovili. Obvestili vas bomo, da bo zasijala še kakšna luč. Ta ima moč. LILI JAZBEC KAJENJE — ŠKODLJIVI VPLIVI NA ORGANIZEM Ob protitobačnem zakonu Pesniški večer z gospo Pavlino Bračko-Rauter prepolni dvorani Majčevega Dvora, kjer so nam prijazno odstopili dvorano. V gosteh z nami sta bila televizijska ljubljenca najmlajših »Mojca in Kaličopko«. Da je zabavno-glasben.i prireditev lahko tako dobro uspela, se moramo zahvaliti tudi sponzorjem, ki so pomagali s finančnimi prispevki in praktičnimi nagradami. Ob tej priliki se jim zahvaljujemo in se priporočamo za sodelovanje tudi v prihodnje. Sponzorji so bili: — LB DOMŽALE; DOMŽALE — TOSAMA d.d.; VIK PRI DOM-ŽAIAH — ZASTOPNIK d.o.o.; IOC TRZIN — VELEBLAGOVNICA NAPRE-I )EK IX1MZALE; DOMŽALE — ZAVAROVALNICA TRIGLAV; LJUBLJANA — BOTIQUE PESNIK; DOMŽALE — MERCATOR/GRMADA; IX)M-ŽALE , _ FITNESS STUDIO PANTER; JARŠE PRI DOMŽAI'AH — RADIO HIT; DOMŽALE DOMŽALSKE NOVICI; LX)M- ŽALE — CATV IMPULZ; KAMNIK — MAIČEV DVOR; IARŠE PRI DOMŽALAH In že smo na začetku mese ca novembra, točneje 4. in 5. 11., ko smo vabili med nas tiste mlade, ki so si želeli preživeti počitniška etneva malo drugače. Katja in Na-laša sta pripravili program — očitno tako dober, da mladi niso hoteli domov. V torek, 5. novembra, smo se zbrali na pesniškem večeru z go-spo Pavlino Bračko-Rauter; t.i je z neposrednim in duhovitim pristopom ustvarila prijetno razpoloženje, k čemur so pripomogli tudi gostje, ki jih je gospa Pavlina pripeljala s seboj. Tjaša, Polona in Anja so zbrale in zapisale vtise s tega srečanja; (v prilogi: Jesenska delavnica + Klobuki iz suhega listja) Otroke, mamice in babice so tokrat povezali zvoki kitare, prepevanje pesmi in šelestenje kostanjevega listja. Prisluhnili smo interpretaciji pesničinih pesmi, ki jih je predstavila Katja Muller. Čeprav so bile pesmi namenjene odraslim, so jih pozorno poslušali tudi najmlajši. Veni izmed pesmi se gospa Pavlina sprašuje, kaj je to sreča in takole odgovarja: »Sreča je luč, ki jo v.otroku prižgeš, da ne hodi v temi.« Vsi smo čutili, da se je tega večera zgodio nekaj lepega. Ko so starši hodili po otroke, so jjh pritegnili v dejavnost, jim predstavili nove prijatelje... To je bil prvi v vrsti večerov, v katerem smo spoznali pesnico in umetnico v oblikovanju izdelkov iz listja. Sledilo bo še nekaj takih srečanj v prostorih DOMŽALSKE KNJIŽNICE, kot npr. oblikovanje novoletnih okraskov, lectovih src, glinenih odlitkov, papirnih šopkov in izdelkov iz oblanja. Salezijanski pater mag. Martin Lisec je 7.11. za animatorje in sodelavce Centra za mlade pripravil predavanje, v katerem je govoril o animaciji in prostovoljnem delu. Zanimiv in vsebinske} bogat je bil tudi tisti del, v katerem smo si lahko izmenjali izkušnje, poglede in nekatere dvome, ki se porajajo ob delu z mladimi. O vsebini predavanja bomo več spregovorili v naslednji številki, saj bo nedvomno zanimiva za preneka-terega bralca Slamnika. Do takrat se bomo odzvali vabilu in obiskali mladinski center »Skala«, kjer dela naša sodelavka Bernarda Vindišar. Ena izmed dejavnosti našega centra je tudi organrzat ija izobra zevanj za starše in pedagoške de> lavce. Prvo srečanje smo namenili prvošolcem, ki se bockj v letu 2(X)1 šolali po novi šolski zakonodaji; ta predvideva všolanje leto dni mlajših otrok. Prof. Pavla Kli-nar je na temo »Zgodnje všolanje da ali ne;1« pripravila predavanje, ki se je prevesilo v zanimivo diskusijo. Učiteljice in vzgojiteljice se bodo v tem obdobju pripravljale in doizobraževale v programu, ki ga v obsegu 190 ur izvajata Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Mariboru. V diskusiji pa je izzvenela bojazen, da bomo kljub vsemu na to premalo pripravljeni in »vrženi v vodo«, na to opozarjajo tudi nekateri najvidnejši strokovnjaki v slovenskem prostoru. Pomisleke so izrazili tudi starši otrok, ki bodo »prvi plavalci« v prvih razredih leta 2001. LILI JAZBEC vodja centra za mlade Iz skavtske kuhinje Hike. Popotovanje v neznano z namenom, da se preizkusiš, da si vzameš čas zase, da odpreš cx*i za okolje in ljudi, ki živijo drugače kot ti. To je hike (beri hajk). Hike lahko izvedeš na veliko načinov, lahko greš sam ali pa v družbi. Za vsak hike pa je značilno, da greš na to »romanje« z namenom. Rdeča nit, ki te spremlja ob fizičnih naporih, ti daje vedno znova orientacijo in pomaga usmee-riti pozornost na drobne dogodke, ki ti tako spregovorijo čisto po svoje, z vso svojo globino, silovitostjo in sporočilnostjo, ki drugače ostane zakopana pod tisoči nepo- membnih, a zelo hrupnih dogodkov dneva. Preudaren skavt si poišče prenočišče že pred nočjo, tako da lahko v miru opazuje poslavljanje dneva in ugiba o smislu neprestanega odhajanja in rojevanja ter uredi dogodke dneva po njihovi teži in vsebini, ki so jo prinesli v njegov svet. O svojih najglobljih doživetjih je težko pisati — to mora človek izkusiti na svoji lastni koži — in prav to je bistvo skavtstva. Naj vam le omenim, da je že v naši okolici veliko čudovitih krajev, kjer se lahko umiriš in odpočiješ od naporov tedna, ter tako notranje urejen stopaš v nemiren in zahteven tempo življenja. Skavtski pozdrav z Gamsovega skreta in Skute B. R E. T. Po 19. novembru 1996 prične veljati protikadilski zakon; ta med drugim prepoveduje kajenje v javnih prostorih, popolna prepoved pa velja za zdravstvene domove in bolnišnice. V javnosti je v času priprav in sprejemanju v skupščini izzval različne teme. Kar precej je tistih, zlasti kadilcev, ki v njem vidijo omejevanje osebne svobode, saj se jim odvzema dosedaj samoumevna pravica. Slednja je bila toliko zakoreninjena v družbi, da je nekadilce postavljala v Rodrejen položaj, brez izbire za nji-ovo pravico po čistem zraku. Zakon je posledica spoznanj o škodljivosti kajenja in podobnih ukrepov v razvitem svetu, zlasti v ZDA. Obstaja pa uganka, kako bodo pri nas ta zakon izvajali in kdo ga bo nadzoroval. Pomembno vlogo morajo odigrati občila in tudi tisti deli družbe, ki delajo v zdravstvu in prosveti. Sporočila bi morala temeljiti na spoznanju o škodljivosti kajenja na zdravje. Rak kot posledica kajenja V cigaretnem dimu je več tisoč sestavin, med katerimi so nekatere rakotvorne. Ta učinek je največji na tista tkiva, ki so neposredno pod vplivom cigaretnega dima. Tako je dokazana zveza s pljučnim rakom, ki je pri kadilcih do dvajsetkrat pogostejši. Tveganje je neposredno povezano s številom pokajenih cigaret in trajanjem kajenja. Kajenje je skupaj z alkoholom glavni razlog za obolenje za rakom žrela in ustne votline. Kot dodatni povzročitelj je udeležen pri raku mehurja, ledvic, trebušne slinov-ke, želodca, vratu maternice in nekaterih oblik levkemije. Vpliv na srčno-žilne bolezni Kajenje je poleg zvišanih maščob in zvišane-ga pritiska eden od treh glavnih vzrokov za srčno-žilne bolezni, ki so najpogostejši vzrok smrti v vseh zahodnih državah in tudi v Sloveniji. Kajenje povzroča povečano potrebo po kisiku in njegovo zmanjšano dostavo srčni mišici. Kadilci imajo 70% večje tveganje za srčno kap, ki se pri hujših kadilcih še povečuje. Opustitev kajenja zato zmanjšuje nevarnost srčne kapi tudi za dvakrat. Se večje je tveganje za srčno kap pri kadilkah, ki je trikrat večja kot pri nekadilkah. Pri teh ludi opustitev kajenja počasneje izenačuje tveganost za kap kot pri moških. Za opustitve velja, da so posledice tem manjše, čim krajše je bilo kajenje, pri mlajših pa tudi ni še razvita ateroskleroza. Vpliv na možgansko ožilje Kadilci imajo zmanjšan pretok krvi skozi možgane, ki pa se poveča, če opustimo kajenje. Možganska kap je lahko posledica kajenja in je do trikrat pogostejša kol pri nekadilcih. Tveganje napreduje s številom dnevno pokajenih cigaret. Pri kadilkah, ki hkrati jemljejo kontracepcijske tablete, je tveganje za možgansko kap še večje. Opustitev kajenja statistično zmanjša nevarnost za možgansko kap. . Zvišan krvni pritisk Vpliv nikotina na krvni tlak je kratkotrajen, vendar ima stalno kajenje za po- sledico višje povprečje krvnega tlaka, kar pripelje do zvišanega krvnega pritiska z vsemi posledicami. Hkratno uživanje kave zvišuje krvni pritisk. Pri kadik ih je tudi zdravljenje z zdravili manj uspešno.' Žilna bolezen okončin Kajenje je najpomembnejši dejavnik tveganja za zožitev žil, zlasti pri spejdnjih okončinah, kjer pride lahko tudi do amputacij. Opustitev kajenja izboljša bolezensko sliko in zmanjšuje posledice. Bolezni dihal Kajenje je najpogostejši razlog za bolezni dihal in dihalom pripisano smrtnost v razvitih državah. Zaradi vpliva kajenja pride do sprememb v dihalnih poteh in sapnicah, posledica je kronična pljučna obstruktivna bolezen. Smrtnost zaradi te bolezni je pri kadilcih pogostejša in se veča s števibm pokajenih cigaret. Tveganje je desetkrat večje kot pri nekadilcih. Kadilci pogosteje zbolevajo zaradi akutnih prehladnih obolenj in gripe, ki imajo tudi težji potek in so pogosteje smrtne v primerjavi z nekadilci. Vpliv kajenja na nosečnice in plod Novorojenčki mater kadilk so lažji od mater nekadilk. Kajenje zmanjša količino kisika, ki ga otrok potrebuje. Pogostejši so tudi prezgodnji porodi in vec ja je smrtnost novorojenčkov. • Pasivno kajenje Nekadilc i so izpostavljeni škodljivim vplivom cigaretnega dima v prostorih, kjer kadijo. Škodljivost je odvisna od koncentracije dima — števib kadilcev in velikost prostora. Pomembno je vedeti, da so kadilci do neke mere prilagojeni škodljivim učinkom stalnega in ponavljajočega se vpliva kajenja na njihov srčno žilni sistem, medtem ko nekadilci obrambnih mehanizmov nimajo Zanesljivo se pri pasivnem kajenju poveča tveganje za srčno žilni zaplet, srčno smrt in pljučnega raka. Pasivno kajenje vpliva tudi na zdravje otrok staršev kadilcev, zlasti če kadi mati. Ti otroci zbolevajr> pogosteje zaradi vnetij zgornjih dihal, pljučnice in astme v primerjavi z otroki, ki imajo starše nekadilce. Pri otrocih se astma izboljša, če starši prenehajo kaditi. Zaradi hitrega razvoja pljuč v otroštvu vplivajo posledice pasivneega kajenja na pogostost kasnejših bolezni dihal, predvsem kroničnega bronhitisa v odrasli dobi. Najučinkovitejši in najenostavnejši ukrep za zaščito nekadilcev pred vplivi kajenja je zagotoviti debvna mesta, šole in javne prostore brez tobačnega dima. To lahko dosežemo z doslednim izvajanjem pro-titobačnega zakona. Tudi kadilci mešajo spoznati, da prenehanje kajenja postopoma zmanjšuje odvečno tveganje za nastanek, razvoj in smrtnost nekaterih bolezni. Prepričani moramo biti, da so najmanj ogroženi tisti, ki nikoli niso začeli kaditi in niso pasivni kadilci. JANEZ GROŠELJ, dr. med. spe.. pediater Luč miru iz Betlehema tudi letos raznašajo skavti po celi Sloveniji Luč miru bodo letos prinesli iz Avstrije v nedeljo 15. decembra. Ta simbol, ki nas vsako leto spremlja v predbožičnem času, ko vsi hitimo po zadnjih predprazničnih opravkih, nam hoče vrniti utrip umirjenosti in notranje sreče in nas povezati s vsemi ljudmi, ki jim mir, veselje, sreča nekaj pomenijo. Letošnje sporočilo se glasi: Stori vsak dan NEKAJ LEPEGA ZA NEKOGA DRUGEGA. Iz poslanice za Slovenijo: Luč, ki jo prinašamo v svoje domove, naj nam prinese več življenja, ve*": svetbbe, miru in ljubezni. Ta drobni plamenček, prižgan v Betlehemu, povezuje milijone po vsem svetu, in nas vabi k odločitvi za tisto, kar ostane, kar je resnično in ne mine. Hočemo biti vidno sporočilo, ker smo doživeli m Canje skozi naš vsakdan nekaj lepega zate. Le tako lahko pristopimo V to čbveku, ga slišimo in vidimo, stopimo v njegovo življenje in ga srečamo. Pridi, ne boj se, skupaj spreminjajmo svet. Vabljeni na javno prireditev ob sprejemu Luči miru v Domžalah pred Napredkom v soboto 21. decembra ob IZ Za vse ljubitelje glasbe pa objavljamo še besedib letošnje himne akcije Luč Nekaj lepega zate Daj, zapri oči, naj srce ti spregovori, naj ti da plamen svoj, nosi ga vedno s seboj. Zdaj odpiram oči, srečanje mi govori, nič več me strah ni teme, hočem svetiti za vse. Slupam v novi dan, odpiram svojo dlan, glej, prinaSam ti majhno stvar, nekaj lepega v dar. Prijetno in bogato pripravo na božične in novoletne praznike vam želijo domžalski skavti. Domžale /lamnik 20 V LETU 1996 Gasilska zveza Domžale Po letošnjem občnem zboru se je Gasilska zveza Domžale poleg stalnih nalog, kot je gašenje požarov, pomoč ob raznih fiovodnjih in drugih nesrečah, otila tudi zahtevne naloge izdelave spiska članov, ki imajo opravljen kakršenkoli izpit. Izpisek je pokazal naslednje rezultate: v 27 prostovoljnih gasilskih društvih je preko 3.000 članov, med katere so všteti tudi pionirji in mladinci. V zvezi je 1.100 gasilcev iz različno opravljenimi izpiti od naziva izprašani gasilec do nazivov visokih gasilskih častnikov. Druga pomembnejša naloga, ki so jo opravili, je kategorizacija prostovoljnih gasilskih društev, pri tem so ob rangiranju posameznega društva upoštevali: tip naselja, naseljenost, požarno ogroženost in gozdne površine. Delo je zaključeno in bo osnova za nadaljnje opremljanje društev in tudi načrtno izobraževanje posameznih članov. Na našem območju je sedaj 12 društev I. kategorije (pogoj je najmanj 15 izprašanih gasilcev), 13 društev II. kategorije, po eno društvo pa III. in IV kategorije. Kategorizacija je pokazala, da bo tudi v prihodnje ena izmed večjih nalog skrb za izobraževanje gasilcev, zlasti pogrešamo usposobljenost članstva za razne specialnosti pri reševanju. Posebno skrb namenja gasilska organizacija podmladku: pionirjem in mladincem. V vseh šolah tako uspešno delujejo društva Mladi gasilec, katerih mentorji so prav člani PGD, rezultat njihovega načrtnega dela, usposobljenosti in pridnosti mladih pa sta tudi prvo mesto društva Mladi gasilec iz Blagovice in drugo mesto OŠ Jarše-Rodica na letošnjem državnem tekmovanju društev Mladi gasilec. Ena izmed prihodnjih pomembnih nalog je tudi realizacija sklepa Plenuma Gasilske zveze Slovenije, po katerem naj bi glede na interese in potrebe izvedli reorganizacijo gasilske zveze po posameznih Zdravilo za vse slabosti, napake, skrbi, žalost in vsa hudodelstva človeštva se skriva v eni sami besedi - LJUBEZEN. To je božanska sila, ki povsod ustvarja in obnavlja življenje. (Lvdia Maria Child) VLJUDNO VABLJENI na praznovanje 30-letnice delovanja društva SOŽITJE Mengeš za pomoč duševno prizadetim Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš, Moravče, v KULTURNI DOM MENGEŠ, v četrtek, 28. novembra 1996 ob 18. uri Pozdrav in nagovor predsednice društva gospe VERE JUHANT Slavnostni govor soproge predsednika Republike Slovenije gospe ŠTEFKE KUČAN Kulturni program: učenci osnovne šole Roje učenci osnovne šole »27 julij Kamnik« dramsko-plesna skupina »METULJ« - društva Sožitje SLOVENEC - Kamniški koledniki ČE) SO TISTE STEZDICE - Kamniški koledniki RAD ODHAJAM TJA V PLANINE - Kamniški koledniki IZ STOLPA SEM Ml ZVON ZVONI - Kamniški koledniki SLOVENSKI ZVONOVI - Kamniški koledniki solo citre - TOMAŽ PLAHUTNIK občinah. Dosedanja organiziranost Gasilske zveze Domžale se je sicer pokazala kot zadovoljiva in racionalna oblika medsebojnega sodelovanja, po sestankih s predstavniki vseh društev po poveljstvih posameznih občin pa bodo sprejete usmeritve za nadaljnjo organiziranost. V letošnjem letu se zveza lahko pohvali tudi z nekaterimi pridobitvami: sofinancirali so nabavo treh novih kombijev (PDG Studenec, Vir, Trzin) ter specialnega vozila (PDG Domžale), v društvih pa je bilo nabavljene tudi nekaj nujno potrebne opreme. Posebna skrb je bila v sodelovanju z občino Domžale namenjena tudi zagotovitvi osnovnih pogojev dela članov PDG Domžale, saj se adaptira gasilski dom v Domžalah, ki bo omenjenemu društvu zagotovil osnovne higienske pogoje dela, možnosti hrambe orodja in prostore za društveno življenje. Ob tem soy zvezi tudi ugotovili, da društva zelo lepo skrbijo za svoje domove. Na to kaže tudi 1. mesto PDG Mengeš v lanskem letu v tekmovanju za najlepše urejen gasilski dom v Sloveniji. V tem tekmovanju pa letos sodelujejo kar tri društva. Tradicionalno uspešna so bila tudi letos društva z območja vseh štirih občin na tekmovalnem področju. Na to kažejo rezultati državnega izbirnega tekmovanja enot za gasilsko olimpiado v letu 1997 na Danskem, kamor bosta odpotovali moški članski ekipi iz Topol in Doba, ki sta zadostili zelo zahtevnim normam. Že sedaj pa opozarjajo na velike stroške udeležbe. Septembrsko preverjanje oz. tekmovanje vseh gasilskih enot na Viru je pokazalo zelo dobro pripravljenost vseh ekip, žal pa je bilo zaradi smrti enega od tekmovalcev prekinjeno. Uspešno je bilo izvedeno tucii tekmovanje pionirskih ekip na Viru. Vseh letošnjih tekmovanj se je udeležilo kar 142 enot, kar hkrati pomeni, da se je te oblike preverjanja znanja udeležilo več kot 1500 gasilcev. Čestitke pa za vrsto pokalov, diplom zaslužijo tudi vsa društva, ki se udeležujejo različnih tekmovanj, katere organizirajo društva ali zveze f)o vsej Sloveniji. Posebno obliko preverjanja zna- nja predstavljajo tudi redne društvene sektorske- in na koncu vsakoletne vaje Gasilske zveze Domžale, na katerih člani preverjajo svojo uigranost in strokovnost v primeru resničnih gasilsko-reševalnih akcij. V r)ktol>ru, mesecu poZarne varnosti, se> izvedli Številne aktivnosti, največja vaja pa je bila v ČIP Radomlje. Na njej je sodelovale) 23 enot s preko 180 gasilci ter vso razpoložljivo gasilsko-reševalno tehnike). Izredne) zahtevno akcijo, v e>kviru katere se) prikazali tueii reševanje na lestvah in v notranjih napadih, se) izvedli brezhibno. Največji poudarek pa dajejo gasilci osnovni dejavnosti - vse-m oblikam pomoči in reševanja ob požarih, povodnjih, prometnih in elrugih nesrečah ter drugih neljubih dogodkih. Upoštevaje statistične podatke, je ob tem Gasilska zveza Domžale ugotovila, da se že nekaj let število požarov giblje na približno enaki višini; to tudi pomeni, da je preventivna usposobljenost občanov zadovoljiva. Kot uspešno GZD ocenjuje tudi sodelovanje z gasilci iz Centra požarne varnosti Domžale. Gasilska zveza Domžale torej uspešno zaključuje letošnje leto in z novimi močmi stopa v leto 1997 V. V. Spominska srečanja ob Dnevu mrtvih V dneh pred dnevom spomina na mrtve so osnovne šole, krajevne organizacije ZB NOV in Krajevne skupnosti obiskale vsa spominska obeležja v občini Domžale in se poklonila spo- minu padlim v drugi svetovni vojni. Prižgali so svečke, polagali vence, ikabane in drugo pisano jesensko cvetje. Udeležba na teh komemoraci-jah je bila dobra, saj je bilo vreme Dejavnosti Doma upokojencev Domžale Dom upokojencev Domžale je javni socialnovarstveni zavod; ustanovila ga je Vlada Republike Slovenije in sprejela tudi ustanoviteljske pravica ter dolžnosti. Dom za starejše občane (v nadaljevanju: dom) po statutu izvaja osnovno oskrbo in zdravstveno nego praviloma za starejše osebe, stare nad 65 let. V domu izvajajo dodatne dejavnosti V okviru delovne terapije, fizioterapije in druge oblike skupinskega in individualnega dela, ki so v interesu in korist našim stanovalcem. Postopoma naj bi dom postal ge-rontološki center za servisno dejavnost in pomoč na domu. Trenutno nudi dom zunanjim starejšim osebam navadno in dietno prehrano, dnevno varstvo, pranje perila itd. Organizacija dela v domu je razdeljena na štiri enote: - negovalno-zdravstvena enota s pralnico, - kuhinja z jedilnico, - tehnične službe z ekonomatom, - strokovne službe. Organi doma: - svet doma, ki je sestavljen iz članov delavcev, stanovalcev in zunanjih članov - predstavnikov ustanovitelja, - strokovni svet, ki je določen po statutu, sestavljajo vsi strokovni delavci s VI. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe in - direktor, ki ga imenuje svet zavoda za 4-letni mandat v soglasju z ustanoviteljem doma. Sprejem stanovalcev v dom O sprejemu stanovalcev odloča posebna komisija na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik o sprejemu. Kriteriji za sprejem so: - zdravstveno in socialno stanje upravičenca, - prostorske možnosti, - bližina stalnega prebivališča, - bližina stalnega prebivališča sorodnikov, - doba čakanja na namestitev v dom. Vlogi za sprejem je potrebno priložiti: OBNAVLJANJE IN PREDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH. MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE. TAPETNIŠTVO JARC EMIL JARC, PREVOJE 131, 1225 LUKOVICA MOBITEL: 0609-635-915 - mnenje (potrdilo) osebnega oziroma družinskega zdravnika o trenutnem zdravstvenem stanju, - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem prebivališču oziroma de)voljenje za stalno prebivanje, - zadnji odrezek od pokojnine, - dokazilo (odločbo ali izjavo) o plačilu oziroma doplačilu oskrbnine. Dom ima zmogljivost 170 postelj, in to 59 v enoposteljnih, 39 v dvoposteljnih in 11 v troposteljnih sobah. Cene v domu so v taki višini, kot nam jih določa posebna Uredba o cenah, ki jo je izdalo pristojno ministrstvo. Od 1.11.1996 dalje so cene v cJomu naslednje: - v enoposteljni sobi z balkonom 1.770,00 SIT dnevno - v dvope>sleljni sobi z balkonom 1.560,00 SIT dnevno - v troposteljni sobi z balkonom 1.535,00 SIT dnevno Dodatne storitve za stanovalca, ki potrebujejo stalni in občasni nadzor ter varstvo pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, v višini dodatka, ki ga priznava SPIZ oz. po odločitvi komisije za razvrščanje posameznikov v skupine Dnevno varstvo 1.000,00 SIT dnevno (v to oskrbo spadajo trije obroki hrane in nujna zdravstvena nega) Kosila za upokojence, W ne stanujejo v domu: - navadno kosilo 600,00 SIT - dietno kosilo 672,00 SIT Plačilo oskrbnin Dom posluje na podlagi plačila oskrbnin, ki jih plačujejo stanovaci. Kolikor pa nimajo dovolj vise)kih lastnih prihodkov, se za doplačilo zavete-jo svojci ali posamezne občine. Del plačila za zdravstveno nego za posameznika dom'prejme od Zavarovalnice za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Potrebe po dodatnem številu postelj v domovih Kljub temu da naj bi se hitreje razvijala oskrba in pomoč starejšim na domu, je zaskrbljujoče vprašanje namestitve starejših oseb v domsko oskrbo. Iz podatkov je razvidno, da 40% stanovalcev prihaja v dom neposredno iz bolnišnic. To dokazuje, da prihaja v dom večinoma tista struktura starejših, ki potrebuje 24 ur osnovno in zdravstveno ne?go. Glede na to, da imamo trenutno 120 vlog za sprejem, na leto pa je možno sprejeti 40 do 50 novih starejših oseb, je jasno, da je čakalna doba zelo dolga. Res je, da posamezniki vložijo prošnje za sprejem v vešč domov hkrati, vendar so kljub temu pritiski vznemirljivi. Naš dom je po sklepu sveta zavoda že pred leti pričel akcijo za dograditev doma in z veliko težavo dočakal soglasje pristojnega ministrstva, da bo sofinansiral glavni delež za nameravano investicijo. Kot sem že omenil, dom nujno potrebuje dodatne prostore za zunanjo dejavnost varstva starejših in pridobitev 20 postelj. Lokacija in prostor bi bil primeren kot prizidek na severovzhodu doma. Posteljne zmogljivosti naj bi bile prilagojene' za potrebe negovalne enote in del za samostojne pokretne upokojence. Starejši občani so normalni del prebivalstva in jim lokacija na sedanjem mestu povsem- ustreza, ker niso izolirani od mestnega vrveža, poleg tega pa izkoriščajo vse usluge, ki se nahajajo v neposredni bližini doma. Zato moramo združiti vse strokovne sile in moči, da se v bodoči zazidalni kare ob neposredni bližini doma vključi domska dejavnost vključno z gerontolo-škim centrom v predvideni zazidalni načrt. Dom upokojencev Domžale FRANC GOSTINČAR ttteli naklonjeno temu, prava jesenska idila. Krajevna organizacija ZB NOV - Vir je 31. 10.1996 ob 11. uri organizirala komemoracijo pred spomenikom na Bukovčevi cesti na Viru. Spomenik je posvečen 43 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja z Vira, Količevega, Doba in s Podrečja. Ob tej priliki je spregovoril Rajko Hafner, podpredsednik Združenja borcev in udeležencev NOB Domžale. Ob spomeniku so stali praporša-ki in se poklonili spominu, na vse umrle občane v letih 1941/45. Naj omenimo, cJa se je komemoracije1 udeležila tudi delegacija Gasilskega društva Vir s svojim praporom. Pod Šumberkom je spomenik trem padlim aktivistom OF, ki so 20. septembra 1944. leta pačili pod streli domačih izdajalcev. Vsako leto to obeležje obišče skupina otrok Osnovne šole Slavko Slander iz Domžal. Prižigaje) svečke in se poklonijo spominu na ustreljene talce. Tekst: JOŽE NOVAK Foto: IVAN BOLHAR Bleivveisove Novice november 1886 Dobili bomo podporo 200.000 gold. za gradnje) lokalne železnice iz Ljubljane do Kamnika. Ta železnica bo strategično važnega pomena. Vezala bo cesto, vodečo po kolikor toliko ravni dolini, tekla bo paralelno z državno veliko cesto, tekočo po Črnem grabnu. Ko bo železnica zgrajena, se bo zmanjšal tudi trošek za vzdrževanje državne ceste od Domžal do Ljubljane. Po tej cesti vozi vsak dan na desetine voz, ki peljejo pridelke na prodajo v Ljubljano na trg. • • • Laž je jako primerno in prav ceno sredstvo zoper vsakokateri pregrešek. Je pa zelo v navadi posebno pri mladini in pogosto tudi pri odrastlih ljudeh. Marsikdo tako laže, da san l sel >i verjame, karge)vori. Dokazana resnica je pa tudi, da je laž grda, ostudna in pregrešna navada in mati vseh družiti hudobij in pregreškov. Dolžnost slehernega odgojitelja je, da otroke vzgaja tako, da se jim začne laž studiti in gnjusiti. Če otroku o laži govo-rime), moramo vedno z največjo gnju-sobo o njej govoriti. Otroku moramo razodeti, da je laž tako grda lastnost, da vzame možu dobro ime, značaj il i čast. Povedati moramo, da ima vsak-teri, ki ima čut poštenja in časti, največji gnjus do laži. Laž je znamenje največje sramote, katera človeka cio najnižje stopnje nazaj potisne ter mu vzame veljavo. Kdor hoče hoditi v družbo poštenih mož, ne sme biti omadeževan z lažjo. Ke'dar prvič otroka na laži zasačimo, ga rrrorame) bolj ostro in resno grajati, kakor pa za kake) drugo navadno napako ali pregreho. • • • Varčnost je zelo lepa čednost. Prav te besede so poslušali naši predniki, njihovi otroci. Vsakega, ki otroke navaja k varčevanju, je treba pohvaliti. Trgovsko minister-stvo je izreklo g. Čerarju iz Domžal pohvalo, ker si je z uspehom prizadeval učence napeljevati k varčnosti ii> nakladanju denarcev - tako od malih zaslužkov kot tudi do daril - v poštno hranilnico. Kdor se v mladosti navadi primerno ceniti vrednost denarja in pa varovati se potrate pri malih rečeh, temu tudi v poznejših letih pametna varčnost obrodi obilo dobrega sadu. Zato je poleg druge odgoje lepa naloga učiteljev, da napeljujejo učence k varčnosti. MILOŠ LIKAR Častitljiv jubilej Društva upokojencev Domžale Letos praznuje Društvo upokojencev Domžale visoko obletnico 50 let ustanovitve Društva. V počastitev lepega jubileja je bila v prostorih Društva svečana seja Društva in Koordinacijskega Odbora (KOO), katerega sedež je prav tako v prostorih domžalskega Društva upokojencev. Na seje so bili vabljeni vsi predsedniki DU, kateri so člani KOO Domžale, udeležili pa so se seje samo preds. DU Moravče, gospod Franc No- Društvena priznanja, katera je podelil preds. Bolhar, Zvezna pa je tudi na predlog DU-Domžale (vodstva DU-Domžale!) podelil predsednik Zveze g. Vinko Gobec, Zveza DU je domžalskemu Društvu Up. podelila veliko ZLATO PLAKETO za dolgoletno uspešno sodelovanje, za življenjsko delo v DU Domžale pa je ZLATO PLAKETO prejela tudi g. Štefka Mazovec. Iskrene čestitke! Zvezna priznanja so prejeli tudi predstavniki DU Moravče, Mengeš in Vir, g. Gobec nam je med vak, predsednica DU Mengeš, g. Angelca Kržan, ter zastopnik DU Vir, gospod Martin Volkar. Vabilu se je odzval tudi predsednik Zveze Društev upokojencev Slovenije (ZDUS) gospod Vinko Gobec, za kar se mu toplo zahvaljujemo! Vse navzoče je predsednik DU-Domžale, g. Ivan Bolhar prisrčno pozdravil in zaželel še boljše sodelovanje med društvi ter Zvezo! Na seji so bila vsem prizadevnim članom podeljena pozdravnim nagovorom prikazal splošno in aktualne) problematiko upokojencev te-r pogled odgovornih nanjo! Ugotovili smo, da je članstvo v društvih upokojencev častno in hkrati nujno za obrambo pravic upokojencev, nikakor pa ni ponižujete! Razšli smo se z željo, da bi nas tudi drugi ocenili po našem današnjem delu v humanem in družabnem področju! IVAN BOLHAR Domžale /lamnik 21 Košarkarski klub Helios Domžale Košarkarski klub Domžale ima dol- fjolclno tradicijo. V svojih že kar 45 etih delovanja je dosegel mnogo vidnih tekmovalnih uspehov. Vse od leta 1987 nastopa v finalu državnega prvenstva vsaj z enim klubskim moštvom. Posebne pohvale pa si zasluži člansko moštvo, ki je skozi vsa desetletja obstoja kluba v republiškem kakovostnem vrhu. Zadnji dve sezoni so bile tekme mnogokrat pravi boj za preživetje, obstanek v prvi moški slovenski košarkarski ligi. Pa vendar jim je uspelo in znova so v najmočnejši ligi prvenstva. Tako kot vsako sezono je tudi letos prišlo do manjših sprememb med igralci. Barve domžalskega Heli-osa bosta tako v letošnji sezoni okrepila Miha Šetina in |akub Genjac. Poslovili pa smo se morali tudi od dolgoletnega kapetana Dušana Kovačiča, ki je zaključil z igranjem, njegovo mesto pa je prevzel Rado TrifunovičT' Nova sezona je tu! Upamo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo doseči zastavljeni cilj - uvrstitev med prvih osem. Predsednik kluba je lože Zevnik, direktor kluba Sandi Kraševec, sekrelar Andrej Puslotnik, trener pa Lado Gorjan. Zmaga zasluženo pripadla Heliosu. V 7. kolu državnega prvenstva Slovenije je domžalski Helios osvojil prvo zmago v gosleh in sicer proti Litostroju Slovanu. Prvi polčas je minil v izenačeni igri obeh ekip. Ekipa Litostroju si je v 9. minuti priigrala 11 točk prednosti, a so gostje z dobro igro predvsem Rada Trifunoviča in Mine Setine prednost hitro izničili, tako da je bil že v 15. minuti rezultat izenačen na 32:32. Prvi polčas so za koš prednosti vodili gostje. Drugi polčas je bil usodnejši za ekipo Litostroja, saj so Domžalčani dobro izkoristili slabo igro nasprotnika in si s hitrimi in kvalitetnimi napadi priigrali 10 točk prednosti, ki so jih na račun nenatančnega metanja ekipe Litostroja do 32. minute še povečali na najvišjo prednost 16-ih točk, pri rezultatu 75: 59. Veliko boljša igra gostiteljev v drugem polčasu pa vseeno ni mogla preprečili zmage I leliosu, ki je lako osvojil prvo zmago v gi isteh. Zanimivo pa je omeniti tudi sojenje ol)eh sodnikov, predvsem pri Obsojanju osebnih napak, saj je imela ekipa Litostroja v prvem polčasu 19 osebnih napak, ekipa Heliosa pa 9. Ravno tako se je nerazumljivo razmerje osebnih napak v drugem polčasu nadaljevalo in na koncu je znašalo že 35 osebnih napak za Litostroj, proti 19-im osebnim napakam za ekipo Heliosa. Najboljša strelca srečanja sta bila Miha Šetina z 28 točkami in Rado Trifunovič z 26 točkami. URŠA G. S športom proti drogi Veter v laseh, s športom proti drogi je Športna unija Slovenije poimenovala dobrodelno akcijo, s kalero mlade opozarja, spodbuja in jim ponuja drugačen pogled na življenje - prijazen, vesel, sproščen, dinamičen, skratka - prevetren. V VETER V IASEH se v letu 1997 vključuje tudi Občina Domžale. KoSarka, odbojka, rola-njc, atletika In kolalkanje, likovno izražanje in zaključna prireditev so že [x)stali del ledna, ki bo VFrRU V I ASEH v naši občini namenjen od 2(>. do 31. maja 1997 Če greste zraven - izbira športa je vaša, |x>vabljoni vsi: S|X>rtna društva, osnovne sole, humanitarna društva in organizacije ler drugi. Ker najbrž tudi vi prav sedaj sestavljate program svojih dejavnosti za leto 1997, vam predlagamo, da katero izmed svojih dejavnosti vključile v omenjeni termin in nas o tem obvestile ((hOm I >omžale, 1230 Domžale, ljubljanska (,9 - VETER V IASEI1). Vaša sporočila pričakujemo do 15. 12. 1996. Več o sami akciji pa prihodnjič! ODBOR Regijsko prvenstvo v smučarskih skokih V meglenem in hladnem dopoldnevu se je 2f>. oktobra pod ihanskimi skakalnicami zbralo 40 mladih smučarskih skakalcev iz 5 klubov. Za naslov regijskega prvaka so tekmovali v dveh kategorijah. , „...........,. Na odlično pripravljenih skakalnicah (mala, 12 m je prenovljena) so prikazali toliko znanja, da te nam ni bati za ImdoCnnsI tega atraktivnega Sporta. V kategoriji dečki (k) 9 let je med lf> tekmovalci zmagal Luka Bernol SK Ilirija Center, pred klubskim kolegom Kolmanom. Na odlično tretje mesto pa se je uvrstil domači »letalec« Anže Pevc SSK SAM IIIAN. Drugi najlx)ljši dom ačin Matevž Majcen, SSK SAM IHAN, pa se je uvrstil na 9. mesto. V kategoriji dečki do 11 let, pa je poslal regijski prvak Anže Mulec iz SK Ilirija Center, dru^i je bil Dani Lindič iz SK Zabrdje in spet na tretjem mestu AnZe Pevc SSK SAM IHAN. Od drv mačinov so skakali se Rok Kvas, ki je bil 9., Anže Gregorič je bil 16. in Maje en Matevž 19. ti'krni iv.mje je bilo odlično organizirano. ()bjx>mrx'i spon/, »jev so prav vsi tekmovalci dobili praktične nagradi'. Zmagov.ik cm pa sla medalje podelila g. Franc Rak, ustanovitelj skakalnega kluba Ihan, in g, Marjan Smolnikar, predsednik obrtnega združenja občine Domžale. Generalni sponzor tekmovanja je bilo podjetje SAM d o. o. i/ [Domžal. PAVLIC PETER KK PIRUETA Dober nastop Maruše in Teje Tekmovanje Alpe Adria je 13. oktobra potekalo na kotalkar-ski ploščadi v Novi Gorici. Gre za tradicionalno tekmovanje klubov posameznih regij znotraj območja Alpe Adria. Ker Slovenija zdaj še ni razdeljena na regije, so na tej tekmi tekmovalci nastopali pod okriljem slovenske reprezentance. V slovenski reprezentanci je po izboru strokovne komisije pri Kotal-karski zvezi Slovenije sodelovalo 9 reprezentantov. Maruša Ravnikar in Teja Rus sta bili edini predstavnici iz Domžal. Ker gre za poseben izbor tekmovalcev, je bila zato tudi konkurenca zelo velika, zlasti italijanskih predstavnikov. Maruša je v skupini pionirk B zasedla 3. mesto, Teja pa je v skupini A pristala na nehvaležnem 4. mestu. S tem pa sta tekmovalki potrdili svoje znanje iz letošnje sezone, saj sta obe1 državni vice-prvakinji. Trc?nc>rji so bili z njunima nastopoma izredno zadovoljni. Maruša in Teja sta se odlično odrezali na tekmovanju Alpe Adria. Foto: KK Pirueta Zadovoljstvo je bilo tem večje, ker je bil se'znam izbora reprezentantov za to tekmo poslan komaj 4 dni pred tekmo, kar je bilo absolutno premalo časa za posebne priprave. K. R Hitrostni kotalkarji nadaljujejo z odlično sezono - tudi iz Murske Sobote so se vrnili s petimi pokali. Foto: KK Pirueta Meta Pungerčar - bronasta na državnem prvenstvu Atletska sezona je skoraj že končana in pred Atletskim klubom Domžale je le še izbor in podelitev priznanj najboljšim atletom v letu 1996. Zadnji rezultat, ki bo še štel med najboljše, je zagotovo tretje mesto; tega je na državnem prvenstvu v cestnem teku v Brežicah dosegla MEJA PUNGERČAR. Z rie;bro uvrstitvijo na več kot 2 km dolgi progi je znova dokazala svojo dobro pripravljenost za teke na dolgih prograh. Medtem so se tekmovalci AK Domžale že preselili v telovadnice osnovnih šol Rodica, Roje in jarše, v okviru možnosti pa bodo uporabljali edino pravo atletsko dvorano v Ljubljani. Meta Pungerčar je že na letošnjem krosu DELA pokazala dobro pripravljenost in prejela priznanje za peto mesto med starejšimi mladinkami. Foto: V. V. Poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke v Zabrdju -*- Sončno nedeljsko popoldne je jirivahilo na polefno drZavno prvenstvo v smučarskih skokih dečkov do 9 let v Zabrdje pri Mirni na 14 metrsko plastično skakalnico kar 61 tekmovalcev iz štirinajstih slovenskih klubov. Že prva serija je pokazala, da bodo nasledniki Mirana Tepeša, ki je bil tokrat med sodniki, Primoža Ulage, Peterke in drugih skakali na vso moč, kajti kar nekaj korajžnih fantičev je doskočilo okrog kritične točke 14.5 m skakalnice. Domačini so se izkazali kot dobri organizatorji in dolenjsko gostoljubni. V takem okolju je Žiga Pelko SK Triglav pokazal najlepši slog, s skokoma 13 in 13.5 m, kot drugo uvrščeni Anže Pevc SSK Sam Ihan skok 13.5 in 13.5 m je zbral 215 točk in ugnal tekmeca za 9 točk, tretje uvrščenega Sandija Muhadinoviča SSK Ilirija Center pa za 11.5 točke. MITJA PEVC Lep uspeh ŠD Napredek 50-letnica gimnazijskega šahovskega aktiva in šahovskega društva Napredek Domžale Profesor Anton Bukovec, pobudnik in začetnik organiziranega šaha v Domžalah, je začel v šolskem letu 1940^47 s šabovskimi krožki usmerjati in navduševati mlade za kraljevsko igro. Po njegovi zaslugi smo se 16. novembra 1996 v neposredni bližini ukinjene državne gimnazije Domžale - zatekli smo sen Kebru -zbralo kar precej takratnih šahe>v-skih začetnikov in se razveselili našega srečanja in spominjanja na pretekle čase; deseterica med nami pa se je v spomin na našega prof. Bukovca pomerila še na hitropoteznem turnirju (na 10 minut). Končni rezultati oziroma tabela je pokazala, da se šahovska moč in znanje med nekdanjimi dijaki ni prav nič spremenila. Končni vrstni red: I.Vid Vavpetič (Škrjančevo), 2. Drago Jevnikar (Ankaran), I. - 5. Egon Gottvvald (Ljubljana), lože Silar (Radovljica), Slane Laznik (Škrjančevo), 6. Miloš Dekleva (Maribor), 7. Jože Sicherl (Depala vas), 8. Franc Jevnikar (Ježa), 9. -10. Ljubo Kocmur (Dom- žale) in lože Mali (Podrečje). Po prijateljskem turnirju so se nekdanji dijaki postavili pred fotografom Vili-jem Majheničem, potem pa je predse-dnik ŠD Napredek Domžale g. Stane Skok najprej pozdravil vse navzoče, nato pa g. Milanu Likarju in Maksu Hrova-tu, ustanovnima članoma, izročil spominski plaketi. Prejeli so jih tudi prvi odborniki gimnazijskega šahovskega aktiva: Mitja Šircelj, Drago Jevnikar in Miloš Dekleva. Spominsko plaketo je predsednik izročil še prof. Milanu Flerinu, vsem navzočim pa je podelil knjižico »50 let šaha na Domžalskem«, ki je izšla lik pred prVim slavnostnim dogodkom, vsak pa je prejel še reklamno majico. S posebnim zanimanjem smo po »uradnem« delu prisluhnili g. Milanu Likarju in prof. Milanu Flerinu, ki sta obudila zanimive spomine na povojne čase in razmere ter na pomen dela prof. Antona Bukovca. Udeleženci smo se zadržali še na kosilu ob marlinovem vinu, srečanje pa je poživil s prijetnimi starejšimi melodijami glasbenik Stane Vavpetič. STANE LAZNIK V Škofji Loki je v hotelu Transturist 18.-20. in 25.-27 oktobra potekalo šahovsko ekipno prvenstvo v 1. slovenski ligi -Zahod. ŠD Napredek Domžale je nastopilo v naslednji sestavi: Vladimir Ivačič, Marjan Karnar, Vide Vavpetič, Bogdan Osofin, Boštjan Rebcrnik, Janez Hribar, Boris Skok, Franci Košir (člani), Pavla Košir, Vilma Nadvešnik (članici), Anže Domžale Zmagal Vitomir Janjič Na oktobrskih tedenskih hilropoteznih turnirjih ŠD Napredek Domžale je bil prvič v lem letu najlx>ljši Vitomir Janjič (1, kat.), ki je zbral .JO točk. Drugo in tretje mesto sta si razdelila prvokategornika Srečo Sitar iz Kamnika in Peter Zupančič s 24 točkami, četrti je bil Boris Skok s 23 točkami. V oktobru je na šahovskih turnirjih sodelovalo le 15 Sahistov. B. O. Marn, Aleksander Nadj (mladinca) in Lucija Rovtar (mladinka). Med osmimi šahovskimi ekipami (ŠD Jesenice, ŠD Murka Lesce, ŠD Vrhnika, ŠD BMP Ljur>-Ijana, ŠK Kočevje, ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana in ŠD Žusterna) je šahovska ekipa ŠD Napredek Domžale zasedla solidno 5. mesto. Nepričakovano, vendar popolnoma zasluženo so zmagali šahisti in Sahistke ŠD Žusterna iz Kopra, ki so svoj vzpon proti prvemu mestu začeli že v prvem kolu, ko so visoko, to je z 8: 3 premagali ŠD Napredek Domžale. Ekipa ŠD Žusterne se je z zmagami nad vsemi svojimi nasprotniki nekoliko nepričakovano uvrstila v 1. državno Šahovsko ligo. Najboljši rezultat v ekipi ŠD Napredek Domžak' so dosegli: Vilma Nadvešnik (6/7), Pavla Košir (5.5/7), Vid Vavpetič (5/7) in Vladimir Ivačič (4/7). Ekipa je premagala ŠK Ko čevje (5.5:4.5), SD Jesenice (8:3), dvakrat igrala neodločeno in Štirikrat izgubila. Napredkov šahovski turnir _mladih Trzin 96_ Na ()Š Trzin je v novembrskih počitnicah 22 igralcev sodelovalo na Napreclkovem šahov skem turnirju mladih (v pospešenem tempu). Pomerili so se v sedmih krogin. Povsem zasluženo je zmagal Mark Agovič (Komenda) s 6. točkami. Presenetljivo drugo mesto je /asoclla Veronika Hari (Murka Lesce) 5.5 točke. Sledijo: Tadej Smole (Komenda), Dragan Njegovan (Men geš) 5 točk, Lucija Rovtar (Domžale), Miha Romič (Lilija) 4.5 točke, Aleksander Nadj (Trzin) 4 točke itd. velika škoda je, da se turnirja niso udeležili nekateri dobri šahisti iz Doba in Domžal. Turnir mladih sla podprla Picerija Baron iz Trzina z malico in ŠD Napredek Domžale s pokaloma ter praktičnimi nagradami. Šahovski sodnik Jože Koritnik in mentor šahovskega krožka na OŠ Trzin Vladimir Nadj sta uspešno vodila šahovski turnir, S. L. Najboljši šahistki ŠD Napredek Domžale sta Pavla Košir in Vilma Nadvešnik 2e dolgo vrsto let sta mojstrica Pavla Košir in mojstrska kandidatka Vilma Nadvešnik (prej Lap) nista samo najboljši šahistki ŠD Napredek Domžale, ampak sla tudi med najboljšimi šahistkami v Sloveniji. To sta dokazali tuoi na letošnjem šahovskem tekmovanju v 1. slovenski šahovski ligi - Vzhod v Škofji Loki, saj sla skupaj zbrali 11.5 točke ali več kot ;i i% ti >c'k za ekipo ŠD Napredek Domžale, ki je na tekmovanju zbrala 37 točk (od 77 možnih točk). Mojstrica Pavla Košir je dosegla najboljši rezultat na prvi deski, MK Vilma Nadvešnik pa drugi najboljši na drugi deski. Čestitamo! Najboljši šahistki predstavljamo tudi z njunima partijama in lepima zmagama i/ Škot je Loke. Ana Grobeljšek (ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana): M. Pavla Košir Sicilijanska.obramba - Zmajeva varianta 1. e4 C5 2. SO d6 3. d4 cxd4 4. Sxd4 Sf6 5. Sc I g6 6. f4 Sbd7 7 Lb5 a6 8. Ia4 Dc7 9. 0-l) b.5 10. Lb3 Lb7 11. f5 Sb(> 12. Lg5 Lg7 13. Khl Sc4 14. Lxc4 Dxc4 15, Tel Sd7 16. Sde2 h6 17 1x1 Tc8 18. a3 Le5 19. Lf4 gxf5! 20. Lxe5 Sxe5 21. exf5 Tg8 22. Sg3 Dh4! 23. Sge4 Sg4 24. h3 Sf2+ 25. Sxf2 Dxf2 26. Te2 Lxg2+ (Po- glej diagram!) 27 Kh2 Dg3+ 28. Kg1 Lf3+ Bela se pred matom v naslednji potezi vda. Viktorija Marušič (ŠD Jesenice): MK Vilma Nadvešnik Sicilijanska obramba - Ševeniška varianta 1. e4 c5 2. Sf3 a6 3. d4 e:xd4 4. Sxd4 d6 5. Sc3 Sf6 6.1.e2 e6 7 Le.3 Le7 8. Dd2 Dc7 9. 0-0 0-0 10. Tacll b.5 11. a.3 Lb7 12. f.3 Sbd7 13.1 d3 SflSBISBrPB Tac8 14. Df2 Sc5 15. Sb3 Sxd3 ocd3 16. ocd3 d5! 17 Lb6 Dd6 18. Sa5 La8 19. Tfe1 Sd7 20.1.e3 b4 21. axb4 Dxb4 22. Ta1! Sc5 23. Dd2 Ld8! (Poglej diagram. Ne gre d4, ker sledi 24. Sd5!) 24. Lxc5 Txc5 25. Ta4 Db6+ 26. Kf1 Txa5 27 Teal Txa4 28. Txa4 Lc6 29. Ta2 dxe4 30. dxe4 Le7 31. Dd3 a5 32. Ke2 Td8 33. De 4 Td4! Bela se v izgubljeni pozioljivtM BOGDAN OSOLIN i S HITROSTNI KOTALKARJI Piruete še ne počivajo Nekateri tekmovalci v hitrostnem kotalkanju iz KK PIRUETA še vedno ne počivajo. Komaj so sredi oktobra meseca zaključili z nastopom na državnem prvenstvu, kjer so osvojili štiri naslove državnih prvakov, tri druga mesta ter po eno četrto in šesto mesto, so se že konec meseca spopadli v Murski Soboti tekmovalci iz vseh slovenskih klubov za hitrostno kotalka-nje. V dobri organizaciji domačega kluba iz Murske Sobote (ta šport se v Prekmurju izrexlno naglo razvija), se je tekme udeležilo 7 članov KK Pirueeta. Proti pričakovanju so zasedli 5 prvih mest (doslej največji ekipni uspeh v tej panogi), in siejer: Andreja ABRAMO-VIČ, Gašper STIPANIĆ, Ana STIPANIČ, Jernej STIPANIČ in Matej STIPANIČ, ki je bil svoje zmage zagotovo najbolj vesel, saj se ga je že kot klop držal vzdevek »venčno drugi«. Blaž AMBRA-MOVIČ in Andreja RUČMAN sta zasedla tretje mesto. V. Mali oglasi SLAMNIK 7 2 1 - 0 2 2 SERVIS smuči. Zdaj je pravi čas za pripravo smuči za novo sezonu! SIKV1S koles, DOMŽALE, Masljeva 6, tel.: 714-083. SERVIS šivalni strojev, Kaju-hova 15, Preserje (v bližini Kemi-sa). Tel.: (061) 723-324 ali 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. INSTRUIRAM MATEMATIKO, ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO Študentka ekonomije, tel.: 721-521 IDEJE ZA DARILA umetni ški odtisi, grafika, kipci iz brona, vaze iz peskanega stekla... ter bogat izbor ročno izdelanih voščilnic. ARTEUM Domžale, Kolodvorska 2, tel.: 716-155. INSTRUIRAM ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO. ANDREJA, tel.: 713-044 PRODAM ŽENSKO PONY KOLO, DOBRO Ol (RANJENO. CENA PO IzOGOVORU. PONUDBE NA TEL: 723-502 MED 20. in 21. URO. ČIŠČENJE STANOVANJA DVAKRAT TEDENSKO (DOPOLDNE), PLAČILO SOLIDNO, POKLIČITE 71.3-636 - ZVEČER ALI SOBOTA DOPOLDNE. Instruiram matematiko, fiziko, kemijo, nemščino, angleščine): 728-522 INSTRUIRAM MATEMATIKO, FIZIKO IN OSNOVE ELEKTROTEHNIKE. tel.: 738-662 IEO d.o.o. Zelo aktivni snio ludi v Sloveniji. IŠČEMO: Aktivne, komunika trvne, prožne ljudi za naša predstavništva v Sloveniji- NUDIMO: Perspektivno in zanimivo rk'-lo v profesionalnem in zadovoljnem kolektivu, (začetni zaslužek od 30.000,00 do 60.000,00 STE tedensko) Pokličite in se dogovorite /a osebni ra/govor. Tel: (061) 724-214 Domžale /lamnik 22 KOZMETIČNI SALON ESTETICA LJUBLJANSKA 80, DOMŽALE, TEL.: 716-116 Vam nudi: - nego obraza, dekolteja - nego aknaste kože in občutljive kože - aroma terapije, terapije z aha kislinami - nego oči (podočnjaki) - depilacijo - epilacijo (trajno odstranjevanje dlak) - barvanje in oblikovanje obrvi, trepalnic - PERMANENTNI MAKE UP - (make up, ki vam obstoji do 5 let - obroba ustnic, oči, oblikovanje obrvi) - postopki za učvrstitev telesa NOVO!! Posebni shujševalni program ice - cold slimming metoda. Tretma je namenjen za vsakogar, ki želi shujševalni tretma ali tretma proti oteklinam, anti celulit, prevelikem kopičenju maščob. - pedikura - manikura - prodaja kozmetičnih izdelkov Decleor in Matis Tel.: 716-116 Salon Preserje pri Radomljah, Kamniška 21 Tel.: (061) 727-818 ZA ZDRAVO HRBTENICO IN LEPO POSTAVO 1. PASIVNO GIMNASTIKO • preventiva hrbtenice; • razgibavanje telesa in sklepov; • prekrvitev telesa; • oblikovanje postave; • odstranjevanje celulita; • izboljšanje telesne kondicije • sprostitev. Vam ponujamo: 2. KOZMETIČNE STORITVE (Dijana Zrimšek, dipl. kozmet.): • klasična ročna masaža; • pedikura. 3. MANUALNO MEDICINO (Sergej Kvitko, dr. med.): • zdravljenje bolečin v hrbtenici, sklepih, udih. vrtoglavic, glavobolov, itd. s pomočjo tehnike manipulacije in masaže. PONOVNO V DOMŽALAH KOZMETIČNI SALON SONJA LENČEK pri Mc Donalđs-u na Rodici, Breznikova 3 tel. 715-033 - nega obraza in telesa z bio francoskimi preparati MATIS, TALGO, DECLEOR - zdravljenje aken - depilacija nog - pedikura - aromaterapija - odstranjevanje celulita - solarij d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b 1230 DOMŽALE TEL 061/716-454 FAX: 061/713-288 Prodajni center Latkova vas 84 3312 PREBOLD TEL 063/702-250 FA* 063/702-251 Ugodno vse za gradnjo in obnovo! Nudimo vam vse vrste GRADBENEGA MATERIALA: cement, apno, schiedel dimnike, strešnike (bramac, bobrovec) in druge kritine, izolacijske materiale (novoterm, stiropor), okna ter vse ostalo potrebno za gradnjo. NOVO v SAM-u: stavbno pohištvo, parket, jupol, zidarsko orodje, podporniki, mešalci, cevni odri. Nudimo vam možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM. Naš svetovalec vam bo pomagal z BREZPLAČNIM SVETOVANJEM vsak torek in četrtek od 17.-19. ure. V trgovini nas lahko obiščete vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah pa od 7.-13. ure SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, TUDI DIABETIČNE, POTICE IN DROBNO PECIVO. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORT, TUDI POPULARNEGA HUGA. SPREJEMAMO NAROČILA ZA POROKE IN OBLETNICE, IN PECIVO PO NAROČILU. SE PRIPOROČAMO! Mengeška 26, Trzin, 1234 Mengeš tel.: 715-699 SERVIS in TRGOVINA rtv tehnike DU5AN HRIBAR LJUBLJANSKA l 10, DOMŽALE (NOVI BLOK ZRAVEN GOSTILNE KEBER) ^ 722-752 DELOVNI ČAS: 8 — 12h 14— 19h SOBOTA 8—13h Nudimo prodajo in popravila: □ TV APARATOV □ VIDEO REKORDERJEV □ HI-FI NAPRAV □ AVTORADIJEV Cene so konkurenčne, plačila na obroke! MENJAVA STARO ZA NOVO IN MOŽNOST POPRAVILA VAŠEGA APARATA NA DOMU! ELEKTROMEHANIKA SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ll • ©1 Jani lipovšek, tel.: 814-200 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SREV ČET. TOR., PET. 13.00-19.00 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. U. MARIBOR-^ PETROL o \ U L CENTER "l I a Niki \ ho I * I 13>l m i i I URKO - trgovina z instalacijskim materialom, montaža, servis in popravilo vodovodnih u Instalacij Slamnikarska 16 1230 Domžale Tel.: 061/724-110 OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 061/738-980 VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI Tesovnikova 27A, Lj. (Jezica) Naročila po tel.: 372-967 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure. Radovan Zaje, dr. vet. med. mag. I. Trstenjak, dr. vet. med. IHAX VIDEO - SPB DOMŽALE Ljubljanska 84, tel.: 721-625, 714-420 Videoteka MAX VIDEO vam nudi največji izbor video filmov. V videoteki so vam na voljo tudi prazne audio in video kasete ter filmi za fotoaparate po zelo ugodnih cenah. Za vas snemamo na videokamero vse svečane dogodke in dupliciramo iz vseh na vse svetovne videosistemc (NTSC, PAL, 8MM, SUPER 8) DELOVNI ČAS: vsak dan od 10.-20.30 sobota: 9.-12. in 17.-20.30 Fotokopiramo vsak dan od 10.-19. ure JUS-SECURITY LJUBLJANSKA 102, DOMŽALE TEL: 061/715-776, 716-230 jos-SECiiRin d.o.o. Uomiinika 102, DOMŽALE JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Nudimo vam 24-urno intervencijsko službo, varovanje oseb in premoženja. Mobitel: 0609/638-007 AVTOŠOLA-JUS KATEGORIJE: A, B, C, E in H Pričetek tečajev vsak torek ob 10. in ob 16. uri Mobitel: 0609/615-159 JUS-SECURITT TRGOVINA Prodaja, montaža in servis telefonskih aparatov, alarmnih naprav in video nadzornih sistemov. Zagotovite si varnost z JU$-$ECURITY! Domžale /lamnik 23 ZAHVALA Nepričakovan,) in kruta usoda nam je v 50. letu iztrgala iz našega življenja ljubega moža, očeta, starega očeta, strica, brata in velikega prijatelja gasilcev Stanislava-Staša Lebarja iz Moravč Ob tej priliki se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za. izraze sožalja, podarjeno denarno pomoč ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se govorniku g. Francu Gerbcu ZLSD ter govornikoma CD Moravče. Iskrena zahvala velja tudi godbi iz Moravč, Balonu gasilk in gasilcev ter vseh sosednjih gasilskih društev in praporščakom. Hvala trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem skupaj velika in prisrčna hvala. Vsi njegovi DELO, SKRB, TRPLJENJE BILO NJEGOVO JE ŽIVLJENJE. ZAHVALA Alojzij Dolinar Pirčev ata z Gore pri Pečah Ob nepričakovani in tragični izgubi našega moža, očeta, deda in tasta se iskreno zahvaljujemo Stanetu Sušniku, ki je prvi pomagal pri reševanju, Štihovim in Gorškovim ter reševalnemu centru iz Domžal. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in sorodnikom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Besede zahvale so namenjene tudi domačemu župniku lanezu Zaletelu in vaškim pevcem za lep pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, atija, brata in strica Ignaca Oražma iz Domžal, Prešernova 32 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno pisno ali ustno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred, Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Hvala za spremstvo gasilskemu društvu Stob in praproščakom. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji // I'RAI III SI V IVAH /T IVRNTS. 17 I'RAI IUI\)ŽTNL N( )VO CVETJE. PREDENI )VENE, OPRAŠI NOVO /IVI II Nil'. /IVI II NISKI C1KIUS SE NADALIl IJE. SMRTI NI. II II IVI NOVA, NOV ZAČETEK. (k. A. Trstenjak V SPOMIN Enajstega decembra bodo minila tri leta, odkar je odšel v večnost naš ljubljeni mož, očka, sin in bral Marko Cerar z Vira I Ivala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN Izteklo se je leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga hčerka, sestra, teta in mamica Irena Založnik s Trojan Vsem, ki se je spominjate in ji prinesete cvetje, prižgete svečo na njen mnogo prerani grob, se iskreno zahvaljujemo. Njeni domači NI VEČ BESED, NE STISKA ROK, OSTAL JE LE SPOMIN IN TRPEK JOK. KO SI ODHAJAL, SE NISI POSLAVLJAL, SAJ SI VERJEL, DA BOŠ PRIŠEL, A USODA JE HOTELA, DA SI ZA VEDNO ODŠEL LE NAŠA SRCA VEDO, KAKO BOH, KO VEČ MED NAMI TEBE NI. V SPOMIN Marjanu-Majotu Prosencu Petindvajsetega decembra 19% minevata dve leti, odkar nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni sin, očka, nečak, bratranec in vnuk. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame Ane Žavbi iz Zg. Lok 18 pri Blagovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za darove za svete maše. Najlepša zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Oktetu bratov Pirnat za zapete pesmi, dr. Pippu za dolgoletno zdravljenje in patronažnima sestrama Irmi in Sabini za nego na domu. I Ivala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Njeni: sin Jože, hčerke Ivanka, Justinka in Francka ZAHVALA V 49. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož in oče Marjan Kralj s Pšate Iskreno se zahvaljujemo vsemu osebju Onkološkega inštituta za izjemen trud, skrb in podporo med njegovim bojem z zahrbtno boleznijo. Posebna zahvala sorodnikom, sodelavcem Saturnusa embalaže d.d., župniku, pevcem, trobentaču, praporščakom, prijateljem, sosedom, znancem, Napredku d.d. Domžale, Belinki, članom čebelarskega društva Mosle-Polje za lepe besede slovesa, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili k počitku ter nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste namesto cvetja sredstva namenili Društvu za boj proti raku. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Pogrešali te bomo: žena Betka, hči Andreja in sin Marko f 1 ZAHVALA Devetega oktobra 1996 nas je tiho zapustil Anton Praprotnik iz Trzina Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam i/rekli uslno ali pisno sožalje. I Ivala čebelarskemu društvu Mengeš za poslovilne besede, kolektivu Jata- reja za pisno in ustno izrečeno sožalje ter darovano cvetje, kolektivu Lekarne Domžale, Elektra Počivavšek in Iskra commerce. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ali v dober namen. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, - gasilcem, pevcem in gospodu za zaigrano Tišino. Še enkral najlepša hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete Marije Gregorin Piškove Mici iz Ihana se zahvaljujem sorodnikom in še posebej sosedi Faniki in Sandiju Cerarju, ker sta mi v zadnjem obdobju nejenega življenja veliko pomagala. I Ivala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku Francu Zaplati za lepo opravljen poslovilni obred ter cerkvenemu zboru za /x'tje in ge. loZi Hribar za skrb v mrliški vežici. Sestra Rezka ter drugo sorodstvo POMLAD NA VRT BO TVOJ PRIŠLA IN ČAKALA, DA PRIDEŠ TI IN SEDLA BO NA ROŽNA TLA IN JOKALA, KER TE NI. Simon Gregorčič • ZAHVALA Po težki bolezni nas je v sedeminosemdesetem letu zapustil dragi > ■:■ / ^ / 11 i Jf " ■ M r ..m Franc Žun iz Trzina . Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se patronažni sestri Vidi iz ZD Domžale in Franciju Banku za skrb in pomoč med njegovo boleznijo. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem MKZ Mengeški zvon za zapete žalostinke, gospe Adi Lovše in gospodu Tonetu Ipavcu za ganljiva poslovilna govora, gospodu Ivanu Kozaricu za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ali nam stali ob strani. Vsi njegovi UTIHNU JTVAIINCJAS, OBSTALO i VAIINOSRCE, OSTALI SO SLEDOVI PRIDNIII ROK IN KRI TTO SPOZNANJE, DA SE NE VRNETA VEČ MED NAS. V SPOMIN Petega novembra je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš ata, devetindvajsetega novembra pa bo minilo šest let, ko je od nas brez slovesa odšla naša mama Žitnikova ata in iz Doba mama Vsem, ki se kdajkoli spomnite in obiščete njun prerani grob, iskrena hvala. Njuni ZAHVALA V sedeminšestdesetem letu starosti nas je po budi bolezni zapustil naš dobri mož, oče, brat in stari oče Ciril Alpner s Škrjančevega Iskreno iz vsega srca se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem ter sosedom za podarjeno cvetje, sveče in za izraženo sožalje. Iskrena hvala dr. Banku in članom gasilskega društva. Hvala tudi vsem, ki ste ga posremili na zadnji poti. Vsi njegovi LJUBIL SI ŽIVLJENJE, LJUBIL SI SVOJ DOM, A TIHO BREZ SIDVESA SI ODŠEL V VEČNI DOM. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Janka Jerina iz Javorja 2 nad Blagovico izrekamo najglobljo zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in župnijsko cerkev ter izraze sožalja. Hvaležni smo gospodoma župnikoma Jožetu Vrtovšku in Mihi Žnidarju za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Cirilu Smrkolju za poslovilni govor ter pevcem zbora LIPA za ubrano petje. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki ste nam v dneh bolečine kakorkoli pomagali. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi LJUBILA SI ŽIVI II Nil, IIUBIIASISVOJDOM. A NLNAIX)MA SI ODŠLA TJA, KJER NI SOVRAŠTVA NE GORJA. ZDAIV GROBU MIRNO SPIŠ, A V SROH NAŠIH ŠE ŽIVIŠ. ZAHVALA V svoji žalosti ne moremo dojeti krute resnice, da nas je zapustila draga žena, mama in stara mama Leopoldina Kralj Mlinarjeva mama s Trojan Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, župniku župnišča Šentgotard za cerkveni obred in vsem, ki so na zadnjo pot pospremili našo mamo. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali sveče, cvetje, za svete maše in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala pevskemu zboru Lipa, gasilskemu društvu, Gostinskemu podjetju Trojane, Policijski postaji Domžale za vključitev sprevoda na glavno cesto in Pogrebnemu zavodu Morana. Žalujoči vsi njeni Poročilo CPV za oktober Domžale, 1.10. ob 1708 je v V. nadstropju v stanovanju spustil vodo radiator, ki je čez strop pronicala v kopalnico IV. nadstropja, zato je nastala občutna materialna škoda. Ker stanovalcev iz V. nadstropja ni bilo doma, so gasilci v prisotnosti policistov vlomili ključavnico, zaprli radiator, vodo pobrali s krpami, zamenjali ključavnico in nazadnje so policisti zapečatili stanovanje, na vratih pa pustili obvestilo o dogodku. Jarše, 3.10. ob 13.20 so gasilci CPV sprejeli obvestilo, da gori ostrešje stanovanjske hiše. Enota si je na kraju stvar ogledala in ugotovila, da ne gre za požar, ampak za izredno slab dimnik, puščal je dim pod kritino in zato se je ta valil iz ostrešja, kot da bi šlo za požar. Zaradi nevarnosti, ki jo je predstavljal neprimeren dimnik, bi lahko prišlo do požara. Gasilci so stanovalcem prepovedali kurjenje, dokler ne bo dimnik primeren za uporabo. /d LB - Banka Domžale d.d. LB - Banka Domžale d.d. Domžale obvešča vse poslovne partnerje o odprtju novih poslovnih prostorov in sicer: Agencija Jarše Od 18. novembra 1996 dalje posluje v prenovljenih in razširjenih prostorih, kjer vam nudi: - poslovanje s tolarskimi in deviznimi vlogami fizičnih oseb, - poslovanje z žiro računi - poslovanje s plačilnimi karticami - posredovanje odkupa in prodaje delnic nekaterih podjetij - informacije o potrošniških kreditih - možnost individualne obravnave komitentov Delovni čas agencije je vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure Ekspozitura Trzin enota Piramida Konec meseca novembra bo odprta nova enota v IOC Trzin, ki bo nudila celovito ponudbo bančnih storitev s poudarkom na področju poslovanja pravnih oseb in podjetništva in sicer: - vodenje sredstev pravnih oseb in zasebnikov - opravljanje plačilnega prometa s tujino, - kreditiranje in izdajanje garancij - vodenje tolarskih in deviznih vlog občanov, - opravljanje menjalniških poslov, - poslovanje s plačilnimi karticami Vabljeni v nove enote LB-Banke Domžale, d.d. NOVO! NOVO! NOVO! AVTOŠOIA RtfOS ODPIRA 25.11.96 NOVO POSLOVALNICO V RRDOMUflH PO/tO SO LA & TISK Tccru C f»..r». VOZNIKC •"«*•*» "»•* »HM "H" rfg|L agBaaua . ¥ .'i'-'Vi it // /" DN€ 04 12M 08 18 UM V RADOMLJAH DN€ 12.12.96 OB 10 iN 16 URI V M€NGŠU INfORMRCIJ€ IN PRURv/f■* Domžale, 4.10. ob 8.50 je intervencijska enota izvozila v neko usnjarsko podjetje v Domžalah, kjer se je v lakirnici usnja v odsesovalni napravi vžgala obloga lakov. Zato so gasilci odprli odvodni jašek in ogenj v njem pogasili, lastniku pa svetovali temeljito čiščenje odsesovalne naprave, da ba to za obratovanje brezhibna. V mesecu oktobru so bili vsakodnevni obiski šolarjev in njihovih vzgojiteljev iz šol in vrtcev. Preserje 21. oktobra. Trčenje R5 v vlačilec. Dva potnika sta dobila hude poškodbe . nimi gasilnimi aparati. Ogenj so lokalizirali že prisotni delavci z ročnimi gasilnimi aparati za prah, dokončno so ogenj pogasili gasilci CPV z ročnimi aparati na C02 Požar je verjetno izbruhnil zaradi trenja, kovinska os se je vrtila, nanjo pa so pritiskali kartonski lističi, ki so se vžgali; ogenj se je razširil tudi v ventilacijski jašek. Skoda, ki je nastala, je bila minimalna, za kar se je potrebno predvsem zahvaliti delavcem, saj bi v nasprotnem primeru ogenj pogoltnil cel stroj. Drugih manjših intervencij je bilo sedem, kamor spadajo odpiranje vrat, zapiranje vode zaradi okvar na armaturah, čiščenje cestišč po prometnih nesrečah in reševanje oseb iz pokvarjenega dvigala. Se posebno pa je bilo pestro cel mesec oktober, saj je mesec požarne varnosti; to so izkoristile nekatere šole in vrtci za obisk in ogled Centra požarne varnosti ter v njem nameščene gasilske opreme. Vse, kar je zanimalo obiskovalce, so jim gasilci pokazali in razložili. Tekst in fotografije: Viktor Svetlin (CPV) Preserje, 21.10. ob 4.29 so policisti napotili gasilce v semaforizirano križišče v Preserje, kjer se je zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena vozilo R-5 in vlačilec. V osebnem vozilu so bili trije potniki, ki so jih navzoči iz popolnoma uničene petice rešili pred prihodom gasilcev, zato so gasilci kraj protipožarno zavarovali in posuli s kemsorbom tekočino, ki je tekla iz vozila. Dva ponesrečenca je reševalno vozilo odpeljalo v zdravniško oskrbo. Količevo, 29.10. ob 510 je enoto CPV preko UKV gasilske zveze obvestil varnostnik iz papirnice Sario Slovenija, da je v obratu KS-3 nastal požar na ventilacijskem delu obdelovalnega papirniškega stroja. Takoj je odpeljala intervencijska enota z dvema kombiniranima voziloma. Na kraju dogodka so v zadimljen prostor gasilci vstopili z dihalnimi aparati in roč- Dnevni čuvaji -nočni mesarji Grozljivo dejanje psov sta našla dva člana Lovske družine Domžale na travniku med Studencem in Zalogom. Našla sta umorjenega trofejnega srnjaka; tega so pokončali psi, saj na vratu ni bilo vidnih znakov pasjih zob. Zato so pa dobro vidne poškodbe obeh stegen in trebušne votline, koder so psi pri polni zavesti žrli srnjaka, dokler ni v mukah poginil. Lastniki psov bi se morali bolj zavedati, da je tudi domač pes še vedno samo udomačena zver. Zaradi takih primerov lovci tudi kdaj pokončajo kakšnega psa, ki so ga predhodno večkrat opazili pri njegovih dejanjih. To nedvomno povzroča hudo razubrjenje lastnika psa z raznimi izgovori, kot so »naš pes pa ni tak«. Zato je najbolje, da s« psi doma v primernih boksih z zadostno količino hrane in pitne vode, pa ne bo prihajalo do razburjenj na katerikoli strani. Z dejanjem krvoločnih psov je LD Domžale oškodovana za približno 60.000 SIT, kar je seštevek vsot mesa in trofeje. Tekst in fotografija VIKTOR SVETLIN K! I Med Studencom in Zalogom 28. 9. 1996 RODEX PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI KOMPLET PROGRAM PEUGEOT P-106 od 1Z300 DEM naprej P-306 od 21.300 DEM naprej P-406 od 29.600 DEM naprej VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE BOKSER NAREJEN ZA VAS ŠASIJA S KABINO ZAPRTI FURGON PEUGEOT BOXER MINI BUS TIPSKI PROJEKTI ZA HIŠE karloviek 7 J, mirt PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING OOMZMi, LIL ANTONA SKOKA 7. tcl/fax.: 721-266 .1 T€L. 739-6S1. MOBIT6L: 06CK> 623-303 NOVO! NOVO! NOVO! Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica DADA BREJC, tel.: 714-599, 721-022 Pomočnik odgovorne urednice BOGDAN OSOLIN Člani uredništva FRANC CERAR, MARIJA KAVKA, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednik strani občine Lukovica TOMAŽ BOLE Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. UrednUtvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 721-022 Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT i ilaeito Izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi zakona o prometnem davku in mnenja ministrstva /a kulturo spada glasilo med proizvode, /a kalere se plačuje 'i% davek od prometa proizvodov. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d, Ljubljana /lomnik