1.1 i * ■taborniška revija xlvíi wen. 450 5ÍT ROT * TABOR NA OBISKU - RaR KDO? 14. - 20. oktober Teden vseživljenjskega učenja rodovi in ZTS tvu.rutka.net 16. oktober Delavnica "Financiranje taborniške pisarna ZTS dejavnosti" informacije v PORODu 9/02 KVIO znanje.rutka.net 18. - 20. in Jesenski posveti starešin, načelnikov OO ZTS in pisarna ZTS od 25. - 27. oktober rodov, družin in klubov ZTS@rutka.net 18. - 20. oktober JOTA in JOTI (po celem svetu) www.scout.org ZTS@rutka.net 19. oktober Ivkov memorial (Ljubljana) Miha Stajdohar (RDV) stajdi@email.si 19. - 20. oktober Močne ukane (Medvode) Peter Slapšak (RDR) peter.slapsak@guest.arnes.si 7. - 8. december ZNOT Janez Anžin (RST) janez.anzin@mercator.si december Luč miru iz Betlehema v Sloveniji pisarna ZTS (taborniški rodovi po Sloveniji) ZTS@rutka.net 28. december - 20. svetovni skavtski jamboree - WOSM 7. januar 2003 Tajska 2003 informacije na jamboree.rutka.net UVODNIK Tokratni Tabor je v vaših nabiralnikih pristal z rahlo zamudo, a zato s toliko bolj svežo vsebino - s še svežimi izjavami z letošnjega ROT-a. Še bolj zanimivo je Malusovo pisanje o Afriki, ki bo morda koga od vas tako navdušilo, da se bo odločil preživeti nekaj poletnih mesecev ob prelepem jezeru v Ugandi. Miha čaka. Za vse ustvarjalce glasil smo pripravili de- set nasvetov, kako narediti še boljše glasilo, na svoj račun bodo prišli tudi pionirci, saj bodo na strokovnih straneh našli načrt za izdelavo vhoda v tabor z odrom. Naj vam še zaželim čim lepše preživeto jesen in čim več kostanjevih piknikov, ki polepšajo jesenske večere. Matija Tonejc VSEBINA ( oktober 3 Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO ROT 4 Tabor na obisku 8 Afrika 12 Vodniški tečaj SPOOT 14 Rolta 16 Taborjenje RAJ 18 IZ PRVE ROKE Zborniki 20 STROKOVNO Glasila 22 Potuha 29 Pionirstvo 32 Astronomija 34 Orientacija 36 Narava 38 Kosobrin 39 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Ježkov kotiček 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 ROT, stran 4 Karfijole ljubezni & Panirane bučke, Rašiški rod in Rod močvirski tulipani, Ljubljana Tabor na obisku, stran 8 Z Meti, načelnico rodu, sva se zmenila, da se srečamo na njihovem taborjenju ob rečici La-hinji na Dolenjskem. Takoj sem opazil, da na taborjenju ni nobenega starejšega tabornika. 4 AKTUALNO Marko Jerebic Foto: Marko Jerebic in Goran Tomšič ROT Največji, najtežji, najpomembnejši Karfijole ljubezni & Panirane bučke, Rašiški rod in Rod močvirski tulipani, Ljubljana Močno smo si zbrusile podplate, ker je bilo veliko asfalta in trdih prog. Imamo žuljčke, vse nas boli, pa smo vseeno srečne ... Proga je bila predolga, časov-nica pa za lebdeče. Tudi vrisovanje je bilo oteženo zaradi napak v nalogah. Moti nas, ker ni bilo začetne otvoritve. Prekmurje je čudovito ... Srečale smo eno lisico, dve veverici, 7 srnjakov in 3 srne. Jabolka so enkratna, grozdje je v redu, ljudje zelo prijazni, prav tako tudi kontrolorji. Razporeditev nalog je bila čisto nestandardna in je bilo treba veliko improvizirati. Proletarci, Rod morskih viharnikov, Portorož Hrana je dobra, še posebno tista petkova župa. Všeč nam je, da se s hrano ne skopari, pogrešali smo le vodo na katerem od KT-jev. Mislili smo, da je Prekmurje ravno. Celoten vtis je odvisen predvsem od naše uvrstitve ... Nagrado bomo dali v dobrodelne namene, če bo čez milijon - ne, napravili bomo zabavo in kupili avtobus, ki bo peljal po progi; po naših azimutih bi potrebovali tank, hahaha. Džirafe, Efenkova, Zmajčice, Spacani, Rod jezerski zmaj, Velenje Fajn kontrolorji ... za posamezne ekipe ni bilo protekcije, ker so bili kon- AKTUALNO ( oktober 5 trolorji domačini. Tisti trije na semaforju so bili izjemno prijazni... Teren je svetoven. Prlekija nam je bolj všeč kot Prekmurje. Grozdje je super, domačini pa neverjetno prijazni, še na štamprle so nas vabili. Malo nas je motilo, da med potjo ni bilo mogoče de-skati po internetu ... Čaj je bil samo na enem KT-ju, pa še tam smo ga morali čakati. Aja, pa številke na semaforju: v knjigi jih ni. Karte bi bile lahko novejše. Gušterja in vse ostale vabimo na ARS 2003. Dankovci & Gosenice, Rod sivega volka, Ljubljana Časovnica je bila prekratka, proga predolga, orientacija pa premalo zahtevna. Traser ni šel peš po progi, če ne bi videl, da se ne da peš v 8 urah. Prekmurje je idealen teren za ROT - vse je videti isto. Tukaj je več asfalta kot v vsej ljubljanski kotlini. Eva, Ema, Ana, Vesna in Maša D XXL lizike, Rod gorjanskih tabornikov, Novo mesto Na ROT-u smo prvič, smo pa že zmagovalke na ZOT-u, tudi na Škalski ligi smo bile prve. Ni mogoče, da so bile tiste punce, ki so štartale za nami, na koncu pred nami. Ena od njih si je odpela modrc, pa je kakšnega pohotnega šoferja ujela. Preveč je bilo hoje, proga je bila predolga ... Domačini so bili veliko bolj prijazni kot drugod. Hrana je kriminal. Fižol na fižol ... No, juha niti ni bila tako napačna. Predlagamo pice ali pa makarone s tuno. Aja, pa premalo je luštnih tipov. Pa še tisti, ki so, so v kiklah. Predlagamo dodatne točke za lepe fante, da se jih bo čim več prijavilo. 6 AKTUALNO Pa radio manjka, glasbe ni ... Glede pokrajine - pričakovale smo bolj ravno. Bilo je luštno, včeraj je bilo mučno, ampak nismo obupale. Četrte smo, kar je super, ker smo prišle sem samo preživet. Pa narisale smo najlepši kroki. V šoli so perfektni kavči, ampak Emil nas je nagnal s kavča in smo se počutile ogrožene. Brez recepta, Tumel team, Rašiški rod, Ljubljana Eeeh ... Proga preveč po asfaltu, orientacija bi bila lahko bolj zapletena, proga pa krajša, da se človek izkaže. Vsi kontrolorji so bili zelo prijazni. Neki domačini so nam prijazno povedali, kje je ena kota ... Tudi jabolka so zelo prijazna. Prekmurje - veliko gričkov, lepi travniki, lepi gozdovi, tako svetli so. V Prekmurje zagotovo še pridemo, smo si že ogledovali taborni prostor. Dobro smo se odrezali in zahvaljujemo se našemu mentorju in mecenu Emilu Mumlu. PRL & ŠAJN, Rod arago-nitnih ježkov, Cerkno Absolutno fenomenalno. V gostilni dobiš palačinke z grozdjem in smetano za 300 tolarjev. Teren je bil super, drugi dan je bila proga predolga, pa ves čas smo morali risati same cerkve pa mrliške vežice. Tista župa prvi dan je bila super. Jutranje bujenje je bilo ful de best, vsi so bili prijazni in nasmejani, čeprav verjetno niso veliko spali. Torej - absolutno fenomenalno. PSI GADI, Rod močvirski tulipani, Ljubljana Primož in Matej iz Logatca sva bila na ROT-u trikrat: prvič, zadnjič in ni- AKTUALNO ( oktober 7 koli več. Občudujemo Goričke ravnine, sama ravnina. Spali smo super, čeprav je bilo zelo mrzlo: eni celo brez armaf-leksa in šotorke, kaj bi to s sabo nosili. Grozdje je zares dobro. Zaradi imen smo včasih mislili, da smo kar na Madžarskem. Ej, bila je žurka. Komentar na vse skupaj pa: Laško je zakon! Ha-haha. ZOT D Zagrizen orientacijski team, Rod XI. SNOUB, Maribor Nismo mislili, da je tukaj toliko asfalta. Predlagam, da napravite tu kakšno ROLTO. Domačini so res v redu, imeli so trgatev pa smo dobili grozdje. Proga je bila predolga, časovnica nerealna. Orientacija je bila v redu. Pri Morseju nas je malo zmedlo, ker stvari niso bile jasno razložene. Bivak je bil na dobrem prostoru. Za golaž smo dobili vse točke, ker smo imeli toliko krompirja. Mogoče bi bil lahko na več KT-jih čaj. Ocena: zadovoljivo. Los Bornickos, Rod zelene Rogle, Zrece RZR se vrača! Pri dan je bilo preveč asfalta, drugi dan pa je bilo fajn. Dosegli smo šesto mesto od 11 ekip in smo z rezultatom zadovoljni, ker že 5 let nismo tekmovali. Neka domačinka nas je naplahtala. Bivak je bil v redu, če bi bil bliže, bi bil še boljši. Krasno bi bilo, če bi danes zjutraj v čaj padla še kakšna vrečka. ROT je v redu, samo mi nismo za to. Če bi vedeli, kaj nam je Emil obljubil za zmago ... Rezultati ROT-a so v Taborni{kem vestniku. 8 AKTUALNO TABOR NA OBISKU a Zapisal: Aleš Cipot, foto: Tine Koloini, Meti Buh in AC Rašiski rod Ljubljana Z Meti, načelnico rodu, sva se zmenila, da se srečamo na njihovem taborjenju ob rečici Lahinji na Dolenjskem. Takoj sem opazil, da na taborjenju ni nobenega starejšega tabornika. Pozneje sem izvedel, da je to njihova posebnost, saj imajo zelo malo aktivnih grč. Takoj zatem sem opazil, da v taboru vlada izredno sproščeno vzdušje, v vseh letih svojega taborniškega staža še nisem opazil. Kljub temu so pri delu dovolj resni, predvsem pa uspešni in učinkoviti. Zelo lep zgled mnogim! Na čelu programskega dela v rodu pa je vedno zabavna in optimistično razpolože na Meti Buh, ki je podrobneje predstavila rod. Članstvo rodu Meti: "Letos je na čudovitem prostoru ob Lahinji 13 dni taborilo 110 Rašičanov, od tega 85 taborečih in 25 članov vodstva. Letošnja posebnost je bil dan za starše. Navdušenje je bilo veliko, tako s strani otrok, ki so navijali za svoje mame in očete na športnih igrah, kot tudi s strani staršev, ki so zvečer ob ognju spraševali po večdnevni 'samo njihovi' izmeni. Program je potekal pod budnim očesom taborovodij Tine in Urše. Na bivak smo se odpravili s kanuji, poleg indijanskega dneva je bil najboljši dan preživetja z rokoborbo v blatu, strateškimi igrami in z bitko z armafleksi med posadkama dveh čolnov." Ra{i~anke na 12. zletu ZTS v Tolminu. Na~elnica Meti stoji v sredini. Meti: "V septembru smo pričeli z delom, imamo kar nekaj novoustanovljenih vodov, ki še nimajo imen pa tudi število članov še ni ustaljeno, vendar pa se giba med 10 in 20 člani na vod, pričakujemo pa še manjši osip. Imamo deset grč, a se z njimi zaenkrat, žal, še nič ne dogaja. Naša posebnost so dopisni člani, ki ne morejo obiskovati sestankov, temveč hodijo le na tabor in jih je približno 20, prihajajo pa iz cele Slovenije." AKTUALNO ( oktober 9 Tina Leskošek Miha Veršnjak O[ [martno Maruša Mrak Peter Rink Rok Prevodnik Meti Buh Spela Zmrzlikar Urša Bergant Neža Buh Luka Snoj Gregor Traven Mina Stojilov Aleša Mrak Katarina Smolej Jure Dacar O[ Brod Tina Leskošek Irena Evačič Mateja Godnjavec Maša Zalaznik Domen Dovgan Živa Herga O[ Pirni~e Peter Rink Tina Česenj Karfjole ljubezni Slinčki Čveke PP Kmetičkarji Hitri polži D.B.D. Smrtonosne miši Umazani štunfi Dvorni norčki Vampirji Ogenjčki Zajci Rutke Mafija Izumrle čarovnice Rakuni PP PP GG GG GG GG GG GG GG MČ MČ MČ MČ MČ MČ GG GG MČ MČ MČ MČ GG GG Plačanih članarin za leto 2002 156 [t. članov v lanskem letu 210 25 8 9 6 9 10 15 10 8 12 12 9 14 6 6 9 10 Kuli, ujet v objektiv ob 20-letnici rodu Kuli, starešina rodu: "Kaj naj rečem za naš rod? Poudariti moram, da smo družba res dobrih prijateljev, ki ima skupne cilje in vizijo razvoja ta-borništva v našem šmarnogorskem okolju. Da nas to druži in povezuje, dokazujemo skoraj na vsakem koraku. Znani smo po tem, da živimo zdravo in skušamo z zdravim življenjem in z vzgledom vplivati še na druge, predvsem na starše naših članov." Meti o članarini: "Članarina je bila lani 5000 tolarjev. V primeru, da je več članov iz iste družine (kar je pri nas zelo pogosto, ker smo bolj "družinski rod") imajo vsi ostali 10 % popusta. Pri Rašičani nekoliko drugače - z zadnje strani. Rašičanke pa v smeh. Rodova uprava Funkcija v rodu Starešina Načelnica Načelnica družine MČ Načelnik družine GG Načelnica kluba PP Blagajnik Gospodar Propagandist Tajnica Ime in priimek Dušan Kulovec - Kuli Meti Buh Aleša Mrak Peter Rink Tina Leskošek Vid Kulovec Peter Rink Miha Veršnjak Maruša Mrak 10 AKTUALNO 'socialno ogroženih' članih se dogovorimo individualno, vsekakor zanje obstaja možnost plačila članarine na več obrokov." Razvoj rodu Pred 25 leti Rašiška četa, ki je v okviru odreda Rožnik delovala v Vodicah, je leta 1977 prerasla v odred. Na osnovni šoli v Šmartnem pod Šmarno goro je vodstvo odreda ustanovilo četo Prvi strel. Pobudnica ustanovitve in prva starešina je bila Martina Kovič. Dušan Kulovec, naš sedanji starešina, je bil takrat pomočnik ravnatelja. Vodil je kar 12 vodov. Dejavnost v Vodicah je počasi zamrla in sedež odreda so nato preselili v Šmartno. Nove mo~i "V letu 1991 smo zaživeli z novo ekipo. Načelnica Simona, sedem vodov na dveh osnovnih šolah, prva številka rodovega glasila Brzice in nekaj šotork v skladišču. Na taborjenju se nam pridružijo prijatelji iz Rodu kraških vihar-nikov iz Postojne, s katerimi preživimo skupaj še pet naslednjih taborjenj; vse dokler oba rodova ne postaneta prevelika za skupno izmeno. Aktivni smo tudi pozimi, saj pod vodstvom Težaka PP klub že tradicionalno bivakira na Rogli sredi snežnih metežev." Novej{a zgodovina Leta 1996 je bila ustanovljena Mestna zveza tabornikov Ljubljana, v katero so pristopili. Zanimanje za orientacijska tekmovanja je vedno večje in v Novem mestu prva ekipa RAR zmaga na ROT-u. Taborjenje v Soči leta 1999 si bo gotovo zapomnil Tine, ki je čez noč postal taborovodja, starešina in "še kaj" izmene, ko je viroza položila velik del vodstva v postelje. Prvič imajo tudi PP tabor. Navdušenje je veliko, zato ga naslednje leto ponovijo, tabor pa se konča s petdnevnim pohodom iz Črnomlja v Ljubljano. Tudi zimovanja postajajo vedno bolj atraktivna - smučanje na Pohorju privabi čez 50 tabornikov. RaR danes "Število članov se ustali pri dobrih 200. Letos s pridružitvijo tretje šole - OŠ Pirniče, pričakujemo še manjši porast. Dogajanja je veliko. Poleg orientacijskih tekmovanj, mnogoboja, bivakov in izletov se najdejo še druge atraktivne akcije. GG-je smo peljali na Dunaj, PP-ji pa se gotovo najbolj spominjajo prehoda v PP na gradu Kamen, jadranja, buč, ki jih na noč čarovnic nesemo na Prešernov trg, ali izletov v neznane jame ... Letos že desetič prirejamo Čistilno akcijo Šmarne gore, v okviru MZT pa tudi tokrat organiziramo Žabo-ri, orientacijo za GG-je. V rodovih vrstah je dobro poskrbljeno tudi za glasbo. Iz naših vrst izhaja odličen taborniški bend Kajmak, novi kitaristi pa prihajajo tudi iz vrst mlajših, tako da ob tabornem ognju in na čajankah nikoli ni dolgčas." Rasiski rod, Plo~anska 8, 1211 Ljubljana-Šmartno. lista vodstva: rar-list@rutka.net; lista rodu: rasicani@rutka.net, stran: rar.rutka.net AKTUALNO ( oktober 11 Slišati je, da sodite med dva najboljša ljubljanska rodova ... Meti: "Naša prednost je, da delujemo na obrobju Ljubljane, kjer so otroci bolj dovzetni za to, kar bi jim radi s ta-borništvom dali. Odlično je tudi vodstvo, ki je že velikokrat dokazalo, da je izredno dober team, tako v izvedbi akcij kot na taborniških tekmovanjih. Imamo pa na primer le pet aktivnih grč in približno pet celih šotork v skladišču... Konec koncev pa ni pomembno, da smo boljši od drugih, glavno je, da delamo dobro." Mnenje o MZT in vašem delovanju v okviru MZT-ja. "Glavni pomen MZT ostaja, da spodbuja sodelovanje med rodovi. Tako pri izmenjavi informacij kot pri izvedbi večjih akcij. Ko se lotimo dela, ponudi vsak rod tisto, kar ima. Eni prispevajo veliko članov, drugi večje število vodstva, tretji dajo ideje in četrti opremo... No, to je moje mnenje. Naši vodniki pa bi gotovo rekli, da imamo MZT zato, da pripravi najboljše vodniške tečaje na svetu. Tako kot ostali tudi Rašičani poskušamo pri delu v MZT pomagati po svojih močeh. Ker pa imamo izredno mlado vodstvo in le majhno število grč, nas boste gotovo več videli pri organizaciji akcij, kot v IO MZT, kjer zaenkrat modruje le naša Tina," je v šali zaključila Meti. Mestna zveza tabornikov Ljubljana ČLANARINA IZKAZNICE [T. ČL. NA OBISK. [T. ROD 2002 2001 2002 2001 2002 2001 1 ROD BIČKOVA SKALA 76 59 78 59 78 70 2 ROD HEROJ VITEZ 50 63 48 63 74 69 3 SAVSKI ROD 31 31 31 32 31 4 ROD SIVEGA VOLKA 122 150 118 149 240 240 5 ROD TRŠATI TUR 59 58 59 56 55 80 6 ZMAJEV ROD 80 100 80 89 120 135 7 ROD ČRNEGA MRAVA 55 56 55 56 61 56 8 ROD RDEČI ZALOG ** 30 35 34 9 ROD SAMORASTNIKI 106 30 108 30 140 181 10 ROD BELI BOBER 50 30 50 30 56 49 11 ROD DOBRE VOLJE 74 31 72 30 164 167 12 ROD ROŽNIK 81 88 80 74 82 74 13 RAŠIŠKI ROD 156 101 156 106 210 106 14 ROD MOČVIRSKI TULIPANI 101 92 107 92 113 92 15 ROD PODKOVANI KRAP 30 30 30 30 16 ROD TRNOVSKIH REGLJACEV 42 60 42 60 58 69 SKUPAJ Vir podatkov: MZT Ljubljana, posredovano 13. 9. 2002. 1113 979 1114 929 1513 1483 12 AKTUALNO Malus Afri{ka tabornika kronika (I) Potegnem vas ~ez vzhodno Afriko Kadar želim taborniku razložiti svoje afriške občutke, običajno omenim sladko svobodo, ki me je zmeraj zajela, ko sem pred taborjenjem pakiral svoj nahrbtnik. Tisto prostost, ki se naseli v tebi, ko zapustiš okosteneli, umetni, prežvečeni svet "civilizacije" ... Prostranstva vzhodne Afrike, izjemne naravne lepote, preprostost in prijaznost njenih prebivalcev in še zlasti izobilje odprtega prostora za ustvarjanje nečesa novega, to me enostavno vrže. Potem ko sem leta 1999 izginil s strani Tabora kot novinar in urednik, me je odneslo na ekvator. Nazaj me ni, vsaj miselno, prineslo nikoli. Se pa vračam v našo revijo, in to kot kolumnist, ki vam bo razkrival barvitost vzhodne Afrike, vas povezoval s tukajšnjimi skavti in vam nudil priložnosti, da postanete del taborniškega projekta prav v srcu črne celine. Za začetek: kaj sploh je vzhodna Afrika? Najprej je to Viktorijino jezero, drugo največje na svetu, okoli katerega se razprostirajo Kenija, Tanzanija in Uganda. Te tri bivše britanske kolonije se znova povezujejo med seboj, pod imenom Vzhodnoafriška skupnost bi rade sčasoma postale nekaj Evropski uniji podobnega. Skupaj pokrivajo 1,8 milijona kvadratnih kilometrov, štejejo 82 milijonov ljudi, dičijo pa se z raznolikostjo, ki ji je komaj para na svetu. Od belega peščenega paradiža Zan-zibarja, od svahilijske obale Indijskega oceana, kjer se afriške tradicije očarljivo mešajo z arabskimi vplivi, se podaj-mo do pretežno suhih območij v notranjosti. To je tipična "safari Afrika" z nepreglednimi čredami vsake vrste divjadi, ki bi se je utegnili domisliti, nekje vmes pa štrli ven zasneženi Kiliman-džaro (5985 m). Ampak če se tukaj ne ustavimo, bodo naše oči nagrajene z bujno zelenino, tropskim rastjem, življenjsko žilo Nila in "Mesečevimi gorami" (5110 m), gorstvom Rwenzori, o katerem so pisali že stari Grki. AKTUALNO ( oktober 13 Iz vlažne priobalne vročine smo se premaknili vse do krajev zmerne toplote in prijaznega podnebja na povprečni višini tisoč metrov. Vmes smo obiskali čez 150 različnih plemenskih kultur in preskočili dolino, v kateri se je začelo človeštvo. In, če smo skavti, smo se vmes ustavili še v Nyeri-ju, kjer je svoja zadnja leta preživel in kjer počiva BP. Ob omembi Afrike se nam, žal, avtomatično utrneta naslednji misli: bolezni in vojne. Veskakor, malarija je tukaj nekaj precej običajnega, a niti slučajno ne tako groznega, kot se zdi od daleč. Nekaj takega kot gripa v Evropi. Tudi spopadi na žalost niso popolnoma tuji nobeni od vzhodnoafriških držav, so pa, kadar se pojavijo, lokalizira-ni. Če si dobro obveščen (recimo, da povprašaš mene na miha@edirisa.org) in se držiš stran od nevarnih območij, ti ne bo hudega. No, konec koncev ti tja niti ne bi pustili. Turizem je preveč pomembna ekonomska panoga za vse tri države, da bi se poigravali z varnostjo obiskovalcev. Položaj je dokaj slabši v širši regiji. Somalija ostaja dežela v razsulu, čeprav se trudijo narediti red. Etiopija se postrani gleda z Eritrejo, s katero se je dolgo bojevala za nepomemben kos ozemlja. Sudan je ostro razdeljen na črni in arabski del, ki debatirata prek pušk. V Kongu se še slišijo odmevi vojskovanja. V Ruandi je mir, vendar se bojijo vrnitve genocidnežev, ki so prebegnili v Kongo, tamkajšnji voditelji pa bi se jih radi znebili. Burundi je v vojni. Vse omenjene države ali vsaj njihove dele bi se dalo prišteti k širši vzhodni Afriki. Da jih pretežno stabilne tri še ne želijo v svoji Skupnosti, je logično. Kar je glavno, je, da je splošni trend pozitiven, da se območje vendarle počasi umirja. In da je možno v Ugandi, Tanzaniji, Keniji, Ruandi in Etiopiji mirne duše potovati. Prve tri na spisku imajo še to prednost, da ti vize ne potečejo, če se giblješ malo križ kraž. Praktična posledica Skupnosti pač. Toliko za prvič. Naslednjič vam predstavim svoj dom ob ugandskem jezeru Bunyonyi, ki bo postal slovenska baza in, upajmo, mednarodni skavtski center. Če vam bo mesec do nove številke Tabora prepočasi mineval, pa se oglasite na naši strani www.edirisa.org, ki ima poseben slovenski del. Enkrat mesečno po elektronski pošti oddajam še "Iz Srca", mesečni dnevnik manj specializirane vsebine. Uživajte. Pa je varno? 14 AKTUALNO VODNIŠKI TEČAJ Kurirka SPOOT Od 16. D 24. avgusta je na Pšenku pri Idriji potekal vodniški tečaj SPOOT. Udeležilo se ga je 23 tabornikov, željnih znanja in novih idej, iz osmih rodov. Poleg udeležencev iz rodov severnoprimorskega območja (RMB Ajdovščina, RSM Nova Gorica, ROŽ Deskle, RAJ Cerkno, RKJ Spodnja Idrija in RSK Idrija) so za večjo pestrost poskrbeli še taborniki iz RKV Postojna in RJŠ Cerknica. Preživeli so teden odmaknjeni od vsakdana, v šotorih ob koči v lasti idrijskih tabornikov Rodu srebrnih krtov. Kmalu po prihodu in namestitvi so se začela prva predavanja, saj so že naslednji dan odšli na dvodnevni hajk. Tam so se spletle prve prijateljske vezi, ki so se tekom tečaja le še poglabljale. Skupina tečajnikov je bila manjša od prvotno načrtovane, a se je kaj kmalu izkazalo, da je bilo delo v teh treh vodih ali celi skupini lažje za tečajnike in za mentorje. Da pa predavanja le ne bi bila preveč dolgočasna, smo mentorji poskrbeli za premore z najrazličnejšimi družabnimi igrami in s tem popestrili celotno dogajanje tekom dneva. Proti koncu tečaja so imeli tečajniki že manj predavanj in več samostojnega dela. Seveda pa ob vsem tem delu ni zmanjkalo energije za skupno druženje ob večerih. Nekateri so druženje nadaljevali v pozno noč, kar se je naslednji dan opazilo po majhnih 'učkah' in 'bleščečemu soncu'. Vodja in mentorji nismo prav nič zaostajali za njimi, saj se dnevna vrednotenja in priprave za naslednji dan niso nikoli končala pred poldrugo uro zjutraj. To je botrovalo k občasni zmedenosti. A krsta za vse tečajnike nismo .^Vr Dajte no noge bolj narazen AKTUALNO ( oktober 15 pozabili pripraviti. Na njem je vsak dobil svoje taborniško ime. Če ga ni imel že od prej ali pa ga ni dobil tekom tečaja (Salonitka, Azbestka, Tata Slavista), je tečajnik postal del inventarja na Pšenku in dobil temu primerno ime (npr. Pšenk 3/5). Krst in petkov preizkus sta naznanjala, da gre vodniški tečaj (na žalost vseh) proti koncu. Še zadnji večer ob svečkah in ognju v najboljši družbi na Pšenku. V soboto popoldne pa le še spust zastave in obljube, da se ponovno srečamo. Drug za drugim smo neprespani zapuščali Pšenk, a kljub temu, s polno energije novim taborniškim izzivom naproti. MNENJE Marko Zgavec, vodja vodniškega tečaja: "Tečajniki na letošnjem vodniškem tečaju so se zelo dobro ujeli. Vzdušje, ki se je ustvarilo že na potepu na začetku tečaja je pripomoglo k uspešnemu in ustvarjalnemu skupinskemu delu v nadaljevanju. Nikoli pa še nisem doživel takšne skupinske paranoje pred pisanjem testa.Vendar smo to rešili s prijetno jutranjo masažo in pisala so stekla. Mentorjem v njihovi polnočni tiskarni in fotokopirnici (beri: prepisovanje in kupčkanje materiala) se zahvaljujem za odrekanje spancu preko noči in 'trošenju' glasilk preko dneva. Upam, da bodo(!) uspešno nadaljevali z vodenjem vodniških tečajev na našem območju." Indijanci in vodja vseh vodnikov Marko Zgavec (desno) Se zadnjič vsi skupaj 16 AKTUALNO ROLTA Sajli Foto: Djuro Zgodila se je ROLTA 2002 Zadnja poletna s soncem obsijana sobota, 14. septembra 2002. Vsi tisti, ki smo brez večjih težav zjutraj vstali, smo se dve uri pred poldnevom zbrali za OŠ Zalog v Cerkljah. In bilo nas je lahko rečem še enkrat več kot lani, tako mojih pomočnikov, tekmovalcev in gledalcev. AKTUALNO ( oktober 17 Zakaj že? Ker je bila ROLTA (berite tisti, ki še ne veste kaj je to), tekmovanje v rolanju in ko-talkanju, za tiste, ki imajo še stare dobre kotalke. Na progi dolgi 6250 metrov, mimo Glinj-Šmart-na-Pšenične Police s ciljem v Zalogu); že lani, in ker kranjski taborniki letos praznujemo Abrahama, vse najboljše! Tekmovalce smo pred skupnim startom razdelili v štiri kategorije; GG, PP, Grče in v kategorijo družine. Da so družine vso stvar še malce popestrile - je njihov najmlajši član tekmoval v vozičku. Morda malce (vsaj mene ) bode v oči dejstvo, da smo na tekmovanje prišli sami "Kranjci". Morda je ROLTA za vse ostale premalo atraktivna! Kakorkoli, prišli smo tisti, ki radi rolamo in to je navsezadnje najbolj pomembno. Najboljši Marko (menja leža-je in koleščka kot za šalo, najraje pa ima svoj temni dres), je z nalogo opravil v dobrih dvanajstih minutah ... "hitrost dobiš, če pot deliš s časom", vsi ostali pa se na progi niso zadržali več kot 25 minut. Ni slabo, na tujem terenu. Redarji so poskrbeli za red, voznika za spremstvo tekmovalcev, deset stožcev za spretnostno tekmovanje, testi za male sive celice, sendviči za izgubljene kalorije, rdeč polo za boljše razpoloženje in na koncu medalje za zmagovalce. Bilo nam je lepo! Pa še nekaj za vse: ROLTA 2003 BO! 18 AKTUALNO TABORJENJE Kurirka RAJ na Kolpi Čeprav je bilo vreme to poletje bolj muhasto in mokro kot ne, smo taborniki Rodu aragonitnih ježkov (RAJ) Cerkno letos že drugo leto zapored preživeli deset nepozabnih dni ob Kolpi, v Dolu pri Starem trgu. Govorilo se je nekaj tudi o miših in mišji mrzlici, a nam zadeve v tako kratkem času ni uspelo raziskati zaradi pomanjkanja dokazov (beri: bili sta videni le dve miški). Letošnja predhodnica je na taborni prostor prispela že dva dni prej. K tej odločitvi je prispevalo dejstvo, da so tam taborili že taborniki iz Murske Sobote, Ljutomera in Lendave ter preživeli dan v njihovi družbi. Po njihovem odhodu so se nam pridružili še taborniki iz našega rodu in se je vse skupaj začelo zares. Vsako jutro je zaznamovalo, po mnunju večine, povsem nepotrebno raztegovanje. Sledil je zajtrk in zbor. V dopoldanskem času je potekala gozdna šola, popoldneve pa smo preživljali v športnih aktivnostih v taboru ali na naši 'plaži' ob reki. Najbolj pogumni se tudi po ohladitvi Kolpe niso pustili motiti in so uživali v vodi vse dni. Dneve ob Kolpi smo med drugim izkoristili tudi za vožnje s kanuji in raftom. Tudi letos smo pripravili za naše taboreče delavnico ročnih spretnosti, se preizkusili v orientaciji, se udeležili sprehoda po bližnji okolici,... Za razliko od lani, ko smo se pustili pregnati medvedki z mladičema, smo uspešno izpeljali hajk za vse naše GG-je, kjer je evidenca zabeležila nekaj žuljčkov, 3 nejevoljne GG-jevke ob postavljanju bivaka in ob vrnitvi 20 neprespanih GG-jev in treh vodnikov. T I V* h 9\Z ¿J' - .7 - W * H i i ^ s m. m :: ¡¿ll" * ■ . ■ AKTUALNO ( oktober 19 Če je vreme dopuščalo smo družabne večere prirejali ob ognju, drugače pa v štabnem šotoru. Na poročni večer smo uspešno združili v taborniški zakon našega MČ-ja, ki je s prelepo pesmico (beri: še grčici bi se zarosile oči) osvojil srce GG-jevke. Ženin, s klobukom na glavi, je pesmico čisto sam sestavil in jo prebral svoji izvoljenki preden jo je odpeljal pred matičarja. Izbrali pa smo tudi miss in mistra šotora. En večer, že proti koncu našega taborjenja, smo izkoristili za obisk tabora Rodu soških mejašov iz Nove Gorice nedaleč od nas. Srečanje je bilo v znamenju odbojkarskega tekmovanja, kjer se gosti nismo prav dobro izkazali. Rezultat bi bil povsem drugačen (op.p. tako so ugotovili posamezniki v ekipi gostiteljev), če bi taborovodja našega rodu že pred tekmo imela na sebi samo bikinke. Ker pa vsaka šola nekaj stane, je bilo tako kot je, a vemo za v prihodnje in upamo na ponovno odbojkarsko srečanje. Z rodovim letnim taborjenjem smo uspešno zaokrožili še eno taborniško leto. Kje bo prihodnje rodovo letno taborjenje je še prezgodaj govoriti, a ker v tretje rado gre, se nikoli ne ve!? 20 to .Í2 to to to to cu tu CD E T3 D on T3 D E C a> C (U "a CD > E > a> E cu "0 "O 0 E 0 cu to to C "t? "t? T3 C N z N 0 C C E o o J*. T3 ___ O o Œ ÏÏ cn «Œ (nOü jdcí co cu o cu CO ■ CO « JÉ o o o (A <0 E > cu 0) o — CO C > c CO C « o en o re ra ■c « (A ■Q <0 re o ■C c N PP TE SKI KRO SP PMP SMP OP PRO BIV POOBR HIT NSK SK ME 6O 25 115 76 121 1OO 75 98 6O 15 1O2 4O 135 1OO 75 86 6O 15 121 1O4 157 1OO 75 82 6O 15 49 85 64 2O 73 55 6O 2O 6O 79 89 1OO 55 7O 45 15 82 1O1 66 4O 7O 92 6O 2O 94 89 12O 1OO 61 O 4O O 44 15 14 4O 7 95 72 95 5O 45 51 -418 2469,7 1 24 95 5O 3O 58 -396 2380,4 2 64 8O 45 45 6O -740 2281,2 3 73 95 45 5O 56 -567 2066,4 4 27 9O 45 4O 18 -760 1823,4 5 47 92 45 5O 35 -954 1685,8 6 21 85 45 45 O -1204 1153 7 O 8O 45 4O 47 -1022 -1,5 8 6O 15 97 62 149 1OO 68 78 75 85 55 45 O 1055 1455 1 5O 2O 1O5 57 144 1OO 48 1O 21 7O 5O 4O 6O 1112 1339 2 6O 1O 21 99 O 8O 64 72 8 95 45 45 53 1220 877,3 3 O 1O 44 127 5 1OO 7O O O 9O 3O 5O O 1352 321,3 4 O 2O O 122 O O O O O 9O 45 35 O 1170 -806 57 15 93 1O6 17O 8O 7O 75 35 95 5O 4O 6O -317 2744,3 1 57 2O 55 133 144 1OO 55 6O O 95 5O 4O 3O 769 2062 2 57 2O 114 91 117 2O 75 72 54 9O 45 5O 33 -857 1976,6 3 3O 2O 115 O 136 6O 8O O O 9O 6O 45 37 616 1952,8 4 6O 25 54 1O4 162 4O 7O 85 89 9O 55 5O 35 906 1894,3 5 57 2O 48 83 O 4O 75 57 53 8O 45 5O O 651 1869,6 6 6O 2O 94 132 34 4O 7O 8O 66 85 5O 45 32 815 1793,3 7 57 15 7O 67 117 4O 7O 85 69 75 5O 4O O 691 1757 8 34 15 48 1O6 82 8O 63 6O 25 95 6O 5O 29 863 1673 9 57 15 81 94 66 O 58 73 O 5O 45 5O O- 066 1554,5 10 O 15 23 9O O 1OO 6O 74 O 8O 4O 45 O 862 1016,1 11 O 15 O 48 O 1OO 7O O O 95 55 4O O 443 1013 12 53 2O 21 34 135 1OO 77 85 69 85 5O 5O 39 809 1934,9 1 53 15 115 118 141 4O 68 88 94 95 55 45 46 -1190 1924,6 2 53 2O 82 121 178 4O 75 81 65 8O 4O 5O 5O 892 1905,8 3 53 1O 82 1O2 134 O 62 76 71 9O 45 5O 6O -1020 1782,5 4 53 15 68 1O9 O 2O O 71 O O O O O -1240 960,28 5 O 15 73 53 O O 14 79 O 8O 5O 48 O -1596 -97 6 januar *2002* 26 prehrana, namestitev in stroški organizacije tečaja. Vsi udeleženci na tečaju dobijo tudi potrebno literaturo. Tečaj bodo vodili izkušeni mentorji, s pomočjo zunanjih sodelavcev ter specialistov orientacije in topografije ter pionirstva. Oprema: poleg osebne opreme še rjuha, spalna vreča, copati, močnejša obutev, škarje, lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje, zvezek. Prijave so možne najpozneje do 10. 10. 2002 in sicer po pošti na naslov: Borut Pelko, Cankarjeva 30, 8000 Novo mesto, po telefonu: 041-975260 (Borut Pelko), ali 041-760140 (Igor Ajdišek), ali po emailu: borut.pelkoždrustvo-dns.si ali igoržrut-ka.net. Isti naslovi veljajo tudi, če želite dodatne informacije. Informacije in prijave tudi na spletni strani znanje.rutka.net. NA MOČNE UKANE S KNJIGO Rod dveh rek iz Medvod vas vabi na tokrat že tretje tekmovanje za pokal MOČNIH UKAN. Tekmovanje v Medvodah se bo začelo v soboto, 19. oktobra ob 15-ih in končalo v nedeljo, 20. oktobra okoli 10-ih. Ekipe tekmujejo v naslednjih kategorijah: GG, PP in GRČE. Ekipe so lahko mešane (M&ž) in štejejo štiri oz. pet tekmovalcev. En član ekipe je lahko starejši (lahko tudi iz kategorije Grč ali PP (vodnik)) zato, da lahko pomaga neizkušenim pri nočni orientaciji, da tako skupaj izboljšajo znanje in si pridobijo izkušnje v nočni orientaciji. Ekipa lahko ima šestega člana (vodnik), ki pa lahko aktivno sodeluje le pri orientaciji. Čas od 15. ure pa vse do večera je namenjen šaljivim spretnostnim nalogam in še veliko drugim stvarem - pustite se presenetiti. Ko se bo spustil mrak, vas bodo z zavezanimi očmi odpeljali na neznan kraj, od koder boste začeli z orientacijo. Poleg same orientacije vas čaka še veliko drugih nalog: prihod na kontrolno točko pod kotom, prva pomoč, in še kaj se bo našlo. Prijave in plačila štartnine sprejemamo do 14. oktobra. Prijave zbiramo na e-mail peter.slapsak-žguest.arnes.si ali pisno na naslovu: Peter Slapšak, Klanska ulica 5, 1215 Medvode. V prijavnico vključite podatke o vašem rodu (ime, naslov), številu ekip, kategoriji ekipe (GG, PP, Grče) ter kontaktni osebi (številko telefona, GSM, e-mail). Štartnino 6000 SIT na ekipo, ki vključuje tudi našitek, pošteno malico, prenočevanje (spali boste v šoli), porcijo pečenega kostanja, karte, ter ostale organizacijske stroške, lahko poravnate na poslovni račun številka 02013-0011903465 s pripisom "za Močne ukane", imenom rodu in številom prijavljenih ekip. Štartnino lahko plačate izjemoma na dan tekmovanja, vendar takrat štartnina znaša 7500 SIT. Ob prijavi dobite dodatne informacije o tekmovanju in o najugodnejših povezavah (vlak in avtobus) do Medvod! Več informacij o tekmovanju lahko dobite na domači strani RDR na spletu (http://rdr.rutka.net) oz. pri Petru Slapšaku na telefonski številki 031385-737 ali 01-3611-324. Pridite, ne bo vam žal! Rod dveh rek Medvode P.S. Kot vedno bomo tudi letos pomagali tistim v stiski. Letos smo se odločili, da pomagamo otrokom iz OŠ Podzemelj iz Bele Krajine, ki jim je letos šola pogorela do tal. Z vašo pomočjo lahko napolnimo police nove šolske knjižnice, zato vas pozivamo, da s seboj prinesete kakšno knjigo, ki ste jo prerasli. Skupaj lahko vrnemo nasmeh na obraze nadobudnih bralcev! ytiK0(, m mmmm STROKOVNO ( oktober 27 Stalne rubrike Rubrike glasilu zagotovijo preglednost. Glasilo je veliko lažje brati, če veš, kje najdeš tisto, kar te zanima. Zato je dobro, da ima glasilo stalne rubrike, ki med drugim pomagajo tudi uredništvu. Kakšne rubrike boste imeli, izberite sami. Pomembno pa je, da se dogovorite, koliko strani bodo obsegale in o čem točno boste v njih pisali. Dobro je tudi, da za vsako rubriko najdete vsaj enega novinarja oziroma pisca, ki bo skrbel, da bo tam res tisto, kar obljublja njeno ime. In ko smo že pri imenih: imena rubrik naj bodo kratka, po možnosti enobesedna. Lahko so tudi duhovita. Uredni{tvo Glasilo naj ima veliko sodelavcev, saj bo tako imelo tudi veliko bralcev. Mora pa imeti trdno uredniško jedro, ki ga sestavlja pet do šest ljudi. Vsak naj skrbi za določeno število strani, tako da bo urednikovo delo lažje. Uredništvo naj se sestane vsaj enkrat mesečno, obvezno pa ob načrtovanjem naslednje številke glasila. Pogovorite se o pomembnih dogodkih, o idejah za članke in fotografije. Če je uredništvo zares prizadevno, lahko izdelate tudi prilogo glasila - predstavite člane rodu, predstavite vaše območje ali pa preprosto zberite fotografije 'najbolj fotogeničnih' tabornikov. Ankete Čeprav se nekateri neradi fotografirajo, so vseeno ponosni, ko se njihova podoba pojavi v glasilu. Če je zraven še kakšna izrečena beseda, pa sploh. Vsako glasilo naj ima anketo, ki mora biti opremljena s fotografijami. Vprašanje, ki ga postavlja novinar glasila, mora biti za vse anketirance enako, zapišite pa ga le enkrat. Posebno previdni morate biti pri imenih. Nihče ne mara, če novinarska malomarnost iz Tomaža prelevi v Matjaža ali obratno. Kratke novi~ke V glasilu mora biti prostor tudi za kratke novičke, take, ki jih bralec lahko prebere, ko prvič lista po straneh še svežega izvoda. Kaj boste v njih zapisali, se odločite sami. Lahko jih namenite resnim stvarem, kot so obvestila o taborniških sestankih ali srečanjih, lahko so namenjena kratkim novicam iz sveta glasbe, filma, lahko pa tudi čemu drugemu. Da le niso predolge. 28 ^B "j STROKOVNO Komu je glasilo namenjeno Če glasilo ne ustvarjate samo za svoje tabornike, potem morate razmisliti, kdo vse so vaši naslovniki. Starši bodo želeli prebrati podrobnosti o taborjenju (kdaj, kako, zakaj, koliko ...), morebitni donatorji bodo želeli izvedeti odmevnost akcije, občinski veljaki bi želeli ob članku videti še grb občine ... Vsebino moramo prilagoditi naslovnikom. Ni nujno, da izdamo za vsako ciljno skupino svoje glasilo, posamezne strani označimo tako, da jih bodo naslovniki takoj prepoznali (na primer rubrika Za starše). Uporabljajte ilustracije Ilustracije so lahko prav tako zanimive kot fotografije. Zato jih kar pogumno uporabite. Mladim risarjem, ki bodo dobili priložnost, da njihove umetnine presodi kritično bralčevo oko, boste zagotovo še dolgo ostali v spominu. Objavite lahko tudi strip ali dva. Stripe še vedno objavljajo vsi najpomembnejši časopisi sveta, zakaj ga ne bi tudi vi? Ne pozabite na najmlaj{e Ne glede na to, koliko ste stari ustvarjalci rodovega glasila, ne smete pozabiti na najmlajše. Tudi oni radi pokukajo v vaše glasilo in zelo veseli bodo, če bodo na kakšni strani našli njim namenjeno zgodbico ali nalogo zanje. Razveselila jih bo tudi uganka, pobarvanka ali izštevanka. Lahko pa jih povabite k sodelovanju: naj vam napišejo zgodbico, opišejo družinski izlet ali pa kaj narišejo, če jim pisanje še ne gre od rok. Na straneh za najmlajše naj bo tu in tam kuharski recept. Seveda preprost - tak, ki ne zahteva veliko starševske pomoči. Sodelujte z lokalnimi mediji Članke, ki jih objavite v svojem glasilu, lahko priredite za objavo v lokalnih medijih. Če imate možnost, se z urednikom lokalnega časopisa dogovorite za stalen prostor, ki ga boste polnili s članki ali pa obvestili za svoje člane in ostale občane v okolišu. Lokalni mediji vam lahko pomagajo tudi pri iskanju sponzorjev za tekmovanja ali taborjenja, saj vas bodo potencialni sponzorji poznali že iz časopisa in bodo bolj dostopni in pripravljeni pomagati. STROKOVNO ( oktober 29 TABOROVA POTUHA Ogledali si bomo načine vrednotenja osebnostne rasti in kdo sploh vrednoti osebnostno rast otrok, tabornikov v vodu. Kljub temu, da sta v procesu najpomembnejša dva akterja D vodnik in tabornik D, niso zanemarljivi tudi ostali, ki se v ta proces vključujejo. Poglejmo, kdo vse vrednoti osebnostni razvoj. Otroci sami Lastno ovrednotenje je najpomembnejši del osebne rasti otrok. Otroci razmišljajo o svojih osebnih ciljih (tako znotraj voda kot v družbi nasploh) in iskreno vrednotijo svoj napredek. Vodnik naj tik pred koncem določenega vsebinskega sklopa spodbudi tabornike k vrednotenju lastnega napredka in se tudi pogovori z vsakim posebej, da ugotovi, kako napreduje njegov vod. Ker pa je neprestani pritisk po vrednotenju moteč in ne pripomore k doseganju zadanih ciljev, moramo biti z vrednotenjem previdni in ga primerno uporabiti. 30 STROKOVNO Vrstniki vrednotijo napredek drugih vrstnikov Pri tem načinu gre za bodisi reševanje zapletov, razpravo za boljše sodelovanje ali pa pomoč prijatelju. Taborniki se lahko pogovorijo o osebnem napredku v manjših skupinah; vodnik lahko te pogovore spodbudi, lahko pa so tudi spontani. Informacije, ki jih dobi vodnik iz teh pogovorov so zelo koristne, saj lahko ugotovi, kako otroci dojemajo svoje vrstni- ke. Prav tako je ta metoda zelo koristna za otroke, saj se naučijo prisluhniti vrstnikom. In se zavedajo, da imajo tudi oni težave. Prav zato je priporočeno, da je vodnik ob teh pogovorih vedno prisoten. Ne samo zato, da posreduje ob morebitnih izbruhih jeze, ampak tudi zato, da so upoštevana vsa mnenja članov skupine. Starši Starši sodelujejo pri procesu vrednotenja predvsem kot opazovalci, ki so priča spremembam njihovega otroka, nastalim zaradi vpliva voda nanj. Starši so pomemben vir informacij, saj otroka spremljajo v njegovem družbenem življenju in ne le v taborniškem (kot vodniki). Vsekakor je dobro, da so starši prisotni na vodovih srečanjih, predvsem takrat, ko gre za pomemben napredek (podelitev veščin, priznanj za osvojeno znanje ...). Vendar pa staršev ne smemo uporabljati za vsiljevanje konsenza med otrokom in vodnikom. Nesoglasja in nesporazume mora vodnik reševati sam. Starši pa morajo biti prisotni, če gre za težave, ki presegajo kompetenco vodnika in za katere je potreben poseg specialista. STROKOVNO ( oktober 31 Drugi ljudje, ki spremljajo otroke To so predvsem učitelji v šoli, ki imajo pomemben vpliv na oblikovanje otroko- Vodniki ve osebnosti. Kljub temu pa teh vrednotenj ne smemo zamenjati z vodnikovim vrednotenjem otrokovega osebnostnega razvoja. Vodnik lahko informacije, ki jih dobi od tretjih oseb, uporabi za lastno vrednotenje otrokovega napredka, v skladu s svojimi opažanji pri delu z otroki. Skušajo vzpostaviti konsenz z otroki, koliko so napredovali. Vodnik spremlja otroka od vključitve v vod in uporablja informacije, ki jih dobi iz raznih virov (otroci sami, starši, učitelji), da oblikuje mnenje o članu voda in oceno, kako je napredoval v osebnostnem razvoju v skladu s programom dela. Ob končanem obdobju (ko tabornik doseže zadan cilj) se vodnik pogovori z njim in tako dobi še več informacij o osebnostnem razvoju. Kljub temu, da je vodnikovo mnenje pomembno, pa to ne sme biti pomembnejše od otrokovega in tudi če sta mnenji nasprotni, mora biti vodnik vedno pripravljen dvomiti v svoje zaključke in se potruditi pogledati na stvar tudi z otrokovega zornega kota. Interamerican Scout Office, Santiago, Chile / 32 STROKOVNO PIONIRSTVO j odrom Tokrat vam bomo pokazali, kako narediti zanimiv vhod v tabor, ki je hkrati opazovalna ploščad. Vhod v tabor z Kako sestaviti vhod Pripravite dva enaka okvirja iz dveh 4-metrskih in štirih 2,5 metrskih sušic (glej sliko). Okvirje sestavljamo ležeče, tako da je sušica AC na tleh, sušici AB in CD pa sta navpični. Ko ste sestavili okvirja, ju postavimo in zvežemo z dvema 4-metrskima sušicama na zgornja konca sušic (A in B). To storimo tudi na drugi strani, tako da vhod stoji. Približno 1,25 metra pod vrhnjo dolgo sušico zvežemo na vsaki strani še eno sušico, ki bo držala oder. Oder naredimo iz preostalih 2,5-metrskih sušic. Če so bolj ozke, jih bomo potrebovali več. Ob vsaki pokončni sušici zabijemo dva klina in sušico privežemo nanju, da se oder ne premika. Sestavljanje okvirja Kon~an vhod z odrom STROKOVNO i oktober 33 Okraševanje Če želimo, lahko vhod okrasimo z vrvmi. Na sliki vidimo, kako povežemo prvo sušico odra z najnižjim delom po- končne sušice in tako naprej. Če imamo dovolj dolgo vrv, lahko z njo naredimo cel vzorec. Uporabimo lahko tudi dve različni barvi vrvi. MATERIAL 4 x 4m susice 20 x 2,5 m suSic konopljena vrv za vezanje 8 velikih klinov Pogled na vhod s sprednje strani Povzeto po Scouting Magazina, London 'nepreklicno naročam revijo tabor 34 STROKOVNO ASTRONOMIJA Primož Druga Zemljina luna Pred kratkim je astronom D amater Bill Yeung iz svojega observatorija v Arizoni v teleskopu opazil predmet, za katerega je menil, da gre za novo odkrit asteroid, ki se je izjemno približal Zemlji. Povezal se je z astronomi, ki raziskujejo področje bližnjih srečanj z asteroidi in novo odkritemu predmetu so kmalu nadeli ime J002E2. Predmet je sprožil veliko polemik v astronomskih krogih, saj se je izkazalo, da pravzaprav kroži okoli Zemlje. Ali gre za asteroid, ki se je ujel v zemeljsko gravitacijo ali morda za odpadli del rakete, ki ga je prineslo nazaj v bližino Zemlje še ne vemo. Paul Chodas iz NAS-inega laboratorija v Kaliforniji pravi, da se je predmet Zemlji približal šele pred kratkim in v zemljino gravitacijsko polje ni ujet dlje kot od začetka letošnjega leta. Več podrobnosti lahko najdete na spletni strani: http://cfa-www.harvard.edu/iau/NEO/TheNEOPage.html Eksplozija na Luni Nekateri opazovalci meteorskih rojev poročajo, da so v času Perzeidov (11. avgusta) opazili nenavadno eksplozijo na Luni. Ali gre za udarec meteorita v lunino površino je težko dokazati, saj je pojav redek in neponovljiv, vsekakor pa zanimiv in vreden pozornosti. V tem času Zemlja, kot tudi njena spremljevalka Luna potujeta skozi območje vesolja, kjer je večja koncentra- cija prašnih delcev (največkrat so to ostanki kometov), ki v stiku z Zemljino atmosfero zagorijo in jih vidimo kot zvezdne utrinke. Luna nima atmosfere tako kot Zemlja, zato tak predmet direktno udari ob njeno površino. Če gre za večji delec lahko povzroči eksplozijo ali pa za seboj pusti celo krater. Priče nastanku večjega kraterja na Luni so bili opazovalci z Zemlje že pred 500 leti, ko je zahajajoči lunin krajec za nekaj trenutkov dobesedno zažarel in se potem pogreznil v čudno meglo domnevno dvignjenega prahu. Kasneje, v dvajsetem stoletju, v času misij Apolla, so nato ta krater tudi odkrili. Kaj bi videli, če bi gledali proti črni luknji Črna luknja, zanimiv teoretični fenomen, o katerem je pisal že Laplace, Ozvezdja, ki jih poznamo - levo in kako bi izgledala ob prisotnosti črne luknje - desno) STROKOVNO ( oktober 35 teorijo zasnoval Einstein in doktorsko obdelal Hawking, postaja vedno bolj realnost. Marsikateri astronomski pojav, ki še ni bil razjasnjen postane logičen z upoštevanjem možnosti obstoja črnih lukenj. Črna luknja je območje prostora v vesolju, kjer zaradi premočne gravitacije s telesa, ki je v njeni notranjosti ne more uiti niti svetloba. V bližini črne luknje pa se pot svetlobe ukloni, tako da teles, ki so navidezno blizu nje sploh ne vidimo več tam, kjer bi »morala« biti ampak čisto drugje. Pojav črne luknje med zvezdami, ki jih poznamo bi šokantno spremenil ozvezdja. Vsaka zvezda se ob prisotnosti črne luknje vidi vsaj dvakrat (na vsaki strani črne luknje), v bližini roba pa se bo reflektiralo kar celo nebo. Zanimivo simulacijo prikazuje računalniška obdelava, ki hipotetično prikazuje vpliv črne luknje. Slika levo prikazuje ozvezdja, kot jih poznamo. Na sliki lahko najdete Orion, Sirius, Dvojčka s Kastor-jem in Poluksom, pa zvezde Malega psa in Bika ter Kapelo. Na desni pa vidimo, kaj bi se zgodilo, če bi v center opazovanja postavili črno luknjo. Zanimivo je opaziti, kaj se zgodi z orionovimi Kosci, ki so sedaj obrnjeni v drugo smer, pojavijo pa se tudi na drugi strani črne luknje. Poskusite najti še druge zvezde. Slika je zelo zanimiva, če se poglobite vanjo. Čudna galaksija Čudno galaksijo na sliki so odkrili že leta 1950, vendar še do danes ne poznamo pravega razloga čudno pravilni razporeditvi zvezd v njej. Pravzaprav so sprva celo mislili, da gre morda za dve galaksiji. Center galaksije sestavljajo večinoma rdeče zvezde - stare, medtem ko v obodu prevladujejo modre, torej mlajše zvezde. Vmes pa je neverjetno temen - prazen prostor ... ZNANE IZJAVE Uspeh je samo stvar sreče. Vprašaj kogarkoli, ki ni uspel. (Earl WILSON) Ena izmed novejših slik "čudne galaksije", ki jih je posnel vesoljski teleskop Hubble - morda bo pomagala razvozljati skrivnost nenavadne razporeditve zvezd v njej VZHODI IN ZAHODI SONCA LUNINE MENE Mlaj 6. 10. 2002 ob 13:18 Prvi krajec 13. 10. 2002 ob 7:34 Polna luna 21. 10. 2002 ob 9:22 Zadnji krajec 29. 10. 2002 ob 6:29 Mlaj 4. 11. 2002 ob 21:36 Prvi krajec 11. 11. 2002 ob 21:53 1. 10. Vzhod: 7:00 1. 11. Vzhod: 6:42 Zahod: 18:43 Zahod: 16:48 15. 10. Vzhod: 7:18 15. 11.Vzhod: 7:02 Zahod: 18:16 Zahod: 16:30 W ^ 36 STROKOVNO ORIENTACIJA Pepl Slovenija na spletu Zagotovo ste si že kdaj želeli pogledati karto ali celo zračni posnetek določenega kraja v Sloveniji, pa najsi bo to vaš domači kraj, taborni prostor ali cilj izleta. Nič lažjega, le pravi spletni naslov morate vtipkati. In ta spletni naslov je naslov Agencije Republike Slovenije za okolje (http:// www.gov.si/uvn/slo/index.html), kjer najdete povezavo na Interaktivni naravovarstveni atlas. Ob prvem dostopu boste morali zaprositi za geslo, nato pa boste prišli na osnovno stran atlasa. Sestavljajo jo poizvedo-valnik, kjer lahko izberete kraj, ulico ali pa pravokotne koordinate območja, ki ga želite prikazati, pregledna karta z označenim območjem prikaza, nekaj menijev in orodij za uporabo atlasa in - kot najpomembnejše - okno s prikazom območja na ustrezni karti. Kartografski del atlasa v bistvu služi le kot geografska podlaga naravovarstvenim podatkom, vendar ima že sam po sebi veliko uporabno vrednost. Glede na izbrano povečavo in velikost območja, ki ga želimo prikazati, se nam prikaže karta ustreznega merila. Za generalni pregled Slovenije je uporabljena karta Slovenije z barvnim hip-sometričnim prikazom reliefa, nato pa si po vrsti sledijo: Pregledna karta 1:500.000 (PK 500), Topografska karta 1:50.000 (TK 50), Državna topografska karta 1:25.000 (DTK 25) in Temeljni topografski načrt v merilih 1:5.000 oz. 1:10.000 na hribovitih in manj poseljenih območjih. Ob še večji povečavi se nam namesto topografske karte prikaže izsek ortofoto načrta (DOF), ki je zračni posnetek, transformiran v državni koordinatni sistem. Pripravljalci atlasa so uporabili razpoložljive podatke Geodetske uprave Republike Slovenije, kot uporabniki pa je prav, da se zavedamo dejanskega stanja prikazanih podatkov. Karta najmanjšega merila, PK 500 je bila izdelana leta 1997 in prikazuje tako stanje iz tega leta. Zato ne pričakujte popolnega prikaza avtocest. V letošnjem letu bo sicer Geodetska uprava izdala vsebinsko dopolnjeno PK 500 in upajmo, da jo bodo vključili v atlas. Najšibkejši del naravovarstvenega atlasa predstavlja raven merila 1:50.000. Za prikaz so uporabljeni listi, ki so bili izdelani v začetku 80-ih let. To je bila prva slovenska topografska karta, ki pa zaradi takratnih vsebinskih omejitev pri izdelavi ni nikoli dosegla pričakovanega obsega uporabe, zato so jo kasneje predelali v danes vsem dobro znan Atlas Slovenije. Glede na to, da se v Sloveniji zadnja leta izdeluje sodobna in vsebinsko popolna Državna topografska karta merila 1:50.000 upajmo, da bodo z njo sčasoma nadomestili opisano raven. Naslednjo raven predstavljajo listi DTK 25. O tej karti sem v Taboru že večkrat pisal, 198 listov je bilo obnovljenih med leti 1994 in 1999 in trenutno kot edina topografska karta enovito prikazuje celotno ozemlje Slovenije. Pri ravni največjega merila imamo na voljo tako karto (TTN) kot transformiran zračni posnetek (DOF) in sami lahko izberemo, kaj želimo prikazati. Vemo, da so mnogi listi TTN stari tudi preko 30 let in zato nam bo za prikaz trenutnega stanja DOF mnogo bolje koristil za interpretacijo trenutnega stanja, saj naj listi DOF ne bi bili stari več kot 5 let. Vendar je glavna omejitev vsakega zračnega posnetka slaba prepoznavnost posameznih objektov (DOF je črno-bel), ne moremo razbrati višinske predstave, prav tako pa nimamo zemljepisnih imen. Poleg kart, namenjenih kot geografska osnova, pa Interaktivni naravovarstveni atlas vsebuje še množico tematskih podatkov o varovanju narave v Sloveniji. S tem se boste lahko pri načrtovanju določene akcije (tabora, izleta) prepričali, da ne posegate v morebitno območje verovanja narave. Prav tako pa lahko na osnovi podatkov opravite zanimive analize in raziskave. aprilia www.aprllla.CQin SR 50 DlTECH RACMG SR 50 DlTECH naltoalHstriejSfl In n^|hHra|S« zavarovani»: trlgmv priporočit; nHjugodieise llnanclran|e 519.990.bti jiS debis - JC Li Sli'! MCA LJubljana t»l.:dl iEfl ¿A ti FfiUt mca.ljgBnuto-triglav.al MCA Maribor tal: bi 4dQ a 1 20 m ca. nib^fvt d-tr>gi la v. v MCA Nova Gorica tri-: «33S10 M Majd? •nca. g o B vto-1H g 1 ov. a 1 teL; 01 589 34 20 www.avtO-trigjav.si ap rili2@a vto-trigia v, si «UTDCOMIHIICC. . BVTO TnrolflVr.^ Rod bela jadra Področje delovanja: Prade In Marezige z okolico Leto ustanovitve: 1976 Število aktivnih članov: 56 Struktura rodu: vod murnov, družina MČ - 4 vodi, družina GG dva voda, klub PP Najbolj zagrizene popotnice: Teja, Keli in TjaSa - v rodu znane kot TKT (pISete lahko Keli Jerman, Marezige 3a, 6273 Marezige). Simbolika rodovega imena: Kot obmorski rod smo Izbrali Ime, ki je povezano z morjem. Jadro v kombinaciji z vetrom je gonilna sila, ki poriva jadr- nico. Torej narava, s katero se taborniki dobro razumemo je tista, ki nam daje mo~ za iti naprej. Belo-rde~i reSilni obro~ povezuje obmorske rodove kot skupni element na emblemih. STROKOVNO ( oktober 39 KOSOBRIN L. Učinkovine Vitamin C, provitamin A. Uporabnost Juhe, prikuhe, solate, čaj. Recepti Ozkolistno ciprje (ciproš) (Chamaenerion angustifolium (L.) Scop.) Je do 2 metra visoka zelnata trajnica. Steblo je večinoma nerazra-slo, pokončno in gosto poraslo z listi. Podolgovati listi so ozki in zašiljeni, podobno kot listi vrbe. Listi so kratkopecljasti ali sedeči. Na spodnji strani so vidne razvejane žile. Cvetovi so temno rdeči ali rožnati in so na vrhu združeni v grozdasto socvetje. Cveti od julija do septembra. Pri nas rastlina raste ob gozdovih, med grmovjem, ob poteh, nasipih, livadah, gozdnih jasah, posekah in ob železniški progi. V glavnem jo najdemo v velikih količinah tja do nadmorske višine 1800 metrov. Krepka juha Potrebujemo 10 dag ciprja, 5 dag kopriv, 4 krompirje, 5 dag mladih listov alpske kislice, 2 korenčka, 1 glavico čebule, 2 dag masla, 1 jajce, 2 žlici kisle smetane, drobnjak, sol in poper po okusu. Priprava: Očiščene mlade poganjke in liste ciprja, mlade koprivine liste in mlade liste alpske kislice operemo in prelijemo z vrelo vodo. Odcedimo in vse skupaj drobno narežemo. Na raztopljenem maslu prepražimo drobno narezano čebulo, krompir narezan na kocke in korenček narezan na kolobarje. Dodamo na drobno narezano zelenjavo ter zalijemo z 1 litrom in pol vode. Posolimo in popopramo. Juho kuhamo na lahkem ognju dokler se zelenjava ne zmehča. Dodamo jajce in kislo smetano ter dobro zmešamo. Na koncu juho posipamo z drobno narezanim drobnjakom. Potrebujemo 0,5 kg ciprja, 30 dag testenin, 1 večjo čebulo, 5 žlic olja, sol in poper po okusu. Priprava: Na drobno narežemo čebulo in jo prepražimo na 2 žlicah olja, da postane lepo rumena. Dodajmo oprane in drobno narezane liste ciprja in blanširamo 15 minut. Po potrebi dolivajmo vodo. Posolimo in popopramo. V slani vodi skuhamo testenine ( polžke, makarone, špagete, široke rezance ipd.), odcedimo in jih damo v posodo z 3 žlicami olja. Na koncu dodamo še blanširano zelenjavo, vse skupaj zmešamo in takoj postrežemo. Solata Potrebujemo 0,5 kg mladih listov ciprja, 2 mladi čebuli, 2 žlici naribanega hrena, 2 dcl kisle smetane, limonin sok, sol. Priprava: Oprane mlade liste ciprja blanširamo, odcedimo in na drobno narežemo. Ko se ohladijo jih zmešamo z na kolobarje narezano mlado čebulo, ribanim hrenom in soljo. Polijemo z limoninim sokom, zalijemo s kislo smetano in zmešamo. Postrežemo takoj. Testenine s ciprjem 40 STROKOVNO MEDNARODNE On the road again ... ... se mi je prepevalo, ko sem s Corsico (brez radia) potovala po Španiji. In seveda ugotovila, da je vse, kar sem videla ob in na poti veliko bolj zanimivo, kot pa zgodovinska mesta, ki jih Lonely Planetovi vodici opisujejo kot najbolj nepozabne dele Španije. Zame se prava Španija skriva v prostranih pokrajinah mesete, osrednje planote, kjer so se v še vedno vrocem septembrskem soncu mešale zlatorumena pšenicnih polj, toplorjava polj ožganih sončnic in vrocerdeca zorane zemlje. Manjkala ni niti idilična čreda ovac s pravim staroselskim pastirjem in psom, ki je v eni minuti iz zblojene gruce naredil strnjen trop. Pa majhna bela hiška sredi žitnih polj, z zeleno streho in oknicami, ki je kar kricala po nepozabnih posnetkih. Ali pa vožnja po ovinkasti cesti ob pravem recnem kanjonu. In nekje se je precej široka dvopa-sovnica nenadoma zožala v slabši asfalt, širok komaj dovolj za eno vozilo, zato pa so bili borovi gozdovi (ne gozdicki, ampak pravi pragozdov), ki so se širili z obeh strani ceste toliko bolj nepozabni. Kdo ob taki lepoti sploh lahko še pomisli na dolge in dolgocasne pešcene plaže, kjer se ti kar naprej udira pod nogami, kjer je voda motna in hladna, vse pa onesnaženo z 'mocnejšimi' nemškimi turisti? In kako lahko potem sploh še ostaneš kar naprej doma, ko pa veš, da se po svetu skriva še na tisoce takih nepozabnih pokrajin, ki jih uzreš, ko jih najmanj pricakuješ? Vaša Nina (še vedno z glavo na pol v Španiji) Še vec informacij o olimpijskih igrah Odziv na ponudbo grških skavtov je bil presenetljivo velik in moram priznati, da ste me prav prijetno presenetili. Poslali ste mi tudi kar nekaj vprašanj in za vas sem se pozanimala pri grških skavtih o naslednjih temah: • Bivanje in hrana: organizator naj bi poskrbel za brezplačno bivanje in hrano za vse prostovoljce med olimpijskimi igrami. Če bodo pri tem potrebovali pomoč ali tega ne bodo zmogli, jim bodo pomagali grški skavti s svojimi skavtskimi centri. • Starost: vsi prostovoljci morajo biti pred začetkom olimpijskih iger (avgust 2004) stari vsaj 18 let. • Med organizacijskim odborom OI in grškimi skavti obstaja poseben dogovor, da bodo vse skavtske prijavnice obravnavali posebej (tako da bodo upoštevali tudi specifična skavtska znanja in spretnosti pri razvrščanju na zadolžitve). Zato bodo vse skavtske prijave, tako iz tujine kot tudi domače, zbirali grški skavti in jih bodo potem tudi oni predali organizacijske- STROKOVNO ( oktober 41 mu odboru. Vsi, ki boste dobili prijavnice od ZTS, boste tako lahko opazili, da imajo na vrhu žig grške skavtske organizacije Soma Hellinon Proskopon. • Rok prijav: grški skavti so prosili, če jim lahko pošljemo prijavnice do konca tega leta, zato je rok prijav za člane ZTS 15. december 2002. To pomeni, da morajo biti prijavnice do takrat v pisarni ZTS! Dobro znani naslov se glasi: ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana. • Proces izbire: seveda ne bo vsak, ki se bo prijavil, tudi sprejet. Organizatorji načrtujejo, da bodo potrebovali približno 70.000 prostovoljcev. Zaenkrat imajo 23.000 prijav, računajo pa, da bo vseh prijav skupaj 120.000. Torej bodo sprejeli skoraj dve tretjini prijavljenih - in prepričana sem, da bo med njimi veliko slovenskih tabornikov! Vsak od prijavljenih bo moral opraviti tudi pogovor z organizatorji in, če bo izbran/a, tudi sodelovati na pripravljalnih izobraževalnih srečanjih. Pri grških skavtih smo že naročili novo zalogo prijavnic in upamo, da se bodo uspeli odzvati v evropskem času in ne v mediteranskem. Takoj ko dobimo prijavnice, bomo to tudi objavili na rutki oziroma jih boste vsi, ki ste jih naročili, dobili po pošti. Še vedno jih seveda lahko tudi naročite pri meni na e-naslov nina.jere@kiss.uni-lj.si, več informacij pa najdete tudi na http://www.athens.olympic.org pod "Volunteers". RoverWay D se že premika! Septembra je bilo v Lizboni srečanje vodij odprav za Ro-verWay. Tri dni smo sestankovali, spraševali, si ogledovali, poslušali, fotografirali in sploh vsrkavali informacije o Ro-verWayu iz vseh virov. Najprej smo si ogledali kraj, kjer bo 31. julija 2003 potekala otvoritvena slovesnost. Ta bo v Lizboni na kraju, kjer je stal portugalski paviljon na Expu 1998, s čudovitim pogledom na reko Tejo, ki je videti kot morje, in na slavni lizbonski akvarij. Samo zamižati smo morali in že smo si lahko predstavljali ta ogromen prostor napolnjen s tritisočglavo množico, ki žubori v vznesenosti prvega večera. Prva znanstva, še sramežljivi stiki in nepovezani pogovori, pa potem slovesnost, ki je enim všeč, enim pa ne, ampak vse združi v tisto celoto, ki se ji reče RoverWay. Naslednje jutro pa, gremo! Vsi v avtobuse, vlake, na letala ... gremo na projekte! Žal smo jih mi doživeli le na papirju, ko so nam jih predstavili, za vas pa so že dosegljivi (v angleščini) na http:/ /roverway.rutka.net. Tam si lahko ogledate, da ti projekti niso noben dolgočasen bavbav, ampak prav zanimivi predlogi, kako skupaj preživeti 5 dni v mednarodni skupnosti. Ste se že domislili kakšne ideje, kako bi lahko obogatili kakšen projekt? Potem se pa le hitro prijavite! Prijavnice in vse natančne podatke bodo dobili načelniki že ta mesec, vi pa si jih lahko tudi naložite z naše domače strani. Še to: tudi taborni prostor je izredno simpatičen. Še posebej, če imate radi mivko. In romantične borove gozdičke, ko se veter poigrava s krošnjami, vi pa z dobro družbo čvekate na osrednjem prostoru in gledate na desetine ljudi, s katerimi se čutite povezani, kako hodijo mimo. Če to v vas ne prebudi zavedanja o velikosti in lepoti svetovne taborniške bratovščine (in sestršči-ne, seveda)! 42 RAZVEDRILO POPOTOVANJA Tadeja Milivojevic Nemanič Avioni in avtomobili Če se odpravljaš kamorkoli dlje, boš tja verjetno odletel. Še posebej, če časa nimaš ravno na pretek. Včasih so po letalske karte hodili v tujino, saj so bile tam bistveno cenejše. Danes se to že ne splača več. Se pa obvezno pozanimaj pri več agencijah D tudi prek interneta. Letalo z Nove Kaledonije Če imaš malo več časa, se splača vzeti "krožne" karte. Obstaja cela vrsta "Round the world" (RTW) kart. So vedno bolj popularne, saj z njimi lahko potuješ izjemno poceni. Običajno se združi nekaj letalskih prevoznikov, ki ponujajo vse svoje storitve, in ti lahko poljubno izbiraš in kombiniraš njihove polete. Držati se moraš le nekaterih omejitev: ne smeš preseči maksimalnega dovoljenega števila postankov in preletenih letalskih milj ter prekoračiti časa veljavnosti karte (običajno od 3 do 12 mesecev). Obstajajo pa tudi drugačne "krožne linije". Če te na primer zanima potovanje po Pacifiku, se ti splača vzeti "Circle Pacific" karto. Na pot se lahko odpraviš tudi z lastnim prevoznim sredstvom: pa naj bo to avto, motor ali bicikel. Vsako od njih ima seveda svoje zakonitosti, svoje prednosti in slabosti. Na splošno pa velja, da si na tak način bolj mobilen. Lahko greš kamor hočeš, tudi tja, kamor javna prevozna sredstva ne gredo. Seveda se moraš spoznati tudi na popravilo vozila in s seboj vzeti nekaj rezervnih delov in opreme. Vsakdo, ki je že bil v Združenih državah Amerike, je verjetno pred odhodom slišal zgodbe o tem, kako enostavno je v Ameriki kupiti avto in kako ga je še enostavneje prodati. In o tem, da če greš tja vsaj za en mesec, se ti nakup avta splača. To sva slišala tudi midva in to je bil tudi najin namen, vendar sva nad njim skoraj obupala. Avto sva poizkusila kupiti v zvezni državi New York, pa New Jersey in Pennsylvania in čisto po uradnih poteh se ga ni dalo. Seveda, na črno in brez ustreznih papirjev bi ga lahko dobila že prvi dan, vendar sem jaz za kaj takega prevelika reva. No, na koncu sva avto sicer res kupila, vendar je trajalo 10 dni. To pa je za potovanje veliko. RAZVEDRILO ( oktober 43 V Ameriki sva najin Pontiac izkoristila tudi za spanje Potovanje z avtomobilom po Evropi je podobno kot potovanje po Sloveniji, izven Evrope pa se malce razlikuje. Svetujem ti, da se pozanimaš pri kom, ki ima tako potovanje že za seboj. Pot si lahko precej poceniš, če se nanjo odpraviš z avtodomom ali si avto oziroma kombi preurediš tako, da se v njem da tudi spati. Pa tudi v tem primeru s seboj vzemi opremo za kampiranje, saj je spanje v šotoru za večino mnogo udobnejše kot v avtu. Ne pozabi tudi na kuhalnik ter posodo za vodo in bencin. Zadnja dva naj bosta po možnosti vedno polna. Če boš potoval v skupini (le redki z lastnim prevoznim sredstvom potujejo sami) vedi, da tako potovanje utegne biti naporno. Praktično ves čas - to je 24 ur na dan - si skupaj z ostalimi v res zelo omejenem prostoru in pogosto že v kratkem času pride do nesoglasij tudi med najboljšimi prijatelji. Svetujem ti, da pred dolgo potjo s sopotniki narediš nekajdneven izlet (po možnosti) z vso opremo, kajti tako lahko vidiš, kaj vam manjka in česa imate preveč, pa tudi do prvih nesoglasij že lahko pride. Poizkusite se o njih sproti pogovoriti, predvsem pa bodite potrpežljivi in ne imejte previsokih zahtev. Pred potjo sva imela nekaj informacij o RTW kartah, med drugim tudi to, da je največja ponudba v Londonu, vendar midva za obisk Londona takrat nisva imela ne časa ne denarja. Zato sva se odpravila kar po slovenskih agencijah. Dober teden nama je vzelo, da sva našla Valterja in z njim začela urejati najino karto. Nekajkrat smo se dobili, po dolgem in počez vse skupaj predebatirali, pregledali možnosti od vzhoda proti zahodu, pa od zahoda proti vzhodu in na koncu prišli do fenomenal-ne karte. V celem letu potovanja nisva našla nikogar, ki bi imel vsaj podobno karto. Najina je bila najugodnejša z vseh vidikov. Za karto, ki je vključevala 11 postankov - med temi 4 na pacifiških otokih, sva plačala le 330.000 SIT po osebi. Ogled pilotske kabine prev popestri polet 44_J RAZVEDRILO TRENUTKI - . v Odprtih kril Po pestrih dneh zopet v zavetju domačije. Valovi domišljije v meni zbujajo (le še) nostalgične spomine. Nežno butajo ob trenutke, ko sama hodim pot. Zdi se mi, da so tisti razburkani dnevi že tako daleč, le oddaljen pozdrav. Ko tako sedim sama, si prav težko prikličem vso tisto energijo, vso tisto nabitost in voljo v telo. Če že pripljuskajo do mene ti pozitivni plazovi, me za kratek čas dvigne od tal. Lebdim in čutim, da zmorem vse. A ko slika izgine izpred oči, me v upočasnjen vsakdan odpihne že sapa. Še pred nekaj tedni, ko smo valovali skupaj, pa je bilo popolnoma drugače. Obdani z občutkom, da ja skoraj vse brezmejno; sproščeni, razigrani, predani smo spodbujali drug drugega v iskanju novega, boljšega, bolj norega. Morda se res nekaterim ljudem rojevajo sadovi domišljije v miru in tišini domačega zavetja, vendar pa mi vrvež in ustvarjalnost tistih dni ponuja misel, da domišljija pri nas ponori, kadar smo združeni. Pa naj se vam res utrga plaz razigrane domišljije po nekaj besedah s Fynnom ... "Dejstvo je trdi zunanji ovoj pomena, pomen pa je mehka živa snov znotraj dejstva. Dejstvo in pomen sta gonilni kolesi življenja. Če mehanizem dejstva poganja mehanizem pomena, se sučeta v nasprotujočih si smereh, če pa mednju namestiš mehanizem domišljije, se bosta sukala oba v isto smer. Domišljija je bila in je še pomembna; pelje te kdo ve kam, vendar pojdi za njo in poglej. Včasih se izplača." Drzno novim izzivom naproti tecite! Lrga RAZVEDRILO ( oktober 45 JEŽKOV KOTIČEK Leti le tisti, ki si drzne Nekega čudovitega sončnega dne je k meni priletela Sovica. Kot v zgodbi o Harryu Potterju, le da je imela čisto prave človeške poteze. Resnici na ljubo sem zaradi opravkov sam letal okoli nje, čeprav letanje ni ravno lastnost Ježev. Prijazno me je spomnila na zgodbo o mačku, še nekaj mačkih in galebki, ki je imela strašen problem ... Zgodba o mačku, ki je galebko naučil leteti je lahko čisto nedolžna otroška zgodba. Naši medvedki in čebelice bi ji gotovo z napetimi ušesi in odprtimi usti prisluhnili. Vendar avtor takole mimogrede, čisto nedolžno a zgovorno pove toliko in takšne stvari, na katere marsikdaj pozabimo tudi starejši. Spoštovanje drugačnosti, ljubezen do bližnjega, skrb za sobivajočega, preprosto prijateljstvo in pravi življenjski pogum v živalski zgodbi, ki kar sama kliče po iskanju vzporednic. Govoriti naravnost o ljudeh in njihovih potezah, slabostih in napakah ... ah, zvenelo bi preveč resno in odraslo. Ko namesto ljudi živali povedo in pokažejo svoje, pa odrasli žal mislijo, da so to samo zgodbe za njihove otroke. Torej, Luis Sepulveda ne piše le o črnem, debelem mačku Zorbasu, ki je po nekem smešnem naključju svoj dom našel v stanovanju nekje v Hamburgu. Tukaj ni le mlada sirota galebka, ki bi zaradi človekovega malomarnega uničevanja narave skorajda ostala brez matere. In če menite, da maček galebki ne more biti prava mati, se globoko motite. Stvar pravzaprav teče kot po maslu, dokler ne ugotovimo, da nas je mati narava naredila različne in da galeb žal maček nikoli ne bo postal. Težak problem, kajne?! Mar pozabljamo, da obstajajo vrednote, ki letijo višje ... Jez svetuje, vi preberete: Luis Sepulveda, Zgodba o mačku, ki je galebko naučil leteti Pisatelja malce bolj zagrizeni bralci poznajo po romanu, ki je še danes med najbolj pogosto izposojenimi deli v naših knjižnicah. Govorim o poštenem romanu z naslovom Starec, kije bral ljubezenske romane. Toplo priporočam. Preberite in berite tudi svojim otrokom, hvaležni vam bodo. In še odlomek, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin: "Dobro je, da veš, da si nas naučila nekaj, kar nas navdaja s ponosom: naučila si nas ceniti, spoštovati in ljubiti bitje, drugačno od sebe. Lahko je sprejemati in ljubiti tiste, ki so kot mi. A storiti isto z nekom, ki je drugačen, je zahtevna stvar in ti si nam pomagala, da smo to dosegli." 46 RAZVEDRILO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 6 11 1 Z ZNANJEM DO ODGOVORA 10 n 11 STRIC VOLK Kako lepo je bilo poleti oditi iz hladnega gozda in si nekje daleč ob šumenju morja spočiti telo in možgane. In vsako leto si zabičam, da ne bom zaspal in da se bom temeljito pripravil na nove izzive in pustolovščine, ki me čakajo v prelepem domačem gozdu, a me vsakič kaj preseneti. Smeli načrti, ki sem jih imel, so me krepko udarili po glavi, ko sem se zavedel, da smo že zabredli v jesen. In tudi letos sem si obljubil, da bo naslednje leto drugače, da bom vse postoril, vse pripravil in vse pospravil pravočasno, če ne že prej. A kaj, ko vem, da temu ne bo tako. Pa bodi te moje tožbe dovolj. Vaš stric Volk Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpisi v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Geslo je prijeten jesenski dogodek. 1. Letošnji državni mnogoboj se je junija zgodil v: A - Ljubljani, Z -Cerknici, K - Kranju. 2. Koliko ekip se je pomerilo na mnogoboju? I - 86, O - 78, J - 31. 3. Svetovni skavtski forum mladih je v Solunu trajal: E - 10 dni, S -pet vročih dni, A - en teden. 4. Kaj je svetovna skavtska konferenca? T - najvišji organ odločanja v WOSM-u, J -prostovoljno združenje enako mislečih skavtov, U - konferenca o prihodnosti naravnega okolja. 5. Študente, ki so prepešačili Slovenijo, so oklicali za: A - Butle frda-mane, K - neumneže, C - butce. 6. Namen Svetovnega foruma mladih je bil: I - izboljšati odnos do starejših v taborništvu, N - dati mladim več možnosti, da se vključijo v procese odločanja skavtskega gibanja, Č - naučiti mlade uporabljati nove tehnologije. 7. Kaj je bistvo projekta Moj glas? J - mladi taborniki bodo lahko povedali, kar mislijo, in bodo tudi slišani, K - mladi taborniki bodo vadili nastopanje pred občinstvom, U - mladi se bodo naučili osnov retorike. 8. Kaj, rečeno najbolj enostavno, daje kultura organizaciji? R - materialno korist, E - osebnost, Ž - možnost financiranja. 9. Koliko morajo biti stari taborniki, ki se želijo udeležiti evropskega MOOT-a Rower Way na Portugalskem? F - nad 23 let, K - pod 16 let, V -med 16 in 22 let. 10. Katera organizacija je koordinator Tedna vseživljenjskega učenja? I - ZTS, P - Andragoški center Slovenije, A - MZT. 11. Katero napravo lahko najbolj učinkovito uporabimo namesto GPS sprejemnika? I - mobilni telefon, G - žepni računalnik, O - ročno uro. REŠITEV IZ ŠTEVILKE 9: USPEŠNO ŠOLSKO LETO Rešitve so: Reševalec: 8 1 6 1 RAZVEDRILO ( oktober 47 NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenci in nagradni razpis številka 10 Pravilno izpolnjen kupon št. 7-8 je poslalo samo 12 bralcev TABORA, pravilne rešitve pa so: MAKSIMA, ADI SMOLAR, KRAVATA, KREARTA in OMIKA. Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Jožico Heber iz Dravograda, DROGINO nagrado prejme Maja Pergovnik iz Šoštanja, Andrej Trstenjak iz Celja dobi knjigo, nagrado podjetja JAZON dobi Nejc Pančur iz Zgornjega Gorja, na omlete v gostilno Lieber pa bo šel Igor Lojevec iz Zaloga. Čestitamo! Nagradne kupone št. 10 pošljite najpozneje do 30. oktobra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. u/n mi IUI CE OL 0 O OL (lil CE OL I