• - • •.	£	V	• " ' • . .	-	Vo
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c>4meriki
HLETOK PISARNE: 1279 RECTOi.
.-Class
liptamber 21, 1903, a* the
Oflos «t Her fork, N. Y„ under the Act of Congrses of Mvch S, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 2JBCTOB.
NO. 217. — ŠTEV. 217.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 21, 1907. — V SOBOTO, 21. KMOVCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Nesreča v rudniku Japonski odposlanik v državi Michigan. Jshii pride v Zjed. države.
VSPENJAČA V KTEREJ JE BILO 18 DELAVCEV, JE PADLA 2700 ČEVLJEV GLOBOKO.
Pri tem je bilo jednajst rudarjev na mestu ubitih in sedem je smrtno ranjenih.
V NEGAUNEE MICH.
Marquette, Mich., 21. sept. Včeraj zjutraj se je v rovu Rolling Mill v Negaunee utrgala vzpenjat-a. v katere j je bilo IS rudarje v. Jednajst nesrečnikov je obležalo na mestu mrtvili in vsi ostali so za dobili smrtne poškodbe, kajti vspenjača je padla 2700 čevljev globoko. Vrv, na kterej je bila pritrjena vspeujača, je bila namreč slaba in tako ni mogla več držati teze. Trupla nesrečnih rudarjev, med kterimi ni ni jednega Slovenca, so že prinesli na površje, dočiru so ranjenci v zdravniške j o-sk rbi.
Na površje so prinesli mrtveee in ranjence skupaj, toda tu so ranjence takoj ločili. Pri vhodu v rov se je nabralo na ti>«*"e ljudi, med klerimi so bili tudi otroci in žene nesrečnikov, k teri vsi s-, nepopisno jokali. Duhovni so prišli takoj na liee mesta. da so nesrečne rodbine tolažili, vendar je pa trajalo več ur. predno so sc ljudje j* »in i rili.
ROCKEFELLERJEVE D I V I -DENDE.
V osmih letih je dobil 125 milijonov dolarjev.
Pri obravnavi z ve z i ne vlade, ktere namen je razpustiti Standard Oil Co., se je včeraj dokazalo, da je glavni delničar imenovanega trusta, John D. Rockefeller, tekom zaJnjih osmih let dobil samo od imenovanega trusta 125 milijonov dolarjev dividend, dočim je družba v vsem tem času izplačala 500 milijonov dolarjev dividend.
Od zgoraj navedene velikanske svo-te je pa milijardar J. D. Rockefeller podaril raznim zavodom in v dobrodelne namene celih 102 milijona dolarjev, toda kljub temu mu še vedno ostane samo od petrolja 23 milijonov dolarjev.
KOKOŠ Z — LESENO NOGO.
Kljub temu je zdrava in njeni piščanci imajo po dve nogi.
\Y
bro, dasirav nik te koki pri Gilbert je tako pri
Conn., IS), sept. V tukajš-eu ✓ i v L lepa plvmouthska a -t' počuti pop< I noma do-■no ima leseno nogo. Last-iši je Lewis Ives, ki dela »ck Co. Kokos se mu ►ila, da jej je dal na
razpolago dvorišče svoje hiše na N-Main Street.
Ko je bila njegova kokoš stara mesec dni, jej je podgana t dgrizla nogo. Mr. Ives je pa želel rešiti lepo tico, o kterej je mislil, da bode dobila na razstavi prvo nagrado in radi tega jej jo izdelal leseno nosro. Naravno, ko je rasla, moral jej je vedno izdelovati tudi vedno večje noge. Sedaj je kokoš dosegla svojo okrajno velikost. Na lese nej nogi prav lahko stoji, doČim z drngo brska po peska s podvojeno marljivostjo. Tudi jajca leže prav marljivo in njeni piščanci imajo vsi po — dve nogi.
PRED SVOJIM ODHODOM JE IZJAVIL. DA DOGODKI V VANCOUVERJU NE MOTIJO PRIJATELJSTVA Z ANGLIJO.
Anglija pro testu je pri naši vladi radi dogodkov v Bellinghamu.
DELAVCI PROTI JAPONCEM
Ottawa. Out., 21. sept. Posebni japonski odposlanec K. Jshii je včeraj odpotoval od tukaj v Chicago in tem povodom je še enkrat izjavil, da so trgovinske zveze med Japonsko in Ca-nado preveč važne, tako da jih dogodki, kakoršnjl so se pripetili nedavno ob pacifičnem obrežju, ne morejo motiti. On je tudi izjavil, da je o vsem poročal vladi v Tokio in da upa. da ostane prijateljstvo med obema deželama še v nadalje tako. kakoršno je bilo dose d a j.
Iz Chieaga potuje Jshii v Galves-ion. Washington. New York in druga mesta in končno v London, da se posvetuje o položaju s poslanikom baronom lvomura. Od tam potuje po si-birskej železnici domov v Nipon.
Qlympin. Wash.. 21. sept. Angleški {K.slanik je opozoril vlado v Washington« na dogodke v Rellimrhamu. od kjer je tamošnje prebivalstvo nedavno več sto Indijcev s silo pregnalo. Poslanik naznanja, da se je večina In-dijcev. ktere so Američani precrnali. napotilo v Canado. oziroma na domača an<rleška tla. Nadalje naznanja omenjeni poslanik, da se je bati napada na Indijce, kteri so uslužbeni v Everetu. Wa>h.
Državni oddelek je o tem brzojavno sporočil governerju države Washington. Policija v Everetu naznanja, da -^e ni bati nikakih izgredov.
Halifax, N. S.. 21. sept. Organizacija premogarjev Nove Škocije, ktera •sedaj tukaj zboruje, je sprejela resolucijo. s ktero protestuje proti zaposlen ju azijskih delavcev na canad-skih tleh. kajti s tem so delavci, kteri so domačini, prisiljeni drugod iskati zaslužka.
Carrie Nation v prisilno delavnice. I
Washington, 20. sept. Tukajšnje policijsko sodišče -je včeraj znano temperenčnieo Carrie Nation poslalo sa 75 dni v prisilno delavnico, ker ni mogla plačati kazen v znesku 925 in ker poleg tega tudi ni hotela opustiti aroj« propovedi na uHeah.
Zaprli ao jo, ker je pred tukajšnjim
pripovedovala o
uret in
« J*
POROKA NA PARNIKU.
Iz Evrope došlo nevesto je pričakoval ženin na pomolu.
Ko je včeraj plul severonemski par-nik Deutschland po našej luki proti -vojemu pomolu, hodila je po gorenjem krovu Miss Josephine Frounie iz Berolina, ktera je, ko se je parnik približal pomolu, pričela navdušeno mahati z modrim robcem proti pomolu. Na ta signal jej pa nihče ni odgovoril in postala je nepopisno razburjena. Kasneje je naznanila nekemu naselniškemu inšpektorju, da njen zaročenec Rudolf Hausen, ni prišel na pomol, kakor jej je pismeno obljqi>il.
Naselniški uradniki so jej zatrdili, da mora zaročenec biti na vsak način na pomolu. Ko so parnik privezali, je bila evropska nevesta prva, ktera je prišla na pomol, seveda v spremstvu naselniške matrone in inšpektorja, ktera sta jej pomagala iskati njenega zaročenca. Niso dolgo iskali po pomolu, ko je deklica vzkliknila: "Evo ga! *kajti ugledala je Hausena. ko-jega je takoj objela * poljubila. Zaročenec je povedal ui Inikom, da je z naseljen ko že več let zaročen. V Ameriko je prišel pred tremi leti in je v Waterburyja odprl lekarno, ktera mu prinaSa lepe dotriffe.
Zaročenca sta izrazila željo, de bi se rada takoj poročila in tako iz pomola poslali po sodnika Seymourja. Pol ure kasneje sta stala v salonu druzeg-i razreda, kjer ju je imenovani sodnik spremenil v moža in ieno, na kar sta vsa srečna odšla.
pošljemo lepo ali-ko parni.
Brezplačno
ka, kteri spada k DajcenejSi, najboljši in najdirektnejši prG^ri za Slovence. Pišite na A astro-Americana Line, Whitehall Building, New York.
Slavnosti v Rimu:" so se končale mirno.
PATRIJOTIČNO PREBIVALSTVO JE Z VTTTiTKTMI PARADAMI PROSLAVILO OBLETNICO OSVO-BOJENJA itTM/y
Pri tem je vladal v mestu mir in vzoren red.
VARSTVO VATIKANA -o-
Him. 21. se^Jtl Včeraj je minolo 37 let, odkar je italijansko vojaštvo osvobodilo Rim, in kakor vsako leto, tako je prebivalstvo Kima ta praznik kolikor mogoče slavnostno proslavilo. V vatikanu so se bali, da bode navdušena množica udrla v poslopje in radi tega so bili oboroženi papeževi vslužbenci ves dan na straži pri vseh vhodih v palačo. Tudi italijanske čete s<) Čuvale okolico Vatikana.
Vendar je pa bilo ljudstvo mirno in 37. obletnica konca papeževe posvetne oblasti je minola mirno.
Patrijotično prebivalstvo je popolu-dne priredilo dve veliki paradi.. Ru-deči jopiči garibaldinee.v so bili po-vsotii opaziti. Prva parada je imela ofieijelen značaj in tej je prisostvo«-valo 50 rimskih družb. Vodje so položili krasne vence na spomenike kraljev Viktor Emanuela II. in Um-beri a. S kiasnimi cvetlicami so tudi okrasili spominsko ploščo, vzidano na Porta Pia. skozi ktera vrata so prišle italijanske čete leta 1S70 v Rim in storiie k« nec papeževemu vladanju.
Drugo parado je priredilo ljudstvo samo. ktero je korakalo memo kapi-tola in nosilo brez števila zastav s protiklerikalnimi napisi. Ko se je množica razšla, razvila je rudečo zastavo nad spomenikom Marka Aure-lija.
Na jednak način je praznovala tudi ostala Italija. Kralj Viktor Emanuel je mestu Rim brzojavno čestital.
-o-
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Na mehikanskej centralnej železnici
0
sta zadela dva vlaka skupaj.
Mexico Ciudad, 20. sept. Na mehikanskej centralnej železnici se je pripetila velika nesreča. Blizo postaje Enearnacion pri Aguas Calientes sta namreč zadela skupaj nek ekspresni in nek tovorni vlak imenovane železnice in v kolikor je dosedaj znano, je bilo na mestu usmrtenih nad trideset osob, dočim jih je bilo ravno toliko nevarno ranjenih. Potniški vlak je vozil v El Paso, Texas, in je ostavil tukajšnje mesto minoli četrtek.
Med ubitimi in ranjenci ni nijedne ugledne osobe, kajti Pullmanovi vozovi niso bili izdatno poškodovani, dočim sta bili obe lokomotivi in par navadnh potniških vagonov poškodovani. Na lice mesta je železniška u-prava takoj poslala rešilne vlake s potrebnimi zdravniki in rešilnim moštvom. Ranjence so prepeljali v bolnice mesta Aguas Calientes.
Nesreča se je pripetila-, ker je strojevodja tovornega vlaka napačno tolmačil dana mu navodila. Promet na imenovanej progi je ustavjen in iz Zj. držav danes po tej progi še ni prišel ni jeden vlak.
Znižane cene.
velja sedaj vožnja v Hamburg, Rotterdam in Antrver-
$25
pen.
$33 $25 $23 $23 $33 $21
v Havre s francoskimi brzo-parniki.
v Havre s francoskimi poštnimi parni ki.
v Havre s francoskimi navadnimi parniki. v Bremen z navadnimi parniki.
v Bremen z ekspresnimi parniki.
v Trst ali Reko na parnikih Anstro- Americana Line. Te cene v«|jajo do preklica.
Origineini listki m dobe pri Fr. Sakser Co., 109 Greenwich St., Hew York.
Rojakom rudarjem!
V železnih rudnikih MinneBote traja, kakor znano, še vedno štrajk rudarjev, kteri se bore za svojo pravično stvar, oziroma za poboljsanje plače.
Radi tega poživlja odsek organizacije Western Federation of Miners št. 47 v Evelethu, Minn., vse cenjene rojake rudarje, naj se ogibajo Minn e-sote in ne hodijo tja opravljati dela mesto štrajkarjev, tudi, ako hi jih agent je podjetnikov še tako nagovarjali, da to store.
Položaj v Maroku. Vlada je iznenedena.
POVELJNIK FRANCOSKIH ČET PRED CASABLANCO, GENERAL DEUDE, SE ZOPET PRIPRAVLJA NA BOJ.
Poročila, da so se arabski rodovi brezpogojno udali, niso resnična.
RAISULI.
Paris, 20. sept. P« d admiral Phili-bert brzojavlja vladi, da je mir v Maroku zagotovljen, kajti general Drude in odposlanci arabskih rodov so se glede sklenitve miru sporazumeli. Rodovi so sprejeli francoske mirovne pogoje, ne da bi se tudi m^o p in. t i vili. Ako je ta vest resnična, so se rodovi skoraj brezpogojno udali. Sultan mora plačati pet milijonov frankov odškodnine in pripoznati vrhovno gospodstvo signatarnih vlasti, ktere so podpisale pogodbo, sklenjeno v Algeciras.
Paris, 21. sept. Ministerski predsednik Clemenceau naznanja, da se položaj v Maroku ni spremenil. Francoska vlada je bila zelo iznenadena, ko je dobila poročilo generala Drude-ja. kteri jej javlja, da arabskih odposlancev z odgovorom na francoske mirovne pogoje še vedno ni, dasirav-no je rok za odgovor že potekel minolo sredo.
General brzojavlja vojnemu mini-sterstvu, da je včeraj prišel k njemu nek odposlanec Arabcev, kteri ga je naprosil, naj podaljša rok za odgovor do 7. ure zjutraj. Vlada niti malo ne upa, da bi to dovedlo do popolnega miru rodov in radi tega se general Drude zopet pripravlja na ofenzivo, s ktero prične takoj, ko se mirovna pogajanja končajo.
Casablanca, 21. sept. Vodje Arabcev, kteri bi morali odgovoriti na francoske pogoje, še vedno niso prišli. General Drude je premirje podaljšal do danes zjutraj. Rodovi so namreč različnega mneija. Raznn t^ga se tudi zatrjuje, da glavarji čakajo sultanovega prihoda v Rabat. Sultan je od Rabata sedaj oddaljen še tri dni.
Tangier. 21. sept. Osemnajst jezdecev roparskega glavarja Raisulija je nedavno ustavilo sele, kteri so bili na poti iz Fesa v Laraehe. Francoske poštne pošiljatve so si prilastili, dočim se angležkih niso dotaknili.
PREMOGARJI SE PRIPRAVLJAJO NA ŠTRAJK.
Pennsylvanski premolar j i žele, da se jim prihodnjo spomlad poveča plača.
Pittsburg, Pa., 20. sept. Pogodba, ktero so sklenili premogarji s svojimi delodajalci, poteče prihodnjo spomlad in tako se sedaj zatrjuje, da bodo premogarji mehkega premoga prihodnje leto zahtevali pcvišanje plače. v Uradniki premogarske unije že sedaj kar javno zatrjujejo, da ge člani imenovane organizacije v Ohio, Indian i, Ulinoisu in v jugozapsdnih državah pripravljajo že sedaj na štrajk. V vseh teh okrajih so premogarji popolnoma organizovani in bodo stavili popolnoma jednake zahteve pri konvenciji, ktera se vrži prihodnje leto ▼ In di an apolisu.
Po Oferednjej Pennsjlvaniji vlada med premogazji velika nezadovoljnost radi pogodb, ktere ao sedaj
Vesti iz Rusije. 800 delavcev aretovanih.
DELAVCI V LODZU SO UMORILI TOVARNARJA SILBERSTEI-NA IN SEDAJ MORAJO ZA TO TRPETI.
Vojaštvo in orožništvo je napadlo Sablinskovo posestvo pri Pe-tr o gradu; streljanje.
RUSIJA V PERZIJI.
Lodz, 21. sept. Včeraj je policija in vojaštvo nepričakovano obkolilo veliko tovarno, ktere lastnik Marko Silberstein je bil te dni umorjen. Umorili so ga njegovi lastni delavci, ker jim ni hotel dati plače za one dni, ktere so štrajkali. Osemsto delavcev so aretovali.
Petrograd, 21. sept. Tukajšnje vojaštvo in policija sta včeraj na podlagi napačnih informacij napadla Sablinskovo posestvo blizo tukajšnjega mesta in posledica temu je bila, da je sin imenovanega posestnika streljal z revolverjem na vojake, ne da bi koga pogodil.
Oblasti so dobile obvestilo, da imajo revolucijonarji na imenovanem posestvu skladišče orožja, nakar je dobil < ddelek gardnega Semjonovskega polka povelje posestvo preiskati. Vojaki so po noči prišli neopaženo v klet imenovane hiše. Vsled. ropota se je mladi Sablinskij probudil in misleč, da so prišli v klet roparji, je pričel streljati. Vojaki in orožniki so naravno tudi streljali, vendar pa ni bil nihče smrtno ranjen. Končno je lastnik hiše privolil v preiskavo hiše, v kierej pa niso ničesar našli, kar bi bilo slično kakemu revolucionarnemu arzenalu. ^Cončno se je izvedelo. da je Sablinskega ovadil nek mladenič, kterega Sablinskova hči ne mara.
Jekateiinodar, 21. sept. Blizo tukajšnje postaje so ro«parji napadli železniški vlak. Zvedeli so namreč, da ima nek potnik 3. razreda pri sebi 15,000 rubljev. Potnika so smrtno ranili in mu odvzeli denar. Roparji so ušli.
Petrograd, 21. sept. Iz Vladivo-stoka se poroča listu "Birževija Vje-domosti,% da so ruski vojaki pri Se-danki vjeli in zaprli dva japonska častnika, ktera sta brezdvomno ogle-duha. Pri Sedanki se vrše vojaške vaje.
Petrograd. 21. sept. Rusija se je takoj poslužila pravic, ktere jej daje ravnokar z Angiijo sklenjena pogodba glede osrednje Azije. Ruski poslanik v Teheranu je namreč pri perzijske j vladi opozoril pristojne oblasti na vedno bolj naraščujočo anarhijo v perzijskih okrajih ob ruskej meji. Razun tega je ruski poslanik zapretil perzijskemu parlamentu, da bode končno Rusija prisiljena okupirati imenovane kraje, oziroma vso severno Perzijo.
ZASTRUPLJENA RODBINA
Nepoznani lopov je v Pittsburgu zastrupil z arzenikom celo rodbine.
Pittsburg, Pa., 20. sept. Nek nepoznani lopov je provzročil med prebivalci na Gerst Alley v Allegheny ju, Pa., nepopisni strah. Pred vsem je z arzenikom zastrupil par konj in psov in včeraj je nameraval zastrupiti neko rodbino in pet članov te rodbine je nevarno zbolelo, ker so jedli juho, v ktero je primešal arzenik. Juho imela je rodbina v svoje refrigeratorju izven hiše in tako mu je bilo lahko primešati strup. Jedva da je rodbina po-vžila juho, je že zbolela. Bolniki bodo okrevali, ker je bila zdravniška pomoč takoj pri rokah.
Iz Avstro-Ogrske. Fran Josip in Madjari.
—o-
CESAR JE PO POSVETOVANJU S PRESTOLONASLEDNIKOM ODKLONIL OGRSKE ZAHTEVE
Ogrski trgovinski minister Košut je zaman skušal dobiti avdij enco pri angL kralju Edwardu.
CIGANI JA SE JEZI.
Dunaj, 21. sept. V dobro informo-vanih krogih se zatrjuje, da je avstrijski prestolonaslednik imel takoj po avdijenei ogrskega ministra notranjih zadev, Andrassyja, daljše posvetovanje s cesarjem Fran Josipom. Andrassy je, kakor se je včeraj poročalo, prinesel cesarju razne ogrske zahteve glede ustavnih jamstev, vsled kterih bi se pravice cesarja napram Ogrski izdatno omejile. Cesar je tozadevne predloge izročil prestolonasledniku, da jih pregleda.
Prestolonaslednih je cesarju takoj odsvetoval privoliti v ogrske zahteve, ker s tem bi bile njegove roke vezane.
Takoj nato je> cesar ogrske zahteve odklonil.
Budimpešta, 21. sept. Šele sedaj se je zvedelo, da je ogrski minister za trgovino, Fran Košut,, ko se je mudil v Marijinih Varih na Češliam, naprosil tam se mudečega angleikqera kralja Edwarda za avdijeneo.
Košutovo prtšnjo je pa kralj takoj odvrnil, ker bi taka avdijenca bila slična vmeševanju v oaotranje avstrijske zadeve. Edward je tudi dejal, da je oso-ben prijatelj Fran Josipa in mu radi taga neče prirejati kakih neprilik.
Tu so zelo užaljeni, ker je Fran Josip odklonil zahteve Ciganije in ker je Edward ignoriral revolucionarnega ministra Košuta.
$204 ZA NEDOSTAVLJEN KOVČEK.
Sodno povelje proti New York Central železnici.
Rochester. N. V., 20. sept. Pri tukajšnjem municipalnem sodišču se jo morala včeraj zagovarjati New York Central železnica, ker ni dostavila nek kovček pravočasno v nek tukajšnji hotel in sodišče je obsodilo imenovano železnico v plačila cdškodnino v znesku $204. ktero svoto dobi David Marcus.
Marcusova hči Blanche je leta 1904 potovala v Evropo in je radi tega poslala svoj kovček nekemu agentu imenovane železnice z nalogom, da ga pošlje v njen hotel v New York, za kar mu je že v naprej plačala. Kovček pa ni prišel pravot-a-n«» v New York in tako je morala brez njoga odpotovati v Evropo. Radi tt ira je morala na parniku no>iti diu_r.. obleko, ktera ni bila napravljena natančno po njenej meri. takr». da jo je ■■ -ib1*--ka nekoliko poškodovala	:;jviuj
nežnej koži. kar zopet zna-"i. ia ni dopadla njenemu zaroT-e:.--^.
Železnična družba se j t- ;>. ni zavezala. da l>ode kovček po-::i]a kakor hitro mogoče v Svieo. kamor i;«'pa dospel kovček lepe Blanche šel«? v avgustu, ko se je pripravljala že na pot proti domu. Sodišče je prisodilo to-žitelju celo svoto, ktero je zahteval.
VELIKI VIHARJI OB OBREŽJU NEW FOUND LAND.
Jednajst ladij je bilo razdejanih in pet osob je utonilo.
St. Johns, N. F., 20. sept. Včeraj je ob obrežju otoka New Foundland divjal najhujši jednakonočni vihar, kar jih pomnijo tukajšnji mornarji tekom zadnjih štirideset let. V kolikor je dosedaj posneti iz poročil, ktera prihajajo iz ribiških naselbin, je utonilo pet osob. V viharju se je potopilo mnogo ribiških jadrank in še več jih je valov je vrglo na obrežje. Mnogo ribiških ladij je bas sedaj na potu iz lova ob Labradorju proti domu, kajti tam se je sezona lova že končala in bati se je, da se ni večina teh ladij potopila.
V kolikor je dosedaj znano, se je jednajst ladij potopilo. "Vihar je napravil velikansko škodo.
PULLMAN IN NJEGOVI DELAVCI.
Vesti, da bode imenovana družba odslovila večje število delavcev, niso resnične.
Chicago, HI., 20. sept. Poslovodje tukajšnje družbe Železniških spalnih vozov, Pullman Co., naznanja, da vesti vsled kterih namerava imenovana družba odsloviti večje število svojih delavcev, niso resnične. Poslovodja celo trdi, da mu primanjkuje delavcev za izvršitev vseh naročil, ktere je imenovana družba dobila v novejšem času.


Beri-beri v NebraskL Lincoln, Nebr., 18. sept. Jones is Murdocka, Nebr., sporočil je danes državnim zdravstvenim oblastim, da s« je med japonskimi delavci v AIvo, Nebr., pripetilo 20 »lučajev nevarne azijske bolezni beri-beri. Zdravstvena oblast je takoj odposlala svojega zastopnika na liee mesta, de bolezen natančno prelit*. Bolesen je paralizi in je

Demokratična zmaga v OklahomL
Oklahoma City, Okla., 19. sept. Iz poročil o izidu volitev v Oklahomi je razvidno, da je ustava sprejeta s 3 proti 1, da je prohibicija sprejeta z najmanj 30,000 in demokratični tiket z 20,000 glasovi večine. Postavodaja je demokratična in zvezinim senatorjem bode isvolila R. L. Owena, Indijanca is rodu Cherokee ter P. P. Goveja, ki j« slep, toda izvrsten govor-
imIt. »
Dečki so prodajali Indijancem pse kot delikateso.
Dead wood, 19. sept. Tukajšnje oblasti so pronašle. da je pet malih dečkov izvrševalo dobro kupčijo s tem, da so tukaj kradli pse, ktere so potem prodajali Indijancem, kteri jih rabijo za posebno slaščico, kakor Nemci v Evropi. Mnogo psov je bilo res dragocenih in nekteri so veljali po par sto dolarje1.'.
Velika prostozidarska ustanova.
Philadelphia, Pa., 18. sept. Thomas R. Patton, predsednik velike lože prostozidarjev države Pennsvlvanije, ki je nedavno umrl, je ostavil vse svoje premoženje, ktero je vredno 3.000,000 dolarjev, imenovani loži prostozidarjev. Denar se naj porabi za \ ."s osirotelih otrok, kterih stariši so bili prostozidarji. Upraviteljem zapuščine je bil imencwan odvetnik Peter Boyd,
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Arabic 20. sept. iz Liverpool a s 1131
potniki. Cretic 20. sept. iz Genove.
Dospeti imajo:
St. Paul iz Southamptona.
Umbria iz Liverpool a.
L.a Lorraine iz Havre.
La Bretagne iz Havre.
Noordam iz Rotterdam a.
Queen Wilhelmina iz Rotterdama.
Cevic iz Liverpoola.
Kaiser Wilhelm H. iz Bremena.
President Grant (novi) iz Hamburga.
Turnessia iz Glasgowa.
Odpluli so:
Finland 21. sept. v Antwerpen. Philadelphia 21. sept. v Southampton.
Lusitania 21. sept. v Liverpool. Princess Irene 21. sept. v Genovo. En ropa 21. sept. v Genovo. Columbia 21. sept. v Glasgow. Alice 21. sept. v Trst.
Odpluli bodo: Kaiser Wilhelm dcir Grosse 24. sept.
v Bremen. Hamburg 24. sept. v Genovo. Oceanic 25. sept. v Liverpool. Statendam 25. sept. v Rotterdam. Sofia Hohenberg 25. sept. v Trst. Moskva 25. sept. v Libavo. Deutschland 26. sept. v Hamburg. Arabic 26. sept. v Liverpool. La Lorraine 26. sept. v Havre. Cretic 36. sept. v Genovo. Pannonia 26. sept. v Reko. Vaderland 28. v Antwerpen. St. Paul 28. sept. v Southampton. Umbria 28. sept. v Liverpool. Fnrnessia 28. sept. v Glasgow. Pennsylvania 28. seipt. v Hamburg.
. ■ kt ion	_______________________*...........


"GLAS NARODA"
(Store«* Dally.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(m corporation).
FRANK 8AKSER, president. VICTOR VAUAVEG, Secretary. LOUIS BKXEDIK, Treasurer.
Plare of business of the corporation an<l addresses of above officers: 109 Greenwich Street, Borongh of Manhattan, New York City, N. Y.
Zm leto velja lift za Ameriko . . .	$3.00
„ pol leta.........1-50
,, leto za me»<to New York . . . 4.0o „ pol leta za mesto New York . 2.00
„ K\*ropo za v>** leto.....4.50
p>l h1 ta.....2.50
„ ,, ,, i-etrt leta .... L75 V Evropo pošiljamo skupno tri Številke.
"GLAS NA KOl »A" izhaja v>ak dan iz-
v/cm-i nedelj in praznikov.
"GUAS r^AtiODA**
("Voice of the People") Issued everv dav, ex<-ept Mondays and Holidays. Sub-^ rij.tion yearly ¥3.00.
Advertisement on agreement.
I »opisi brez po! j>isa in osobnosti se ne natisnejo.
l'i-nar naj -e bla-jovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov pr< -iti.o, da >e nam tudi prejšnje bivališče »ftzn;i:ii, -lahitreie najdemo naslovnika. DofM- >ti iii p' .^i l jat vam naredite naslov :
lfts Naroda" 10* < Trn- mi vri«-h {Street, New York City.

Rector.
Koncem tedna.
do bi si neki mislil, da bode naš govern ear postaJ tak idealist...
• * •
Sedaj smo v dobi konvencij; slovenske se vrše v La Salle, III., in pari vseh se zaihteva, da se ustanove " independent* * glasila. Zahteve so pa ostale vedno le želje, pri kterih se
glasila ne menjajo...
* * *
Konvencije tudi dokazujejo, da je naše ljudstvo dobro in da se ga ne da tako hitro pokvariti. Dokaz: odslovite v Zahrbtnika iz Jednote in popolna spreobrnitev sod ruga" Kon-de. .. (Glej njegovo današnjo izjavo
in preklie v našem listu.)
♦ * ♦
Tudi Hrvatje imajo sedaj svoje nekoliko čudne konvencije, ktere so pa tako temeljito utihnile, da "Narodnih Hrvatskih Novin*' baje:--
A* ostalem imajo pa sedaj Hrvatje v svojih finančnih krogih zopet svoj sistem: čitaj "Newyorske slike'*...
Newyorske slike.
—e—
xvn.
Božji blagoslov.
Kii
ve ra1
11 Veruj te mi, da je ta sistem pravi božji blagoslov;" — dejal mi je te J ni n«k newyorski Hrvat, kteri mi je natančno razložil vse izbornosti neke delniške družbe, ktero je osnoval neki njegov rojak, ki je lastnik parnikov, realestateman necega močvirja v lan miru in spra- j Xevv jerseyu in iastnik zavodov, ki
tiskajo lahko tudi svoj denar, ako so to upravičeni. Šlo se je namreč
D;
;1«
* * *
am tudi jaz po Tom n > - i m s voj im poznan--o mi zalega storili in o želim, kar mi oui
n» J cituti so se potiski dolžniki niso podel _r«'V m radi tega je|zopet za ustanovitev neke delniške ra dne v našem mestu j druibe> ktera pa svojih delnic ne
bode prodajala po $5, temveč po $100. Gre se i< raj zopet za neke vrste igro, j pri kierej bodo imeli delničarji skupen riziko, skupen dobiček in naravno tudi skupne izgube. Toda to jim ravno - no želim, kar mi om je 7ascbua stvar> ktera nikomur ni
mari, kajti škodo bodo trpeli le oni,
ki zaupajo prijatelju mojega prija-
.ui -. < LiadwieKova, vsled ktere je telja
bilo toliko bogatinov slepih, je sedaj, Vendar pa želim vsem tudi pri no-v j.,1 oslepela^ p^tiena pravica?... : vej igri g tnjim denarjem ''božji bla-
I goslov'". Pripomniti pa moram, da
TV.di naša vojska dobi poseben je ono? kar ^ imenuje <<božji bla^0.
zrakoplavni oddelek. To je za nase ča-tnike povsem nedolžen šport, ki je tako naiven in tako neškidljiv, kakor zmaji, ktere spuščajo na.^i dečki v zra k. ..
Mornarični tajnik Mattealf je sklenil svojo plačo i>ožteno zaslužiti in bode radi tega v naprej sedel v pi-
slov. po navadi namenjeno v prid javne ki>ri>ti in blagostanja, kajti vedeti moramo, da sla Bog in "božji blagoslov" tudi javni, ne pa zasebni instituciji. Kadi tega priporočam tudi prijatelju mojega prijatelja, da bi svoje dosedanje zrneidene račune predložil javnosti, da bi tako končno vedela, pri čem da je. Mogoče
sami vsaki dan od 3. ure zjutraj do ( bode QOVO p,Ujetje "božji 5. ure zvečer. Tako poroča "Sun".'
Neumnost!.. . Poznam ljudi v bližini, kteri sede v pisarni kar po 12 ur na dan, ne da bi storili pol« vico toliko dela, kakor ga izvrše nekteri v še-stili urah...
* « *
V ostalem sem se pa že večkrat prepričal, da je marljivost, ktera se meri po urah, le znak vztrajnosti
"sedala", ne pa glave...
* * *
l'elicaj Hess mora v štirinajstletno ječo, ker je "zapeljal" mlado Lizzie Grady. — Lizzie gre domov. Stati Jeliova je svoječasno pravičneje sodil — kaznoval je Adama in Evo
oba jed na ko...
* * •
Da bodemo povsem konsekventni, moramo dati mladej Evi Grady se
zlato ' * rožo čistosti"...
* * ♦
Dovolj slabo je, da se je podražilo meso, mleko itd. — sedaj se pa zatrjuje, da se tudi whiskey podraži in to je zelo slabo: sedaj bode tudi tolažba, ktero iščemo radi draginje
v whiskeyu, zelo draga...
* * *
Newyorški policijski konj " Sunshine", kteri je služil 24 let, je odšel v pokoj in do smrti mu ne bode treba več delati. Ofieijelna huma-niteta napram — živini. Večina naših dvonožnih uradnikov mora pa potem, ko ostare, svoje kosti nestikšin-tarju. ..
* * *
Pol milijarde čistega dobička v sedmih letih je pri petrolju: to se
pravi, da je k tej svoti morala vsa-|	'/Ker naša pošta ni za razpo-
ka posamezna osoba našega prebivalstva prispevati v žep Mr. Rockefel-
lerja z 83 centi...
* * *
Proračun našega mesta za prihodnje poslovno leto znala 155 milijonov dolarjev; to znači, d bodo mestr-ni očetje letos potrebovali 25 milijonov več, kakor lani. "Vendar se pa pri njih tudi lahko "gliha" — kakor pri zidovih: "Deset dolarjev hočem dobiti — zahtejval bodem torej petnajst in oni mi bodo dali dvanajst... • « •
'Pol milijona čifntov se je ta teden postilo." ("Sun.") Ve8 aH manj. Na Broadwayn sem opazil, da Childsovi restavranti Se nikdar niso bili tako polni, kakor na dan Žifut-
skega posta...
• • *
Governer Hughes trdi, da js izkoriščanje prebivalstva po brezvestnih izkoriščevalcih sedaj prenehalo.


blagoslov" za prijatelja mojega prijatelja, a želeti bi bilo, da bi se ta blagoslov razširil tudi na vse kolonije, ktere so radi dosedanjega dokaj zmedenega "blagoslova" do skrajnosti vzrujane. Toda dovolj; njegov sistotm odobravam za sedaj — samo, da bi ne bil napačen. In to bode za vse ameriške Hrvate, kteri so v zvezi z dosedanjim "blagoslovom" — pravi blagoslov; — "or not". ..
* * *
, Pred par leti smo imeli v New Yorku tudi necega moža., kteri je izumil pravi "božji blagoslov" v obliki necega sistema za konjske dirke, potom kterega je prodajal elegantno tiskane listine po $2, $5, $10 in končno po $25 po vseh državah republike. To mu je nosilo denarja kot listja in trave. Člani državnega urada detektivov so ga dolgo iskali, toda zaman — kajti njegov sistem je bil izvrsten, ker je bil pravi božji blagoslov.
* * *
Po tem sistemu razpošiljajo sedaj newyorski goljufi našim rojakom lepo tiskane delnice, a "zdravniki", ki zdravijo potom pošte, a la Oroszi,— lepo tiskane knjižice in eirkularje, kar je zopet za te goljufe pravi — božji blagoslov; to se pravi: le toliko časa, dokler je kaj nespametnih rojakov.
Ako pokličejo uradniki "Secret Service" te goljufe k sebi in jim povedo, da njihovih delnic ne bodo več razpošiljali po pošti, jih lopovi začudeno vprašajo: "Čemut" Odgo
Dragi goopod urednik:—
Prosim, da sprejmete par vrstic v predale cenjenega lista "Glas Naroda", ker se malo kedaj sliši iz tega kraja in -tudi mislim, da je to prvi dopis.
Žalibog, da tudi sedaj nimam poročati veselih novic, ker moram javiti o nesreči, ki je zadela rojaka Josipa Gorenca, ki je delal v tukajšnjem premogokopu, ki je last Somerset Coal Company. Dne 28. julija zvečer je šel zdrav in vesel na delo; okoli 8. ure se je -utrgala nad njim skala kake 3—4 tone težka in ga podsula, tako da je bil na mestu mrtev. Pokojni -ni bil pri kakem podpornem društvu. Da je bil vsem priljubljen, dokazuje pogreb, ki se je vršil dne 31. julija, ki so se ga vsi tukajšnji Slovepci polnošteviln-o udeležili in ga spremili k eadnemu počitku na po kopališče v Mayersdale.
Pokojni je bil star 26 let; doma je bil i zStrožnika, fara Mokronog na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočega brata, v starem kraju pa očeta, sestro in brata.
Bodi mu lahka tuja žemljica!
Drugih novic nimam poročati; z delom gre še dosti dobro.
K sklepu pa pozdravljam vse rojake širom Amerike, "Glasu Naroda1* pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.	Ivan Kralj.
Opomba uredništva. Cen j. rojaka Kralja in vse druge dopisnike prosimo, da nam take-le novice preje in ne tako pozno v priobčenje pošiljajo.
Dietz, Wyo.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, da sprejmete teh par vrstic v "Glas Naroda".
Tukaj nas je že precejšnje število Sloveneev, kteri vsi smo zaposleni v preniogokopih, v kterih se vsak dan dela in tudi se še dosti dobro zasluži. In smo tudi vsi člani delavske organizacije Western Mine Workers of America, ktera se z nami vred poteguje za delavski obstanek in ktera nam je tudi pripomogla, da imamo Surni delavnik in tudi plačo imamo povišano za 10 odstotkov. *
Kar se tiče društva, imamo tukaj društvo sv. Barbare postaja štev. 36, spadajoče v Forest City, Pa., ktero po svojem Tmesečnem obstanku šteje 23 članov in upamo, da danes leto lahko šteje 50 članov. Zatorej, rojaki Slovenci, združimo se, pristopajte K društvam, ker društvo je pre-potrebno vsakapnu, pa naj si bode oženjen ali neoiženjen, ker nihče ne ve, kedaj in kje |:a nesreča zadene.
Tukaj Vam pošiljam $6-55, ktere smo tukajšnji rojaki nabrali za Fran Brožiča iz; Ilirske Bistrice,. Darovali so sledeči:
Martin Zmare 50c.
Vincenc Rolih 30c.
Po 25c: Fran Furlan, Matevž Močnik, Fran Pohovnik, Martin Rikel, Rudolf Krivec, Karol Kajtnar, Ivan Selešnik, Ignacij Grmel, Jernej Vrh, Ivan Jezernik, Fran Podlinšek, Tomaž Pire, Fran Petrič, Jakob Rihtar, Vincenc Hren, Fran Kostelic, Ivan Plečnik, Ivan Žmarc, Ivan Strražišar, Iva a Furlan, Jakob Petkovšek, Fran Vrat ni k in Ivan Povšnar.
Končno pozdravljam vse rojake širom Amerike, tebi "Glas Naroda*' pa obilo naročnikov.
Fran Furlan.
znači naš boj sa te dva zavoda. In.
Se smo pri. kiaga m	"na-
rodnim" Šolstvom, kajti slovenr
Sela
Se le ostaja kot torji, kterih
Slovenec mora misliti!
šiljanje goljufivih listin in predmetov. '*
Toda lopovi trdijo, da je njihov sistem nezmotljiv, in le oni zgubi in ne ozdravi, kteri se ne ravna po njihovih nasvetih.
* * *
In blagoslov traja še dalje, dokler ne pride iz Washingtona (nalog, kteri stori konec sistema in blagoslovil. Tako se taka podjetja končajo. Vendar so pa bila pravi božji blagoslov, doklarr so z am ogla obstati......
Z.
— — ^ — — — — - — — — - — -- ----.-u~L-u--n-~u*uui-fiji*u'i n um
USTNICA TJPRAVNIŠTVA.
Dne 17. avg. smo prejeli iz Dar-ragh, Pa,, znesek $1.50 ca naročnino "Glas Naroda". PoSiljatelj pa je pozabil navesti svoj podpis. DotiS-nika prosimo, da w oglasi s da nsa zame nemo omenjeno v knjiži ti ter ugoditi njegovi proSnji, navedem t
Iz " Domo vine'
H.
Naše narodno šolstvo.
Skoraj trpka ironija je gornji naslov, kajti mi narodnega šolstva na Štajerskem — tudi drugod ni veliko bolje — v resnici nimamo, saj so celo naše večrazredne ljudske šole na deželi utrakvistične. Pred vsem je nemščini odmerjeno višje število učnih ur, a tudi drugi predmeti se eesto poučujejo v nemščini, kar je pri nadzornikih posebno "hvalevredno". Narodnih srednjih šol tudi nimamo, saj je c. kr. učiteljišče v Mariboru večinoma nemško, nič T>olje ni z zavodom Šolskih sester in krut udarec zdravemu razumu, pedagoškim načelom in našemu narodnemu ponosu je deželno žensko nemško učiteljišče v Mariboru. Ali ni naravnost paradoks us. da se učiteljiščnik uči predmetov, ktere bode rabil kot učitelj, v tujem jeziku T Ne samo paradoksno je to, ampak neutemeljeno, fri-volno preob teženj e dijaka in zadrževanje v temeljiti naobrazbi sa svoj poklie.
Da se samostanski nižjegimnajrijski razredi v Celja in paralelni razredi v Maribora imenujejo slovenski, je popolnoma krivo xn neutemeljeno. S svojima dvema, odnosno tremi slovenskimi predmeti jih jedva smemo uvrstiti med utrakvistične, in res barbarizem, vao krutost in oholost nem-Skih poslancev in nemZkega naroda, ki tak nastop zahteva ki
mnogoobetajoea jutranja zarja na našem obzorju, dragih, pa nimamo!
In vendar je Šolstvo v vsej svoji mnogovrstnosti začetek in konec vsakega resničnega duševnega in gmotnega napredka. Narodno Šolstvo vzbuja in krepi notranjo silo našega ljudstva, a ta obstoji v izobrazbi, nravnosti, delavnosti in neomadeže-v an os ti" ali snačajnostL S svojim šolstvom gremo nasproti lastni kulturi, a kultura je moč, ktere ne zlomi gmotna sila. Egipt so v starem veku podjarmili Perzijci politično, toda Egipt je s svojo višjo kulturo ostal Egipt. Rimljani so premagali politično Grke, a grška višja kultura si je osvojila Rim in pretrpela stoletja in stoletja, ko je že neihal gospodariti "civis Romanus". Narodnosti na Ogrskem so se brez vsake pomoči vzdrževale lažje, kakor sedaj z vsem navduševanjem, ker so stale dolgo višje in pozneje na isti stopinji kakor Mad j ari. Tako še imamo obilo vzgledov, osobito pri Jugoslovanih, da višje duševno stališče ali vsaj enako duševno stališče popolnoma paralelizira politično nadvlado in moč.
.Ako hočemo žievti kot narod, posvetiti moramo vsaj desetkrat toliko skrbi in truda svojemu narodnemu šolstvu, kakor storimo to sedaj. Vse sile, vso svojo energijo posvetimo vsaj za nekaj časa temu vprašanju, vsaj tako dolgo, da bodemo lahko rekli, da na tem polju vsaj životarimo, ako že ne živimo. Takoj pa se moramo zavedati dvojne svoje naloge: 1. preustrojitev ali reformacija obstoječega in 2. spopolnitev narodnega šolstva v vseh panogah, kjer nimajo ničesar s prepotrebnimi novo-ustanovitvami. Prvo kakor drugo je zelo nujno, saj so nas tako vsi avstrijski narodi, izvzemši Cigane — prehiteli.
Kakor znano, je šolstvo v svojem ustroju trojno: učno, vzgojevalno in administrativno. Govoril ne bodem tukaj o učnem veliko, ke>r ne spada neprsredno v okvir tega članka.
Težiti in delovati moramo neprenehoma po preureditvi administrativnega štajerskega šolstva, kajti sedanja administrativa uničuje in neskončno zavlačuje vse^ naše zahteve. Krajni šolski sveti se večinoma ne zavedajo važnosti svojega delokroga, okrajni šolski sveti stojijo pod vplivom nemške politične oblasti, v kolikor po svoji krivični sestavi niso pretežno nemški, a deželni šolski svet je za nas tudi skrajno neugodno sestavljen, da ne more nobena upravičena naša želja priti do veljave. Le oglejmo si ga v sedanji sestavi: Predsednik : Štajerski deželni namestil ik grof Clary. Namestnik: Dvorni svetnik Evgen Netoliczka, deželna odbornika, (dva Nemca) pl. Fejrrer in dr. Fink.
Zastopnik mesta Gradec: Podžupan Magg.
Referent za admip. in ekon. šolske zadeve: vitez dr. Mangejr v Kirchsberg. Deželni nadzorniki (štirje) : dr. Tum-lirz, Deop. Lam pel, Končnik in dr. Rosenberg. Verski zastopniki (trije: 2 katoliška in 1 evangejliški) : dr. Giessl, Hribovšek in Eckardt. Zastopnika uČiteljstva: Glowacld. in Trunk.
Tako imamo v tej svoji najvišje instanci med zastopniki samo 2 Slovenca, a še od teh dveh je jeden pod vplivom vlade. Za pametnega in mislečega človeka govori to vse. Če kj^, imeti mora tukaj naš klic: 1 'Proč od Gradca!" najizdatnejše in najširše torišče za delo, in sicer vztrajno, odločno in sistematično. Res mikavna je gornja statistika, da bi človek pisal in jadikoval lahko o njenem vplivu cele članke. Toda ne, rekel sem, da govori sama a-se jasno dovolj.
Nič boljše ni s sestavo večine naših okrajnih šolskih svetov. "Novi Slov. Štajerc je že par krat opozarjal na krivično sestavo v teh korporacijah. Sami na sebi so nam glavarji kot predsedniki sovražni ali v najugodnejšem slučaju indiferentni. Večina okr. šol. sveta pa je odvisna od večine v okr. zastopih, ki volijo v okrajni šolski svet svoje zastopnike. Kako neugodno pa je v največjih okrajih na Spodnjem Štajerskem naše stališče vsled krivičnega volilnega sistema, ki tudi s stališča interesnega zastopstva presoje van ni pravičen (glej "Novi Slov. Štajerc" šfc. 6 L L), to je, ali pa naj bi bilo vsakemu slovenskemu možu vedno pred očmi, ako je pravi narodnjak ali eelo deluje v javnosti.
Pri letošnjih volitvah v državni bor je bil priljubljen klic vseh časopisov, agitatorjev in seveda tudi kandidatov, da se ljudska šola podrSavi. Svoj izvor ima v tem, da ljudsko Šolstvo nalaga občinam primeroma najtežja bremena. Nam Štajerskim Slovencem pa je to todi pot k naši emancipaciji od nemškega vpliva. Ali je najboljSa, to je seveda drago Sanje.

pntn-
oam, stiwiiili ■ocuno sa ten, da nam ne bodo odločevali -v Šolstva fak-spodnjeStajersko
Slovenska katoildko
Šolstvo popolnoma nič ne briga.
To bodi skrb naSih deželnih in državnih poslanca*?, mi gotovo kdo ogovarja. Resnica, ^toda naši poslanci morajo imeti v časopisja in v vsej naši javnosti tako resonanco, da bode »oglasni odmev pretresal živce našim nasprotnikom. Tega pa dosedaj ni, in sicer po naši lastni krivdi ne, ker se premalo vglobimo in zavedamo, akko krivico trpimo.
Toliko za sedaj o našem admini-strativnepn Šolstvu
Spremembe pa ni le nujno potrebno administrativno, ampak tudi naše vzgojevalno šolstvo.
Ne pobi t no dejstvo je, da čuti in smatra večina našega priprostega ljudstva ljudsko šolo kot breme ali naravnost dačo napram oblastim. Očito, še bolj pa zasebno kritikuje njen ustroj, a vsled pomanjkanja potrebnega znanja obsoja navadno oso-bo rčiteljevo namesto sistema, kterega produkt je več ali manj tudi učitelj sam. Imel sem često priliko poučiti se ljudskošolskih" od noš a jih pri. ljudstvu, pri naobraženeih na deželi, poseibno rad pa sem spraševal one učitelje praktike, ki imajo v ljudstvu zaslombo, si> priljubljeni ter lahko s ponosom zrejo na svoje uspehe. Pregledna sodba je bila bistveno povsod enaka: Šolsko knjigo pustim večinoma v miznici. eeli obsežni učni načrt in nepregledno vrsto navodil, na-redb, odlokov itd. pač poznam, učim pa po svoje.
V čem pa obstoji ta "svoje", cesar so zmožne le redke, močne indi-vidualite in ne povprečni učitelj ? V prav ničem drugem, kakor v tem, da posebno zadnji dve leti pustijo ves balast predpisov itd. ter ustvarjajo prehod in premestitev preko onega prepada, ki loči sedajn<>, preveč na doktrini, abstraktnosti in historiz-mu slonečo ljudsko Šolo : puuk v vseh predpisanih predmetih prilagodijo praktičnim potrebam ljudstva v dotič-nejm okraju ter potrebam navadnega ljudstva sploh.
Mržnja kmetskega ljudstva napram šoli ne izvira iz pomanjkanja smisla za naobrazbi*, ampak iz dejstva, da med sedanjo ljudsko šolo in vsakdanjim življenjem ni prehoda. Anekdote, bajke, historične neresnice, slov-niška pravila in še marsikaj, kar zavzema sedaj v knjigah in učnejni redu svoje mesto, izpuhti in izgine iz mlade glave uČence%e, ostane le sladka zavest, da je sedaj prost te morija. Ravno vsled tega pa no prime za nobeno knjigo in nobeden časopis več, saj mu v Šolski dobi knjiga ni postala prijateljica in učiteljica za življenje.
Naša šolska uprava in vsi mero-dajni faktorji bodo morali priti do spoznanja, da je treba tudi ljudsko šolstvo specijalizirati in ne generali-zirati. Deliteiv dela vodi k napredku v vseh strokah, tudi ljudska šola po enem splošnem kopitu za velikome-ščane in meščane sploh ter za kmet-sko ljudstvo je nesmisel. Pri nas nesmisel tem -bolj, ker ostane« 90 odstotkov na domači zemlji pri poklieu svojih prednikov ter nima prav nobene nadaljne naobrazbe. Seveda pa je to izpeljivo le s spremembo učnega reda na učiteljiščih.
Podrobnosti, kaj vse je neprimerno, kako vse predrugaeiti, ne spadajo vsled svoje obsežnosti v političen list, ampak v strokovni časopis in upam, da bodem imel priliko govoriti tam obširneje o preosnovi učnega načrta za ljudske šolev Prepričan sem, da se spodbijejo vsem nazadnjakom in sovražnikom napredka tla pri ljudstvu, ako se uresniči reorganizacija učnega načrta in celega pouka v tem smislu. Ljudstvo bode priznalo, da je treba pouk celo razširiti, ne omejiti, ne bode. stalo tako sovražno nasproti vsaki zahtevi učiteljstva, saj •bode imelo v njem priznane pospeši-telje svojega blagostanja. Skoraj nepotrebno se mi zdi povdaijati, da bode s tem zginilo med ljudstvo prepričanje, da jet nemščina "tinetura universalis" za blagostanje in napredek.
Da si pa kulturno in gmotno zbolj-šamo svoje stališče ter s tem najuspešnejše branimo svojo narodno samobitnost, pa nujno rabimo raznovrstnih novih šol.
Šolstvo
reformirati, da bode
POZIV!
Ga. MATILDA PAPEŽ in IVANA FELC, kteri ste kupili pred kratkem v naši podružnici v devedandu, O., prevozne karte za osobe iz stare domovine, naj se izvolijo zglasiti v podružnični pisarni glede naslovov potnikov.	Frank Sakser Go.
(21-34—9)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon City, Oreg., in okolici naznanjamo, da je za tamoS-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik
Mr. M. JU »TIN. 502 Main St., sli p. O. Bos 104,
Oregon Oily, vsled česar ga rojakom prav toplo priporočamo.
FBAHK »Aggga OO.,
100
svete Barbare
"D
države Sevet-ne Amerik«,
Sedež: Forest Citj^\ Pa.
1 lanuarja 1903 v ill inwl
»Um
-o-o-
ODBOtlOKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, For«*« €i*r, ^ Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Im,
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, f, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, P*.
N ADZOENTKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SLIDER, Box 108, Tbomas, W. Te. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, IVAN SKODLAR. Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest C5ir, P*. Dopisi naj se pošiljajo I. ta.iniku: Iran Teibaa, V, 3	jfei,
rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA
Gompagnie Generale Transatlantlp.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni pajmiki $o:l
Pr.ovence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"La Savoie" .. „ „ ..................1-J,inh) ,, 25/HMJ
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 ,, 2". 000
"La Touraine" , ,, „ ..................10,000 „ 12,000
"LaBretagne"................................ «>„,	00
"La Gasgogne"................................ 8,000 ,, P.OOO
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob lO. ur! dopoludne iz pristanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St,, N. Y.
•LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE
26. eept. 19<i7. 3. okt. 1907. 10. okt. 1907. 17. okt. 1907. 34. okt. 1907. POSEBNA La Bretagne 27. eept. ob 3. uri pop
Samo za 1L in
•LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA SAVOIE PLOVTTBA:
La Gaseoirne 12. okt. ob 3. uri po pol. III. razred.
3L okt. 1907. 7. nov. 1907. 24. nov. 1907. 2L nov. 1907. 28. nov. 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
IV\m	Kozminskl, generalni agent za zapad.
71 Deaoorn St., Chicago, II|,
r
- iJff I i	ji	|
AUSTBO-AMEBICAN LIHI
Regularni potni purnlk.1
(nov z 2 vijaki) odpluje 21. septembra. "Francesca" odpluje 3. oktobra. "Guilia" odpluje 12. oktobra. "Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 23. okt.
vozijo med M©w Yorkom, Trstom in Kek
o.
Najpnpravnejča m najctuejsa parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dosi>o isti dau na parnik, ko od doma gredo
Phelps Bros. Č&, Co., General Agents,
3 Washington St., New York.
KOJ AKZL, NAROČAJTE SE NA' GLAS NAHODA", NAJVEČJI TM NAJCENEJŠI DNEVNIKI
P "P W	i f f f
ipi

LI ^
lefon 246.
( Frank Petkovšek
i
720 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
-^S A L O O N,^
i v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter
►	ima na razpolago fine smodke« V svoji PRODAJALN1CI ima vedno jy*)že groce<
* rije po nizkih cenah.
►	Pošilja denarje f staro domovino zelo hitro in eeno; ▼
►	zvezi Je s Mr. Frank Sakser jem v New Yorku.
1 m m m m i 1
A A - n



			^MVB k* fcs^^y	
Jugosli	»van			Katok JedRota.
				
inkorporirana. dne 24. janumja 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY/MINNES0TA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Med oš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4834 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa.	I Glavni tajnik: Jurij L. Brožič, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, Box 326, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddoek, Pa.
Alojzij Virant, H. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio.
Ivan Primožič, IH. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn.
Cal)
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, et, Mich.
Ivan Keržišnik, U. porotnik, Box 133, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, HI. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chieago Street, 111.

ko
11.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-. druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozieh, Box 424, linn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Dtuame pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: G 'uze, Box 103, Ely, MLnn., po svojem zastopniku in nobenem Zast -pniki krajevnih druš:..*v naj pošljejo duplikat vsake po-o. tudi na glavnega tajnika Jednote.
V~f pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali p<»samezni-nj «e p« ciljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, t h St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-
- "" —-—--------
tembra. Podma dr. Kraaovič in Li-; sear je bilo ▼ gnjeJS
ranjenih
Društveno -lazilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE V Ameriko. l>ne 1
NOVICE
vatov, dne 3. * 90 Hrvat goreev ii Ogenj, bra je i
vi
e 'J. septembra se je . z južnega kolodvora v Ljub-An eriko 53 Sloveneev, 61 Hrti Maoedoneev in 40 Bolgatov, septembra pa 120 Slovencev, 11 < • v» tU) Makedoncev, 55 Crno-in 23 Rumuncev.
od 1. na 2. septem-jhm! posestnika Mur-a na Brezjah, mogoče vsled nepre-taru prenočuj očega romarja. Po^etnik je bil zavarovan.
Nesreča. I »ne 3. sept. se je pri novi cerkvi v Prcčini utrgalo cementno podstrešje in j>odrlo oder. Pri tem je bil ubit neki zidar, dekliea Picelj pa smrtnonevarno ranjena.
V	Stražišču pri Kranju je obolel en vojak za glavobolom ter so ga baje prepeljali v vojaško bolnico v Ljubljani. Pri sosedu, kjer je bil ta vojak, leži namreč bolnik, bolan na le-garju; slednja hiša je bila zadnje tri dni, ko so bili vojaki v vasi, zastražena po njih.
V	deželno bolnišnico v Ljubljani so z rešilnim vozom pripeljali pekovskega pomočnika Franceta Kostanj-ška, ki je popoldne nekoliko pil in ko je prišel domov, je nezavesten obležal v postelji. Kostanjšek je podvržen epilepsiji. — Tudi 71etnega Rudolfa Krušiča so oddali v bolnišnico, ker se je popoldne po neprevidnosti na Dunajski cesti zatekel v nek voz, pri tem padel pod kolo, ki mu je zlomilo levo roko.
PRIMORSKE NOVICE.
Strela je udarila v cerkev v Gor-janskem pri Nabrežini med službo božjo. Med ljudmi je nastala silna panika. Mnogo jih je popadalo onesve-šeenih po tleh. 221etna Rozalija Petelin je bila ubita.
Za poškodbami je umrl v Trstu 30-letni premogar Andrej Leskovič, ki je padel na parniku *1 Francesca'' v metrov globoko.
Težko je ranil v Trstu nosilec premoga Peter Medved iz Sežane delavca Ivana Koren ca iz Krškega, ko sta se pretepala.
Prijet defravdant. Dne 1. sept. sta v Trstu dva policijska agenta ustavila elegantno oblečenega) moža, ki se jima je videl sumljiv in era peljala na policijsko ravnateljstvo, kjer je are-tiranec rekel, da je trgovec iz Kar-lovca in da je na potovanju. Dobili so pri njem 6797 K denarja. Telegrafi č ne poizvedbe v Karlovcu so dognale, da se dotični trgovec ni odstranil od doma. Aretiranec v Trstu je zdaj povedal drugo ime, videč pa, da ne pride iz policijskih klešč, se je udal, da je 311etni asistent pošte v Opral inn, Daniel Vučetič, ki je poneveril 8000 kron na ogulinski pošti in zbežal. Vučetič je oženjen. Lep mož!
Redek slučaj. Učenec nadaljevalnega tečaj-a Alojzij Čopič iz Vrtovina na Krasu dne 26. avgusta pobil sedem modrasov na Čavnu. Odsekal jim je glave in jih prinesel županu, da mu je izplačal določeno nagrado.
O kod, ki se je spremenila v kozla. Nedavno se je vršila v Bovškem na Goriškem sledeča komična dogodbiea: Nekdo is Čezsoškega Loga je kupil v
Soči kozo. Grede proti domu se ustavi v Ivalu. priveze kozo za ograjo in vstopi v gostilno pri Nemcu. Ker je napravil dobro kupčijo, si ga tudi privošči toliko, da je bil vesel. Tona v Ivalu ima tej kozi zelo podobnega kozla. Tecra vzamejo. fanti, ga prive-žejo mesto koze k osrraji in odvedejo kozo v hlev. Nato pride mož iz gostilne, odveže kozo — oziroma kozla — in ga pelje domov t. j. v Log Cezsoški* Prišedši domov, ko je bil že pozen n:rak. naroči ženi, naj kozo pomolze, ia. je ne bo mleko tiščalo in žival čez noč ne bo trpela. Žena tudi vesela te-ga novega gospodarskeira napredka teče v hlev, da po molze žival, ali kako se začudi, ko koza ne da mleka. Na moža, ki je bil že v postelji, izlije eelo ploho psovk, očita mu, da je pijanec in da v svoji pijanosti kupi kozla me->to koze. Drugo jutro vstane mož na vse zgodaj, naveže "kozo" in jo pelje nazaj v Sočo. — Seve v KaJu se mora zopet oddahniti, zopet priveze kozo (kozla) za ograjo, v gostilni pa pripoveduje na dolgo in široko to nje-mu neumljivo dogodbo. Med tem Časom mu zamenjajo kozla s kozo. — Ko je mož gostilničarju vse natanko razložil, odveže kozo in jo pelje v Sočo. Tam se mu zopet čudijo, kako more biti tako, kakor on pripoveduje, in mu tudi dokažejo, da je prodana žival res koza in ne kozel, s tem, da so jo v njegovi navzočnosti pomolzli. Ko mož vidi mleko, se zadere: "Čaki, čaki, prokleta baba, kadar pridem domov, jih boš že jedla ne boš mi zatrjevala, da ima koza "moede". Čakali so ga 6icer v Kalu zopet, da pripelje kozo, pa bi bila humoreska dovršena, in mu bili zopet dali kozla za kozo, ali možu se je mudilo, in je tekel domov, ne da bi do sedaj vedel, kako se je vse to vršilo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Goljufi v Laškem prijeti. Poročali smo o goljufiji v Laškem, ko so izplačali nad 41,000 kron namenjenih neki zagrebški tvrdki za dobavo lesenih železniških pragov. Policija je dognala, da sta sokriva goljufije dva železniška uradnika in pa neki uradni sluga. Aretirani so uradni sluga Pohle, 36 let star, oženjen in oče treh otrok, ki stanuje na Dunaju, bivši uradnik Južne železnice Karol Engelmann in 31-'etni asistent Josef Schoenthoner, ki so izvršili predrzno sleparijo.
Premeten slepar. V Mariboru se je nastanil v hotelu "Mohr" neki mož, ki se je bil izdal za Hermana pl. Har-tensteina. Sobarica mu je morala nositi v sobo najboljših jedil in pijač. Ko bi bilo treba plačati, izročil je sobarici v shrambo veliko škatljo z napisom, da je v njej za 130 K obleke. Med tem je napravil neko pot v mesto, a se ni več vrnil. V Škatlji so bile smrekove veje in ilovica.
HRVATSKE NOVICE.
Vulkanska tla na Hrvatskem. V Je-
ševu, okraj Dngoselo, so kopali kmetje studenec. Nakrat švigne iz globine ogenj. Plamen se je opetovano pokazal. —
Za obnovljenje vinogradov v Del* maeiji je vlada podelila raznim občinam podporo v skupnem znesku 6300 kron, občina Benkovac pa dobi vrhu podpore še 200,000 ključev brezplačno O avstrijskih Srbih. Zagreb, 2. aep.
kalne strukay da odložita mandata,, toda kandidirala bodeča znova na programu radikalne stranka. Radikale! hočejo razviti živahnejšo agitacijo, zato se preseli njihovo glasilo "Narodni Glasnik" iz Zesrmna* v Zagreb ter bo izhajal trikrat v tednu, a sčasoma se premeni v dnevnik.
BALKANSKE NOVICE.
Gospodarsko razmerje med Balkanom in Ogrsko. Budimpešta, 3. sept. Poljedelski minister Daranyi je imel na gospodarskem kongresu v Pečuhu velik govor. Rekel je, da vsa j a vnos' na Ogrskem želi, naj bi se dognale trgovinske pogodbe z balkanskimi državami, posebno pa s Srbijo, a ogrska vlada je na stališču, da je mogoče mimo skleniti le tako trgovinsko pogodbo, ki jamči ogrski živinoreji brezpogojno varstvo, ker je promet z živino čimdalje važnejša panoga kmetijstva.
Macedonske čete. Carigrad, 1. sept. Oficijelna statistika javlja, da se je pretekli mesec vršilo devet bojev z bolgarskimi makedonskimi četami, v kterih je bilo ubitih 143 Bolgarov, štirje boji pa z grškimi bandami, ki so izgubile vsega skupaj 45 mož. — Tu so sestavili šest novih lovskih bataljonov po 800 mož, ki bodo v Ma-cedoniji vršili patruljsko službo, da zasledujejo skrivališča čet in prepre-čujejo zvezo med četami in prebivalstvom. Moštvo se bo rekrutiraJo iz Anatoli je. — Turška vlada izda v ki-atkem nov polieijski red za celo ir/avo s posebnimi določbami za Ma-cedonijo. Policijsko moštvo bo uril belgijski major Burean. — Turški listi poročajo, da se je vršil pri Rak-lah v monastirskem vilajetu spopad med turškimi vojaki in bolgarsko četo. Vojaki so ustrelili 17 Bolgarov, ostale pa zasledujejo. Turški listi pripominjajo, da se bolgarske ban de v nobenem vilaietu ne morejo več vzdržati. — Atene, 1. sept. Tu se je vršilo veliko manifestaČno zborovanje za macedonske Grke. Sprejela se je od župana Mercurisa predlagana resolucija. kjer se protestira proti pritisku, ki ga turška vlada izvršuje nad eku-menskim patijjarhatom in nad grško vlado, da s tem odvzame grškemu narodu v Macedoniji pravico samoobrambe. Poživlja Evropo, da se zavzame za macedonske Grke, da se jim vrnejo njihove vasi, šole in cerkve. GrŠko vlado poživlja, da organizira vse sile, da obvaruje jrrški narod v Macedoniji propada. Resolucijo nameravajo predložiti grški vladi in zastopnikom velevlasti v Atenah. — Belgrad, 1. sept. Araavtska banda je napadla srbsko vas Mavrovo pri Go-stivaru in ubila dve ženi. — Turška vojaška četa je pri vasi Bova uničila bolgarsko četo.
Konflikt med turško vlado in patri-jarhom. Carigrad, 3. sept. V včerajšnji seji sinode je izjavil patrijarh Ja-aliitn 111., da je primoran odstopiti, ker mu napravlja vlada neprestano ovire, a prve velesile tudi nočejo slišati njegovih prošenj glede varstva patrijarhatu. Splošno se misli, da hoče pa tri jarh s svojo demisijo le pritisniti na turško vlado, da postane mehkejša za njegove težnje. Poslaništvom velesil je razposlal patrijarh prepise raznih svojih pritožb na turško vlado. Med temi prepisi je tudi tabela, vsled ktere so baje bolgarske čete v desetih mesecih pomorilo 66 Grkov.
Ftimifti uradnik ubit taricD. K okrajnemu glavarstvu v Tarnopolu je prišla 401 etna vdova Marija Kuk-liaalt* zaradi njene zaplenjene mreže. Ker je zahtevala glasno svojo pravico, jo je sunil uradnik s tako silo proti zidu, da si je pretresla možgane ter kmalu umrla.
LISTNICA UREDNIŠTVA
G. Andrej Tominc, Waukegan, HI. Vaš dopis ni za javnost, ker je zasebne vsebine, ktera se ne tiče ne nas, ne Vas in nikogar druzega, nego onih medsebojnih prepirljivcev. Pozdrav !
ZAHVALA
Priobčiti imam par vrstic, v kterih sporceam o zborovanju J. S. K- J. V prvi vrsti čast i tam našemu zapisnikarju g. Frau Sakserju, ki je bil tako dober, da je ta posel prevzel kljub svoje j bolezni. Nadalje se zahvaljujem našemu novemu predsedniku g. Medošu, kteri je vse delegate iz Pennsylvanije tako lepo sprejel in nas pogostil. Zahvaljujem se tudi g. Anton Mežnariču in njegovi ženi za tako dobro postrežbo in jima želim dobrega uspeha. Končno pa pozdravil am vse delegate J. S. K. J. Živili!
Imperial, Pa., 18. sept. 1907.
Florjan Prost.
PREKLIC.
Jaz MARTIN KONDA s tem pre-kličem članek, objavljen v '' Glasu Svobode" št. 16 z dne 19. aprila 1.1., tikoč se časti, poštenosti in moralnega vedenja Rev. Ivana Kranjca in F. S. Šušteršica. Izjavljam, da je omenjeni članek bil brez kake pod-stave, kakor sem se pozneje sam prepričal. Ta preklic in izjavo storim prostovoljno z namenim popraviti storjeno željenje proti Kranjcu in Sušteršiču.
- ni mpp
The Collins New York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽ KI H ŽENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mnegobrojnimi pismenimi zahvalami-
Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere
dragi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite, — ako je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen od innoRoletireea reu-matisma, bolečin v kosteh in živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pueblo, Colo.
Slavni Medical Institute!
Stem pismom se Vam zahvaljujem. ker ste ozdravili moje dete težke notranje bolezni otel i mu življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — Bil som pri mnocih zdravnikih in vsaki m« je rekel, da moje dete ne more ozdravili. Srčno se Vam toraj zahvaljujem in dovoliinidase to natisne v časopise. da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici za-more pomogati.
Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Bilež im se do srroha Vam hvaležni Isem AntuKč Kjso Washington Ave. Columbus O.
Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker sle me ozd;av;li, tia st-daj popolnoma dobro ^li^im. kakor da ne bi bil nikdar sluh.
Priporočam Vas v«;em rojakom širne Amerike kot najtx'IjšeKa zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Šikon:js Eos 3S5 1 1 iinomitaiu. Mich,
Vam naznanim, da f=em porvl-nouia oziira". ila i o Va>ih. Zdra% il i ti a ne iutim niV. r.ke bolečine v tč. r.i kar se Vam srečno -tahvaljujem. C«. t>odera 5e kedaj bolana. se b> ili-m /c vedela kam obrnit i in tvd i dr::-pim Va« iiriiiriifari—\ ; Ir - -*<irn Vaša. do ;ioba V_::i hvaležna Maria Mec!'č, 116S Western Ave, Ci.:cago 11%.
Ozdravljen bolerni na očeh. eta-vobola in šunienia v ošesih.
J hn Polanc.
1 = 1 Rock St-rin.:
\Vy,
Rojaki Slovenci ! ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod - tedcij želimo, da
nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari - Koliko časa traja bolezen ? in vse druire podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
HE COLLINS NEW YORK MENCAL INSTITUTE
Dr. R. Mielke, Medical Director.
140 W. 34th St.,
Nev. York, N. Y.
Ako osebno pridete, javite se v offisu našeira zdravniškega zavoda, —ordtnirajočemu zdrav-niškemri direktorju vsaki dan od. i«> ure do poltsdnt; cli> 5 ure j- .polutlne- Ob nedeljih. in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.
ZAHVALA.
Lepa hvala vsem deleg-atom Jugoslovanske Katoliške Jednote za lepo poslovi j en je pri ra'idu in veselo svidenje vsem skupaj v Denverju, Colo.
Posebno hvala Matiju Hriberniku v La Salle, 111, njegovej ženi, kakor tudi služkinjam, kteri so nas tako fino pogostili. Še enkrat: hvala!
Ely, Minn., 17. kimovea 1907.
Ivan Prijatelj in Ivan Merhar.
(20-26—9)
NEW YORK
je najbolj Si prostor za pošiljanje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tiketov, tam si lahko pomagaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže in ta je : F k. Saeser, i 09 Greenwich Street. New Yoik
Kje je moj brat MATIJA ČEKADAT Pred tremi leti je bival v Crested Butte, Colo., in od tam je šel v '•'Kuku Mine, via Chandler, Tre-mont Co., Colo.", kjer je delal v jami. Kdur izmed rojakov mi naznani njegov naslov, mu pošljem $5.00 nagrade. — Anthony Čekada, Box 30, Conemangh, Pa. (19-25—9)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
ME. IVAN PAJK, F. O. Box 126, Conemaugh, Pa.,
je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK 8AKSBR CO.
("Glas Naroda.")
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče
je najzanesljivejši zavod ž a Slovencev Ameriki.—Čitajte kaj nam ena rojakinja poroča:
Visokospoštovani Dr. Thompson:— Naznanjam Vam, da sem zadnja zdravila potrošila, katera so mi podelila zopet popolno zdravje, kakoršnega že celih let nisem imela, kajti kakor sem Vam v prvem pismu naznanila, bolehala sem celih ti let in pri nobenem zdravniku nisem našla nobme pomoči in nekateri zdravniki so mi že rekli, da moja bolezen ni več za ozdraviti. Slučajno sem seznala za Vaše zdravišče in Vaša zdravila rabila sem skoraj 5 mesecev in danes sem tako popolnoma zdrava, kakor bi bila novorojena, jaz Vam Vaše dobrote in truda ne morem poplačati; naj Vam Bog tisočkrat povrne, kar ste za me dobrega storili. Priporočam Vas vsakemu rojaku ali rojakinji in ostajam s pozdravom Vam iz srca hvaležna
Marija Petač 55 Rear Straublene, Troy H Allegheny, Pa, Rojaki 1 Ako »te toraj bolni, obrnite se osebno ali pa pismeno samo na to zdravišče, opišite natanko svojo bolezen, naznanite knko dolgo bo-lujete in tedaj smete biti popolnoma prepričani, da bodete najceneje in najhjtreje zopet svoje zdravje zadobili. Ogibljiie se pa kakih takozvanih zdravniških kompanij, da se ne bodete na vse zadnje kesali. Pisma morate natanko tako nasloviti:
SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE
Ravnatelji Dr. J. E. THOMPSON, 33 4 "West 29th Street,	New York,"N.^ .
RAZNOTEROSTI.
Zeno umoril. Dne 30. avgusta prišel je zidar Janez Stingiel z neko žensko, ki je imela na glavi rano, v neko rove-retsko gostilno, kjer je trdil, da je ra>-njenka njegova žena Marija Calcza iz Area, ki si je poškodovala glavo pri padcu. Calezova je kmalu nato umrla v gostilni. Policija pa ni verjela Stin-gelu in je dobila dokaze, da je umoril svojo ženo, vsled česar so ga zaprli.
Proti Mad j arom. Dunajski mestni svet je sklenil, dai se morajo odslej vsi uradni dopisi, ki dohajajo iz Ogrske na dunajski mestni svet in mesto naslova 11 Wien *' rabijo madjanski "Becs", vrniti neotvorjeni poštni opravi, da jih polije nazaj.
Boj med napreduj aki in klerikalci
Po^or Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozebli-no Vam popolnoma ozdravim samo edino s ICnajpovim praškom, kdor ieli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v o tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, Ce ni to resnica plačam rsakomu $500
Jakob Wahcic,
111-4 E. 63. KILFOYUE STREET,
» CLEVELAND, OHIO-
JOHN >rENZEL, |10I7 E. 62ad Street, N. E„ Cleveland, Ohio 'izdelovalec kranjskih in nemških
M A R Al O N I~FC.
Delo napravim na zahtevanje naročni->v. Cene so primerno nizke, pe2no in dobro. *5. Plošče so iz naj delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja
V Slupnici na Češkem je zboroval napredni češki politični klub. Klerikalni poslanec Myslivec je pripeljal na zborovanje kakih 500 kmetov, da bi zborovanj e motili. Kmalu je nastal splošen pretep. Poslanca Myslivca so tako klofutali, da se je glasno jokal in klical na pomoč.
Orožnika je umoril. Blizu Solno-grada je kmečki fant M. Gebauer u-moril orožniškega po sta j evo d jo Loeff-lerja, ko ga je ta zaradi tatvine spremljal v zapor.
Kolera na Ogrskem. V marmaroški veliki županiji ob gališki meji se širi cholera nostras. Dosedaj je zbolelo nad 50 oseb, od kterih jib je umrlo 20*
Nezgoda ▼ cerkvi. V Lvovu v Zap. Prusiji so obhajali 4001etnieo. V cerkvi je bilo nad 3000 oseb. Htpema ae je b temnilo in strela je udarila v zvonik ter ubila pod zvonikom Štiri osebe. Vsled tega je nsstiJ nepopisen strah. Vs« je drlo is eerkve, vsled fce-
kov. Cene so primerno	„
trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do Plošče so iz najboljšega cinka.
:izaiumi
a delo do Iz-
ali medenine. $45 do $80.
Cena trivrstmm je od
JOHN KRACKER
o.
Velika jesenska prodaja up in zlatnine po (ako znižanih
cenah.
Rojaki, Slovenci!
Ako ste kedaj mislili kupiti DOBRO URO ali kako ZLATNINO, ne zamu-	4
dite prilike, ki vam je ntidi velika jesenska prodaja vsem dobro jmane slovenske trgovine
"SLAVIA" WATCH & JEWELRY COMPANY.
Sedaj vam je edina, prilika, da za mal denar dobite dobro in pošteno blago.
V prihodnjih oglasih bodete imeli priliko o tem se najbolje prepričati. Stotine rojakov, kteri so dobili blago od te tvrdke, vam bodo znali najbolje povedati, da so bili z njeno postrežbo najbolj zadovoljni. Mi vam ne hi mogli svetovati, da kupujete, ako ne bi bili prepričani, da vam enake ponudbe ne more učiniti ni je— den mali trgovec.
Zato pozorno čitajte prihodnje oglase ter si naročite, kar vam je potreba, s popolno sigurnostjo, da bodete pošteno postrežem.
Prif vio ~7^Jr<«
svoja izvrstna •% ksk ■wist i nadkrilju-jejo vea druga ameriška vina.
Radeče Tino (Concord) prodajam po 50c gaJono; belo vino (Catawba) ; o 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BKQTJBVEG, sa kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic laj $13.00. TROPXNOVEC ♦2.50 gaiona. DROŽNIK 02.75 ga-lofMi. — Najmanje poeode aa iganje
so f^giiww.
Naročilom Je priložiti dana*.
Zm p bila naročila mm priponka
-TOSDT
N
WATCH & JEWELRY CO.,
(Slovenska trgovina ur in zlatnin)
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.


Divji mož ujet.
Spisal M. Tonejec.
(Ivonec.)
Toda ni bilo mogoče spraviti iz nje-gra. česar so želeli. Neki star ovčar je pa zvedel od modre ženske' da je mogoče divjega moža tako zvezati, ako ga ujamejo, da ne bode mogel vezi raztrgati, in potem naj ga izprašujejo, pa jim bode povedal za plačilo, Če ga zopet izpustijo, kje leži ruda in ktere rastline imajo posebne zdravilne moči. Zena je rekla, da era morajo s hu-dov itnovitnovimi (Viburnum Lanta-na) trtami, ki morajo biti naroge zvite, zvezati. in teh ne bode raztrgal, sicer ga ne obdrži druga vez nobena. Vedeli so zdaj, s Čim in kako ga je treba zvezati. toda kako ira je mogoče ujeti, tega niso še znali. Premišljevali so sem in tja, a ni jim prišlo kaj pametnega na misel. Niso si mogli po-masrati. Zopet gre ovčar in pove sta-rej ženi, da ne vedo, kako bi ga v pest dobili. To je lahko, pravi ona. Saj veste, kako radoveden je divji mož, nastavite mu zelo visoke škornje, da mu bodo šli čez koleno, ko jih bode obul. Vendar opijaniti ga morate poprej, da si ne oode mogel pomagati, ako se prevrne v škornjih po tleh. Napravili so torej močne in dolge škornje. vsakemu možaku bi bili preveliki. Nastavili so jih v koči. kamor je hodil mleko pit, da jih je videl. Opazovali so ga, je-li jih bode primeril ali ne. Ko se je napil, vzel je res obuvalo in ga jel ogledovati, vendar obul ga ni. Ko je prišel zopet, namešali so mu mleko z mnogo in močnim žganjem. Cel škaf je bilo te pijače pripravljene zanj. Dobro mu je dišala, da je vso popil. Potem se je lotil ško-ret i in zvlekel jih je na noge. Segali so mu daleč čez kolena. A zdaj ga je jelo lomiti, ko je šel iz koče po stopnicah, zrr.rtle so se mu noire in vrglo ga je, da ni mogel vstati, ker je bil vedno bolj pijan: noge mu niso hotele služiti in kolena se mu niso udajala. Valjal -e je po trsti pred kočo. vstati pa nikakor ni mogel. Pomagal si je z rokama, toda ra notre se ni mogel postaviti. Ko so videli, da je j *ma<ran, zvezali so irn z narobe zvitimi hudo-vitnovimi trtami, in res. ni jih mo-srel raztrgati. Odpeljali so ga na lesenem vozu z močnim volom, nadeja-joč se. da bodo postali bogati, ker jim bode povedal za zaklade. Ko so ga peljali mimo pokopališča in cerkve, rekel je: Koliko leži tukaj pokopanih, ki -o sli prezsrodaj v zemljo, ker niso vedeli za prava zdravila! Mnogo bi
se jih bilo še rešilo za dokaj let, ko bi ljudje ne bili nevedni. Jel je prositi, naj mu nekoliko olajšajo vezi, ker ga boli, kjer je prevezan, kajti trdo so jih bili zategnoli. S polnili so 1 mu željo. Zdaj pa je postal toliko prost, da je zapone odpel, ne raztrgal, ; in ko je imel roki prosti, niso mu bili | več kos. Potegnol jo škornje iz nog, i in oplašeni so gledali za njim, ko je ■ šel v goro. Imeli ste ptiča, imeli, de-j jal jim je, ko je bil prost, toda niste i ga znali porabiti! Več vam ne bode prišel v pesti. — O rudi in zakladih pa niso ničesar zvedeli od njega, ker i so ga hoteli šele pozneje izpraševati ko bode v zaporu, a goljufalo jih je."
I
Koliko zemlje potrebuje človek ?
Povest grofa Leva Tolstega.
Starejša, setra iz mesta je obiskala mlajšo na vasi; starejša je bila omo-žena s kmetom. Pili sta skupaj čaj in se pomenkovali. Starejša se je bahala s svoijm življenjem v mestu: kako prostorno da je njeno stanovanje, kako lepo se oblači in lišpa svoje otroke, kako da je in pije in se vozi na iz-prehode in obiskuje gledišče.
Mlajšo setro je to žalilo, grajala je življenje trgovčevo in hvalila življenje kmetovo.
menjam s teboj,** je izjavila. i 1 Res, da živimo preprosto, a ne poznamo skrbi. Vi pa, četudi živite raz-košneje, imate ali velik dobiček, ali pa poginjate. Pregovor pravi: sreča in nesreča hodita po isti stezi. Danes bogat, jutri berač. Naše kmetiško življenje je varnejše. Suho življenje, lolgo življenje. Preobilja ni pri nas dobiti, vsako uro pa smo siti.
'"Kakšna sitost!"' se je rogala starejša. '*s prašiči in teleti skupaj! Brez blišča, brez omike! Kakor se tvoj mož tudi ubija, živite na gnoju in tam umrjete. Vajini otroci tudi ne bodo imeli nič bolje. ... "
*'Xo. in kaj zato?"* se je razgrela mlajša. '* Živimo zato sigurno, na lastni zemlji, se ne priklanjamo pred nobenim in Se ne bojimo nobenega. Vi v mestu ste zmeraj v skušnjavi. Danes <_rre dobro, jutri pa pride tvojemu možu nečistnik čez pot, kakor bi trenil. ga zapelje: kvarta, pije. leta za babami. In potem gre vse križem in narobe. Ali ni tako T"
Pahom. mož mlajše, je ležal na peči in je slišal, kaj klepetata ženski. Moja žena govori čisto resnico, je rekel
sam pri sebi. Nas enemu, ki od malega razrivarno majko zemljo, ne pridejo nobene norosti v glavo. Le nesreča, da i m a "m premalo zemljo. Da j imam pa dosti zemlje, tedaj se ne bojim nobenega, tudi vraga ne.	»
Vrag pa je ravno sedel za pečjo in j je vse slišal. Bil je silno vesel, da je napeljala kmetica svojega moža na bahate misli: ee bi imel dosti zemlje, vrag bi ga ne vzel.
Velja stavo, si je rekeL Veliko zemlje ti hočem dati. Z zemljo te vja-mem.
• • •
Majhna grajščakinja je bila Paho-mova soseda- Imela je stoindvajset desjetin. Preje je živela s kmeti v dobrem soglasju, storila jim ni nikoli nič zalega. V zadnjem Času pa si je bila vzela odpuščenega vojaka za oskrbnika; ta je trpinčil kmete z globami. Kakor se je Pahom tudi pazil: ali je stekel konj v sosedin oves ali je zašla krava na vrt ali so teleta uhajala na travnik. Za vse je pela kazen.
Pahom je plačeval, klel, pretepel svoje ljudi, veliko greha storil v teku poletja zavoljo oskrbnika.
Po zimi se je razne sel glas, da hoče soseda prodati svojo zemljo in da bi jo rad kupil oskrbnik. Ko so kmetje to slišali, so se zelo prestrašili.
Če postane oskrbnik posestnik, so si rekli tedaj ne bo konca ne kraja kaznovanja.
Prosili in rotili so grajščakinjo, naj odstopi posestvo, ne oskrbniku, ampak občini. Ker so obljubili več pla-; čati. je bila zadovoljna. Posestvo sosedino je imelo postati torej občinski j svet.
Kmetje so se zbrali na posvetova-| nje. se zbrali v drugič, a se niso zje-; Jinili. Hudoba je delala zdražbo Sklenili so tedaj, naj po premoženju kupi vsak zase: tudi s tem je bila soseda zadovoljna.
Ko je čul Pahom, da\je kupil njegov sosed dvajset desjetin, pri čemur n il je bila polovica kupnine dovoljena na obroke, se ga je lotila zavist-Vse pokupijo, si je rekel, in jaz osta-yem praznih rok. Posvetoval se je z ženo. s ktero sta sklenila, da se izse-I lita. Slučajno je pa prišel istega dne j k njima neki kmet in ta pripovedoval, da prihaja od dolenje Volge, kjer je ' delal: veliko da se jih je naselilo tam. i vpisali so jih v občini in oddelili za v-ako dušo deset desjetin: krasna zemlja, veselje je gledati polno klasje. Neki kmet je prišel nag in ubog, samo svoje roke je prinesel seboj, in zdaj je posejal do petdeset desjetin z žitom. Lani je prodal samo žita za pettisoč rubljev.
S slastjo je .poslušal Pahom. Mislil si je: pokaj bi se trapil tukaj v tes-
"ni nevarnosti;
si mislijo nekateri ljudje v začetku bolezni. ,,Saj bode samo
izginilo" - Ako se prilika enkrat opust i je nevarnost na krmilu. Ne čakajte da greste v posteljo, ampak poslužite se hitro
■Severnega zdravila za obisti in jetra
Slabo dihanje, gr en kost v ustih, glavobol, črno okvirje pod oče m i, bolečine v hrbtu, otekle uoge in druge bolezni kličejo za pomoč v takih slučajih. Gori omenjeno zdravilo Vam bo pomagalo.
4<Trpel sem na bolečinah v hrbtu in na obisti h. Moja s«pa je bila prav cduri.a. Tendsr sem po rabljenjn dveh steklenic Severovega zdravila zop^r bolezni na obistih In jetrih prav popolnoma ozdravel.44	T. Ciemski, Walton, N. D.
Cena $ 1.25 in 75 c.
Neprebavnost VeflllO V pni TISll
je nekaj navadnega v tej deželi. Ta bolezen zadržuje celi sistem v delovanju in dela nered. Nobeno zdravilo ne ]>opravi takih napak tako uspešno kakor
in pridobivanje novih prijateljov je dnevno l>oročilo o
ki je najboljše zdravilo zoj»er vse nerede v želodcu. Odstrani bolečine v prebavnih orga nib. da isti delujejo redno.
Cena $ 1.00 in 50 c.
v
Zi vlj enskem
ki je velecenito zdravilo proti zabasanosti, pogostem glavobolu, izgubljen ju okusa, navadni slabosti in drugih podobnih boleznih 2ena in deklet.
"V valh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
nobi, Se lahko živiš dobrot Zemljo in dvor hočem prodati in si za prejeti denar nakupiti sveta ob dolenji Volgi in urediti gospodarstvo. Tukaj v tesnobi je večen prepir. Poj dem, da tam na mestu poizvem.
Ko je nastalo poletje, se je odpravil na pot: do Samare z ladjo po Volgi, odtam peš kakih štiritisoč verst. Dospevši na mesto, je našel vse tako, kakor so mu opisali: deset desjetin je oddeljenih za dušo in radi sprejemajo kmetje tujca v občino; ako prinese kdo denarja seboj, lahko dokupi sveta, kolikor ga veseli; tri rublje za des-jetino najboljše zemlje.
Ko je Pahom vse poizvedel, se je povrnil na jesen domov, prodal hišo rn živino, prodal z dobičkom svojo zemljo, se izbrisal is občine, počakal pomladi in odpotoval z družino v novo pridobljene dežele.
• • •
Dospevši z družino na mesto, se je nastanil Pahom v veliki vasi in se vpisal v občino. Ko je bil pogostil sta-rejšine, je takoj dobil vse listine. Sedaj je bil sprejet in oddelili so mu za pet duš, razun pašnika, petdeset desjetin v različnih poljih. Začel je obdelava ti in kupil živine. Samo na dušnem deležu je imel zdaj dvakrat toliko kot preje — in kako rodovitno zemljo! Vsega je imel zadosti in lahko je redil živine, kolikor je hotel.
Spočetka, ko je še obdelaval in urejal gospodarstvo, se mu je zdelo vse izvrstno; ko pa se je bil uživel, se mu je začelo zdeti tudi v tem kraja p**-tesno. Kmalu ga je zamikalo, kakor so delali drugi, da bi se jal trdo pšenico, ali v občinskem svetu je bilo malo trdih tal.
Mehkih tal je dosti, a so samo za rž, pšenica hoče trdih tal. Trda tla imajo vsi radi. Ni jih dovolj za vse. O tem je veden prepir. Premožni hočejo sejati sami in zadolženi prepuščajo trgovcem dobra tla namestu plačila.
Prvo leto je poseja-l Pahom pšenice na pri deljeni mu zemlji; obrodila je izvrstno, vsled česar je dobil veselje, da bi imel več sveta na razpolago. Peljal se je k trgovcu in je vzel v najem zemlje za. eno leto. Žetev se je bogato obnesla. Žalibog so ležala po-
Ne trpite za rcomatizRtoin.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEV1M
SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va3 Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i*.bornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojava h. Sedaj ne morem biti brez njega.
^ Rev. H. W. Freytag, Hamel, ID. . ■ . Na vsaki steklenici je ^ I A naša varnostna znamka >|r 4'sidro".
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P. Ad. RICHTCR & CO. 215 Pearl St.. New York.
lja predaleč od vasi, do petnajst verst je bilo treba voziti domov žito.
Videl je — v okolici so živeli kmetje, ki so kupeevali, po pristavah in so bogateli. Koliko bolje bi bilo, si je mislil Pahom, ako bi jaz, namestu da jemljem v najem, zemljo kupil in isto-tako napravil pristave — to bi dalo okroglo posest v eni roki. In premišljeval je, kako bi napravil, da bi vku-pil dobre zemlje.
Tu je naletel na kmeta, ki se je bil — v posesti petstotih desjetin — uničil in je hotel zdaj poceni prodati svojo Iflflfc. Zed in il a sta se: Pahom je teal plačati petnajststo rubljev, od teh polovico takoj, drugo pozneje.
V tem času je prišel, da nakrmi konje, potujoč trgovec na Pahomov dvor. Pila sta čaj; govorila o tem in onem. Trgovec je pripovedoval, da prihaja daleč sem od Baškirjev; tam da je kupil sveta, kakih pettisoč desjetin, in plačal zato tisoč rubljev. Pahom ga je izpraševal. Trgovec je dal natančnih pojasnil.
(Dalje prih.)
T?
l!
I
? \ brzoparnik dobiš za družbo hočeš naj -
• "*. l/Odc-š naj so
i .. oaKSEKJ I
VVrk.
^n.f-m-	milil iflfri i Ufa
iNe prezreti!
Slika predstavla uro z zlatom p iečeno in dvonimi pokrovi, velik
re-ost
1 vlečeno J 16",in e
J Jamčena za :20 let:.
1 Kolesovie je naboljšcga amerikan-% skega izdelka ElGIN, WALTHAM J ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-I NOV ter stane samo
OO
Za obilne boiične naročbe w zahvaljujem in naznanjam, da ostane le §e neka časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič.
Spoštovanjem se priporočam
Pogorele^
1114 Hcyworth Building Chicago, III.
-— vsebine «1» je dobiti po
agoniji ceai nuifct sa —ft. »i««* >b wcje velikosti lSth aize n Koapod,
^ WmIot aa knige. M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich.
Velika zaloga, vina in žganja
iVVatlja Gnii»;
Prodaja belo vino po 70c gj Tlon
„ črno „ „ 50e Drožnik -
MARKO KOFALT/
249|So. Front St.,-
STEEL.TON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Air*. Marko Kofalt je naš zastopnik zii vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
potato
O—» je RICHTER-JEV 6TDKO PAIN EXPELLER.
Spominjajte
Dobiti ga je 60 centov.
t lekarnah po 25e h
P®
ob rasnih prilikah družb« sv. Cirila ta ▼ Ljubljani! Mal peloži 4ma v oltar 1	(t dg
KATERE BE DOBE V ZALOGI F BANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET , NEW YORK.
MDLTVENTKL
Boso, kar je božjega, ličen moli t v eni k za možke, zlata obreza, poluanje. 75c.
Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezna in Marija, vezano v si ono kos t $1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, Šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obrezo, fino vezano $2.00, šagrin vezava #1.20.
■ ^•.♦if.- '.1 -,-^j. f	•	A . v, * \___
I )
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
—
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hroela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L.ei«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar>jn 6102 St. Clair Ave. N.fcf. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40«.
Aladin s čarobno cvetlico, lOe.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15e.
Boj tek, v drevo vpreženi vit«, lOe.
Božični darovi, 10c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c-
Ciganova o sveta, 20 c.
Cvetžna Bor ograj ska, 20&
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na trnjem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemikega jezika, vezan 90«. Domači zdravnik po Kneippu, nere
zan 50c. Erazem Predjamski, 15c. ErL 20e. Evstahija, 15c. Evangelij, vezam 50c. General Laodon, 25e.
George Stephenson, o£e želeame. 40c Golobe ek in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70c. Grof Radecki, 20c.
Grundriss der alovenisehen Sprache,
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano
Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Tzanami, mala Japooka, 20c. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Dažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., ceear mfihiVznnki, 20e.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.2«. Marija, hči polkova, 20e, Marjetica, 50«. Materina žrtev, 60«. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštcnjakovič, SOe. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Jun, 40«. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30«. Mali vsemalec, 20«. MučenikL A. Aškerc. Hega»fcn« vezano, $1.25. Na indijskih otodh, 25«. Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, S nreski, vsaki
20c.
Naseljenci, 20e. '	^
Naselnikova hči, 20«.
Naš dom. ZSbzrka fwvaetL Vsak Me.
49*.
Nedolžnost pregajana in poveličaaa 20c.
Nezgoda na Palavann, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20«.
Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, vezano. Vsak po 60«.
Navodilo za spisovanj« raxnih piaw-
75«.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo a ust liti v Ameriki, 30«.
Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavliha, 20c.
Pod tnržkim jarmom, 20«.
Poslednji Mohikanec, 20o.
Pravljice (Majar), 20«.
Pred nevihto, 20c_
Princ Evgen, 20«.
Pripovedke, 3 zvezki po 29«.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20«.
Prst božji, 15«.
Frva nemška Tidnira, 35«.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 56«;.
Poezije. Vojanov-R. Majster. 60r.
Repoštev, 20e.
Robinson, vezan 60e.
Robinson Crnsoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40e.
Rodbina Polaneekih, 3 zvezki
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in alovt
angleški slovar. 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Ji
žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.9f. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žič-Bartel, vezan $3.00.
Ročni slovensko-nemški alovar. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka pe 20e. Spis je, 15c.
Spominski listi iz avstrijska sgoda-
vine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 26c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20 c. 60 malih povestij, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweiij, edegajot-
no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljnbavnih in ženitovaaj-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80s. Stoletna pratika, 60c.
Slovarček priučiti se nemščine kras
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20 c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tinn Ling, morski razbojnik. 20«.
V	delu je rešitev, 20«. Venček pri povest i, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstan, 20 c.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentleman. 3 avsakt $1.00. EZata vas, 25c.
Znamenje štirih, zanimiva pavesi, 12 centov.
Zbirka Ijabavnih in snubilnih pisarn, 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c. Zgodbe sv. pisma stare in nova zavesa, vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za nižje rasrsdU
ljudskih šol, 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko- angleški raageveri,
40c., broširano 30«.. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., vali 10«.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10* Zemljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zjedinjecih držav 25*.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noža, IjaMjaasks, in drugih mest na Kranjskem, n«w-yorške in raznih mest Amerike, a cvetlicami in hmnorist&ne po Se., ducat 30e. %asne svete po«eks, komad Se. 4ve Marija. 10«.
Mbum mesta New York s krasnimi
slikami mesta, 30e.
OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost bodisi v goteviM, poštni nakaznici «11 pofttnlh znamkah. Poštnina je pri vseh Uh rsil
is nil sla	[■'iiPffiPfrf-- ■ -• - « ^wsiv! »