Kako si more kmet, in kako mn morejo drugi pomagati ? Vsi možje, ki imajo srce za priprosto ljudstvo, za kmeta, dandanašnji priznavajo, da za-nj slabo stoji. Ne bom pisal o uzrokih obširno in vsega, kar bi se dalo pisati, temveč kratko hočem le nekatere reči omeniti. Pred vsem more našemu kmetu pomagati njegova zemlja in njegove pridne roke. Le pomisliti je treba nekatere reči: kaj nese v tem času in kraju največi dobiček, ki se da doseči? kako bi se dalo to in ono še zboljšati? ali bi ne kazalo, se v današnjem času bolj z živinorejo pečati? Dobro bi bilo, da bi se kmetje skupno o tem pogevarjali, in eden drugega podučevali in spodbujali. Kaj je s sadjerejo? Bi-li se še ne dalo več storiti ? Se ve, da se mora tudi na prostor ozir vzeti. Ko bi si n. pr. kdo celi travnik z drevjem zasadil. ne mogel bi tam sena sušiti, akoravno sicer trava pod drevjem čisto dobro rase. Pa pridem še k enej važnejši reei, in to so naši vinogradi. Dva sovražnika sta prišla nad preljubo žlahtno vinsko trto, namreč uš in pa strupena rosa ali peronospora. Čudno je, da ravno dandanašnji pridejo te nesreče. Morebiti za to, da bi znanosti imele kakšno opravilo in našle orožje, s katerim se ima človek zoper te sovražnike bojevati. Zoper uš se sedaj priporoca sajenje amerikanskih trt. Kupijo se odrezane rozge, ali teh se pa pri sajenji veliko posuši, ali pa se kupijo že ukoreninjene trte. V tem zadnjem slučaji pa je nevarnost, da z amerikansko trto pride tudi trsna uš v vinograd, kajti ne vse amerikanske trte se ustavljajo nši, temveč ene bolj, druge pa manj. Najbolje se bojda ustavlja Riparia di Perrier. Tudi nekatere amerikanske trte ne rasejo na suhem in. slabem, karaenitem zemljišči. Če kdo tedaj hoče amerikanske trte saditi, naj se^obrne do onega moža, ki se spozna v tej reči. Žalibog moram priznati, da bode težko enega našel, ki bi mu na V9a potrebna vprašanja odgovoril, ker se je še dozdaj v tej reci premalo preiskovalo. Amerikanske trte kaže bolj narazen saditi v vinograd. Ko poženejo čez leto tri ali štiri močne rozge ali šibe, tedaj se te en meter ali več nad zemljo cepijo meseca maja ali junija z našimi trtami (cepljenje je drugačno, kakor za drevje!) in se potem pogrobajo v jeseni ali spomladi tako, da samo amerikanska trta pride v zemljo, ne pa tudi naša, ker bi se drugače naše prijela uš. So pa tudi nekatere vrste amerikanskih trt, ki bojda že same na sebi ne obrodijo ravno slabega vina. Hujši sovražnik pa še, kakor uš, je strupena rosa ali peronospora. Zoper to se človek pa bojuje z bakrenim vitriolom in apnom, ki se oboje v vodi raztopi in se škropi potem zeleno perje. (Dalje prih.)