Št. 76. V Goriei, due 22. septembra 1900. Letnik II. I/.liaja vsak toi't'k in solioto v teiinu ob II. iiri predpoldne za inestu ttT ob H. uri popoldne za dezt'lo. Stanr po poSti pivji'inan ali v Uoiici na doni po^iljan celolelno S K.. polli'tno 4 K. in ci'trtletno 2 K. Prodaja so v lioiici v tobakarnali Schwarz v ftolskib ulicali in .1 <* I- 1 e r s i I /. v Nunskili ulirab po K vin. liUitltA (fljiitranje i/idanje.) Uretliiištvo in uprnviiistvo a» naliajatu v «Narodni I iskarni», ulica Vetturini li. at. 9. JJopist* jc nasloviti n;i uivdiiišlvo, nglase in narocMiino pa na upraviiistvo •«(joriiM'». Ojjlasi se računijo po pctit- vrstali in sictM' ako st^ tiskajo 1-krat po 1(5 vin.. 2-krut po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako s<; vočkrat tiskajo, raOu- nijo se po pogodbi. lzdajatolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSič). Naša bodočnost. (Poiiazoi'ilith'. 11. ^rofa Coudeiiliove.) 111. 4. Zakaj jo pol roh on v Avstriji neavstnjski posrodovnlni jezik? V miniilem siiiü videli. da nobon avstrijskih jezikov ne more poslati splošni občevalni je/Jk /a avstrijske narode, aku hočejo vsaki t. Kust'ina na^a zaš^ita. (Jh ztiauju ruščine pa nikakor ni rečeno, da hi avstrijski narodi morali iz- gubiti svojo narodno individuvaliiost in svoj jezik tor postati že pravi Rusi. Na- sprotuo! Tako avstrijski Nemci kakor i Slovani in Madjari obdrže lahko svoj jezik prav tako nespromenjen, kakor ga govorijo danes, a rusčino smatrajo za obligaten prodmrl v svrbo sporazum- ljenja. Nam Slovanom pa je podana se znanjem rusrine še posebej moöna za- .sčita za ohraujenje svoje individuvalnosti kakor Slovani. Kajli ako hi se vkljuh vaem nasim politicnim borbain za svoj narodni ob- stanek utegnilo pripetiti, da nam preti so hujša ni^varnost ponemčenja itd., ostanemo oh znanju ruščine v e n d e r 1 e so j e z i k o v n o Slovani in has pod to zaščito faktor v državi, s katerim bi mo- rali računati naši nasprotniki tern bolj, ker hi iz tega nastalo zanje neko novo politično vprasanje, pr^oli kateremu bi hila borba neizmerno ležja, nego jim je danes proti pojedinim slovanskim na- rodnostim v Avstriji. lztu povedanega je toraj za nas av- strijske Slovane razvidna nujna potreba, da se z vso unemo lotimo uöenja ruščine in se dosti zarana zavarujerno p *oti mož- nostim, katerib hrani dovolj v sebi že bližnja bodočnost. ,.SIomšekova zveza". (Izvirno poročilo.) Leto dnij je minulo, kar je izustil predsednik ,.Zaveze" Luka Jelenec v (lorici za yse liberalno učiteljstvo sra- motne besede, da ne smatra učiteljev, ki so se udeležili dubovnih vaj, svojim tovarišem. Krščansko misleče učiteljstvo si je te besede dobro zapomnilo in se po njih tudi ravnalo. Krščanski učitelji so ne silijo v vrste, v društva liboralnih učiteljev, oni hočejo svobode — svo- hode tudi v svojem verskem prepričanju, svobode v svojem privatnem življenju. Nikakor in nikoli si ne damo kratiti pro- ste volje, ne damo se terorizovati od svojih nasprotnikov. Neustrašeno pojdemo za zastavo Kristusovo inza prvim slovenskim pedagogom slavnim A. M. S 1 o in ž k o m. llvala nasprotnikorn, da so ravno s svojim terorizmom povzročili gibanje med kršč. učiteljstvom. Prvi korak je bil storjen z ustanovitvijo lista ,.Slovenski učitelj", Ae mnogo važneji korak pa j© napravilo kršč. učiteljstvo s „Slom- iikuvü zvezo." 10. t. rn. zbralo se je mnogo učiteljev in učiteljic. katerim so se pridružili tudi kateheti in nekateri drugi prijatelji uči- teljstva, v dvorani „Katoliäkega dorna" k osnovalnemu shodu prvega katoliškega društva slovenskih učiteljev. Sklicatelj učitelj Fr. Jaklič po- zdravi vse navzoče, potem pa pozove zbo- rovalce, da izvolijo predsednika. Z bur- nim pritrjevanjem je bil izvoljen učitelj Kr. Jaklič, zapisnikarjem pa sta bila voljena učiteljica A. Katur in učitelj J. S 1 a p šek. Učitelj F r. J ak 1 i 6 je na to v dalj- šem govoru risal dauašnje razmere med slovenskim učiteljstvom, ter je posebno poudarjal, da je mod krščanskiiri uči- teljstvom še vse preveč boječnosti in malosrčnosti. V drugem delu svojega go- L1STEK. Iz lahkomiselnosti. Obraz \z žlvljenja hanoveranskih Vendov. Spisal: K. / i v h c n. Stari pastir in triinosemdesetletna Inati sta bila vjela nekatere govorice va- fe>öanov. In oba sta večkrat presrčno pro- ^ila Doro : naj kroti svojo divjo nrav in tt&j začasa odneha od te nevarne igre. Dekle je tudi obljubilo, da ho slusalö nJijune oponiin(\ In res seje nekaj časa bolje vedlo — ali nekaj dnij pozneje so 'Jili zopet pozabljeni dobri sklepi. — Je *e tako ! — Zima je bila potekla. Povsod so se °glasili zvoki prijetne pomladi: gorkeji v^trori so pihljali nad poljem in travniki, ln trave in cvetlice so rinile radostno na dan. Pri^la je bila vesela — Velika noč, ^'iiagoslavje življenja nad smrtjo ; in Povsod so se napravljali, da jo hočejo praznovati po stari navadi. Po Veliki noči pa se je mladina sPonmila, da že dolgo ni bilo rajanja. ^koro v vsaki sari je bila godha in vse je drlo v gostilno v veselo družbo. Hen- rik in Dora sta se že dolgo veselila tega dneva; in ona niu je hila tudi žo oblju- bila, da pride. Ali tega ni povedala niti očetu niti babici; bala si1 je, da bi jo utegnila se silo zadržati. In šla je v družbi svojega očeta praznično oblecena k sari. Po končani božji službi pa je šla z očetom k dalj- njemu sorodniku Varnejku, ki je stano- val blizo gostilne. Ta ju je hil povabil : naj obedujeta vselej pri njem, ko pridela k fari ; kajti staremu Lankenovu je bilo težko iti nazaj domov, če se ni prej kaj ok repeal. Stari si je ogledal po obedu sorod- nikovo posestvo. In oba sta se tako uglo- bila v svoje kmetijske pogovjre, da sta Doro popolnorna pozahila. Kaj je name- ravala, oče niti slutil ni. Ko sta prisla spet v bi.so, ni hilo Dore nikjer. (Jospodijija jima pove, da je šla k neki prijateljici, in da se vrne v pol uri nazaj. Lankenov caka uro -- dve — ali Dore ni bilo. „Mari je pa sla k godeem !"' rec'e oče oskrhljen. „Že prej se je veckrat skrivaj tje ozirala. Pogledam inalo tje, in Č*e jo dobim, odpoljem jo kar siloma. Spet ho norela, če ho sama tarn •/. dru- gimi fanti !1' Pohiti torej v gostilno. Le s težavo se prerije skozi gosto množico gledalcev. Ti so o!)legali «luri plesišča, od koder so se razlogali glasni zvoki goslij, klarinetov in piščalk in divje vriskanje plesalcev. Pastir sfopi na klop nasproti vratom. da hi mogel bolje pregledati notrajnost ob- sirnega prostora ; in odtod je iskal stra- homa svojo beer. Iz poüelka je bilo znstonj, ni je mogel ugledati. Naposled pa jo zapazi v družbi njenih prijateljic, na nasprotnem koncu dvorane. LJprav je hotela spetsto- piti s Henrikoni v vrste plesalcev. Oce jo glasno poklice ter skoüi v divjo gnjeco; ali kiualu so ga zadržali divji mladeniči. „Koga pa iščeto, Lankenov ?" vpra- sajo ga. „Prišel sein po Doro", reče jim ne- premisljeno, „divja punica mi je usla.-' Na to se zaeuje glasen smeh. In pred no se je dobro zavedel, dvignila sta ga dva krepka mladeniča na rame ter ga nesla vriskaje proti izhodu. ,.Danes je vaSa hči naša, očc Lan- kenov ! kličejo mu smeje. „Če hočete piti ali gledati: tedaj lahko ostanete tu, do- kler hočete — ali Dore nam ne vzamete, to je najurnejša plesalka v vsej občini." Zastonj so bile prošnje starega pa- stirja, Dora ga ni čula, ali ga ni hotela slišati ; in mladeničev ni nihče čutil usmiljenja do njega. Odnesli so ga med drugim hruščern ; in izpustili 3e le tedaj, ko jim je slovesno zatrdil, da ne bo sku- šal dalje „odpeljati" svoje hčere. Potrtega srea odide k svojernu brat- rancu ter mu pov6, kako so mn naredili. Varnejk je le predobro poznal Do- riuo objestnost in prešernost. In ohljubil je tužnemu očetu, da se hoče ukrasti v plesii5če ter opazovati dekle; in če bi le preveč norelo, da nastopi prav resno proti teinu. „Le pojdi mirno domov"; ga poto- laži; „saj Dore itak ne moreš čakati. Prenoci naj v mojej hiši, in jutri — če Bog da — ti jo pripeljem zdravo; saj imam jutri itak opravke v vaši vasi." Stari pastir ni hotel puščati stare matere še dalje same; in vsprejel je ta nasvet ler korakal samoten in žalosten proti domu. Zdelo se mu je, da ga čaka velika riesreča. (Dajje prih.) vora pa jo ra/.vil program, katerega hoče zastopati ,.SIomskuva zvezau. NaS pro- gram jo narodiia in krScanska sola in tako tudi učiteljstvo : naroduo in kato- liško ne samo po imenu. ampak ludi po srcu in po duhu. Pobijal je daljo ugovore nasprotnikov proti verski Soli in katoli- Skemu učitoljstvu tor sklonil z besedami: Naze s tali.See je versko in narodno sta- lišče. To staliSče jo, bilo tudi prvega slo- venskega pedagoga, nepozabnega nain Sloinška. V njegovem duhu bodemo de- lovaü ua polju slovenskega Solstva, kor smo preprieani, da tako najboljo koiisti- nio slovenskemu ljudstvu, za katoro ino- ranio dolati in živeti. (Govornikove bo- sodo so vsi navzoeni navduSeno odobia vali.) Dr. J. Gruden je pozdravil zbo- rovalce v imenu slovenske duhovsčino tor jo so posoboj pozdravljal slogo mod učiteljstom in duhovsčino. Na luoitelj K ad leak jo pozdravil zbor v imenu kat. uciteljstvu iz Moravsko, pozdravil so posobej zavedno slov. kat. učiteljice, povdarjal, da so troba boriti proti liberalcem skuj)!io tor .sklonil : pod- pirajle vi nas. mi vas ! (Govornika se je veckral gromovito aplavdiralo.) \r imenu kat. dijastva jö pozdravil shod akadomik Hcincc. Povdarjal je, da so v našoin skupnein boju no gro za osobne koristi, marvoč za kržčanske idoalo v vzgoji. Ko zmagajo ti, zmaga Bog. ko zmaga Bog, zmagamo rni ! (Bumo odobravanje.) Ko jo so govoril Zoro tor pribil nodoslednosti nasprolnikov, je prečital F r. J a k I i č pozdrave, ki so dosli osno- valiiemu shodii, na prvom moslu pismo ljubljenega vladike dr. Ant. lion. Je- g I i e a, ki jo bilo z gromovitim navduSe- njom pozdravljeno. l'o probranih pozdravih , je precital učilelj J. Novak pravila „SlomSkove zveze", katera so so prodložila vladi v potrjenje. Bila so bi'oz spremembe sprejeta. Ko jo šo učitelj Jaklič naznanil, da jo oglasilo svoj pristup k drustvu že 80 učiloljev in učitoljic, G profesorjev, 20 katohotov tor voč podpornih udov in ustauoviteljev, slodila jo volilev odbora. Nadučitelj M. K a n t jo prodlagal sledečo gg. in gilt-., ki so bill soglasno izvoljoni in so si v prvi soji razdelili posamozne poslo tako-lo : Predsodnik F r. J a k 1 i c, nain. pros. A. Kržič; tajnik J. Novak, nam. Pavla Krujjio ; blagajnikdr. J. (*ru- il e ii, nain. Toncka Stupe a; knjižni- t'ar Fr. Oswald, iiam. J. Bajec, odbor- niki : J. Cenčič, Fr. Tomažič, H. Vižintin in AI. Holz ing or pi. Weidlieh. „SI omsk ova zvoza" je usta- novljena: zdaj jo treba lo od vas od- loenosti, krseansko misleei učitelji in učiteljice, da neustraseno pristopate v prav obilnom Stevilu teinu prepotrebnemu društvu. Nabirajte pa tudi marljivo članov mod svojimi prijatelji in znanei, ki naj pristopajo društvu kot pudporni claui in ustanovitelji. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi; A delo in trud nam Bog blagoslovi ! D o p i s i. S Krnsa. (Potopisna črlica). V ne- doljo 16. septembra ob W., uri popolu- dne napotim so iz Kopontabra v Dutovlje, da prisuslujem shodu „naroduo-napredne1' stranke. Pričetek shoda je bil menda tocno ob I. uri popoludne, kajti ko ko- rakani po Dntovljah proti shodiscu, mi nasproti prihajajoči pripovedujejo, da je vladni zaslopnik razpustil shod radi pro- pira pri volitvi shodnega predsednika. Mislil son» si to: jo pae smola, ubogi narod, danes ne boš imel užitka. Ko srecam drugo skupino ljudi, no mi ti pravili, da jo vladni zastopnik dovolil drugaeen sliod, katerega se smejo udele- žiti le Tumovei, „naprednjaki" in jednaki. Mislil sern si, no, saj vendar bode nekaj. Potolažen smuknil sem v krčmo g. Šte- fana Žvab, ter povžil kupieo dobrega te- rana. Od tod podal sem se v družbi na shodisXe, a prestrašil sem se, ko sem pri uhodu na dvorišee zagledal c. k. žandarja, ki jo bajo varoval, da ne bi kateri iz na- sprotne slranko šel na dvorišee. Bil pa sem toliko sice<»n, da sem smel ustopiti, tor vstopil, ravno ko jo Tunia besedieil, da narodna -naprodna stranka izvaja program g. dr. Ant. Gregoroie-a*). Kaj pa da ! 0 humbug! Dr. Tuiua, koneavSi svoj govor po- nudi dru Treo, naj on govoricenjo nada- Ijujo, a la odkloni ponudbo. Dr. Tuina pozovo predsednika Štoka, dutovljanskega naprednjaka, naj tedaj on govori**). Pnnl- sednik jo navduSeno govoril o napredku tor zadrl so v erne suknjo, pr^dbaeivši ,,(Tiu:enr, da jib naprodnjaki redo, da oni no smojo javno nastopati. Jaz pa ne bodi Ion. oporokal son» prodscdniku, da du hovniki proAivljajo s<^ iz svoje službe, da nima nihee pravice duhovnikom prodba- eivati, da jib redi, kajti oni so delavd. dobivajo plačilo za svoje dolo, toraj so oni kakor vsaki drugi stan, vendar 1<^ sami pn'zivljajo. Drognil sem s torn do- kazilom v sr.sonovo gnezdo. nakar se zglasi tak krik in vrišč* zbranih ,.naprodnja,kov', da je bilo groza. \)v. Tuma zabtova, naj predsednik napravi mir. Predsednik mi s povzdignje-- nim glasom pokaže vrata in vesol odidom z dvema tovarisoma iz one dru/be. Bilo jo kričanje. žvižganjo in lulenje, kakor v monažeriji. Druhal je dvema ueiteljema in jodnemu tr(;tjemu vendar preveč časti izkazala z svojim hropenjom. Kolov- ratil sern pot(jm po Dutovljah do 8. ure v noei, spraznil še par kozarekov, ter povdarjal narobe svet in dospel do za- kljueka. da uecnjak jo le isti, ki zna C-rne suknje otepati. 0 drugih govorih na shodih no vom (»oročati, kor sein bil le pet ininiit uavzoe, a poznoje so mi je1 povedalo, da so po t'arjih udrihali tako, da jo peklenšček v globini poskakoval vosolja. V a n d e rce k. D os t a v o k u r e d n i h t v a : Ta dopis nam stvar v marsit-em pojasni. ,.Soča" pise v svoji torkovi stevilki. da se jo Gregoreie sk rii pred narodom, ker ! j<4 [»i'iredil pri Uebku zaupim shod, a ne javnoga tor pravi nadaljo : ,.Ou hoci1 le kimavee okoli sehe; boji se — res- niee, zato pa so skriva za zakleujena vrata. -— In kako dcla n a S u strauka? JVli pa sklieujerno javne shode in vabi- ino na nje celö nasprotnike, pozivaje jih, naj le govoro, naj le vprašajo, kar ho- eejo in dobe jasen odgovor. — In to govori dovolj. kje je rosniea in kje — laž". No, Tuina in Gabrsčok sta prirodila javen shoil, na katori je prislo d o k a z a n o nail dve Iroljini udeležencev, ki niso Tuma-GabrAčekove barve, (a so domaeini, doeim sta sklieat dr. Tumu tntil v z;tpo- rediiih člankih avojega glasilu, da dr. (jiregorčič iiiinu n oben eg a prugrainu! Op. ur. ¦¦) Kdo je bil toraj predsiednikV Kakelj(H-atona no- delavnost prihodnjega državnega /bora. Dogodki na Kitajskem. Uusi so zaeoli svojo eoto poiagoma odpravljati iz Pokinga. Pot ruskih pol- kovnij je odposlanih v Tientsin, dv^ od- potujela v Mandžurijo. V Pokingu jo ostalo samo št^ 8000 ruskih vojakov. (.) nemskih eetah so pripovoduje, da so jjo nekod začele aperirali popolnoma na svojo roko ; tako je odslo I s>00 nemških vojakov z jedno haterijo vred pod po- voljstvoin geuorala Hix'pl'in'rja proti jugu, a za pravi eilj t(i okspedieijo nikdo no ve, sumi no pa, da gredo zavzemat ok raj Liang-llsiang, jako rodovitno pokrajino. Nemei hoeojo iw^kaj posebno svojoga na Kitajskom. Najnovojst» v<*sti poroeajo et'lo, da st» namoravajo zjodiniti Nomeija, An- glija in Japonska za skupno akctijo na Kitajskein, katera seveda meri proti Hu- siji. V to svrho se je podal brat, nein- skoga eosarja, print* Henrik, te dni v London na dogovor. Po drugi strani pa se razglaša, da so se zjedinile Kusija, FraniMJa in Amerika za skupno dolo na Kitajskem. Amerika jo izjavila, da stori vs(i v soglasju z Kusijo in [>ovh»ee tudi svoje eote iz Pokinga takoj, ko to stori Kusija. Tako so urojajo že dve stalni stranki mej katerima utegne pri ti do veejih posledie zaradi tega, kor tako Nemeija kakor Anglija noeeta biti brez plena v Kini. — Moj torn, ko se Angliji in Nemeiji so lo slino cede po kaki kitajski pokra- jini, pa že postaja Mand/urija od duo do due bolj ruska last. Huskemu vojnomu minislorstvu se poroea: Due 7. t. m. zavzelo je konjeništvo gonorala Kirgi.sa- novskeya mesto Oinoso mod Ninguto in Girino broz kakih izgub. Mandžurska že- h^zniska proga se nahaja pod varstvorn ruskih eet. Maudžurski guverner se uklanja vsem zahtevam Husije. Ljud- stvo daje prednost ruskemu papii-nattunu denarju pred kitajskim, in se pridno uči ruskega jezika. V raznih kraj in Kitaja se vr.se po- samiv.iii boji, po nekod so postali bok- sarji eedalj(^ pogumni.ši. Glede mirovnih pogajanj je dogo- vorjono shuleee : 1. Li-Hung-(.ianga pri- znavajo vesolile za pravega zastopnika ki- tajske vlade pri posredovanju, istotako tudi prinea Cinga; 2. v Kini se mora naslaviti vlado, ki bo mogla dati zahtC(^ bodo sprejeinal Nj. Veličanstvo pi-esvilli etvsar ilne 30. t. m. ob 10. uri dopoludne. ZglaSitnjo k islim sprojomala bodo kabiiuitna pisarniea, (poslopjo e. kr. okrajnega glavarstva v pritlieju) od 26. t. in. dopoludne do 29. t. in. zveeer. Zaupui shod j)(»litii'iio:;a drustva ,,Slof»'i*". —¦ Politieno dru.stvo „Sloga>4 priredi julri popoludne zaupni shod v H i I j a n i in sie^r v Doriseu . Svt'canosti o prisotnosti Nj. Ve- ličaustva v Oorici. Danes smo v po- ložaju, da objavimo nokoliko obširneje in natanenoje sporod doloeonih sveea- nosti. 1. Nj. Volieanstvo so pripelje z dvornim vlakorn ob 9. uri predpoldne. Na postaji ga sprejmo naeolniki vojaSkih in eivilnih oblastov, dežolni odbor, nu^stni žuj)an. Od lain slovosou sprovod v mosto po okraSeneni „Corso Franeeseo Giu- seppe 1.", kjer ga bodo od obeh strani pozdravljale obeinsko deputaeije eele dožole. ' 2. Na ribjem trgu v za to naprav- ljenem pavilijonu se pokloni eesarju ve- il ee goriSkih gospä. 3. Na Travniku izstopi Nj. V. pred eerkvijo Sv. Ignaeija iz koeijo; tarn ga bodo prieakovali: olieirski kor, uradniStvo, kardinal z duhovSeino; na to zahvalniea v eerkvi. 4. Na Travniku oglodovanje raz- stavljone infanterije. Od tain se poda cosar v svojo rezidenco v glavarstvenem poslopju. 5. Udanostni poklon dožoluega zbora in županov eele dečele in izroeitev zlate spominske svetinje. — Odgovor na po- zdrav dež. glavarja; |>r(idstavljenje udov dezolnega zbora in županov. 6. Sprejem kardinala in poklon duhovšeine, dvornih ilostojanstvenikov, plomstva, olieirskega zbora, državnih in avtonomnih oblastev in otieijelnih kor- poraeij. 7. Popoludne so popelje Nj. V. oglodat sporninsko ploSeo na deželni hiSi. 8. ()gled sad no razstave. 9. Ogled meslne hiralnice „Fran- cesco Giuseppe 1." 10. Ogledovanje topničarskega mo- Stva. — Po obedu sprevod po mestu z godbo in baklami, razsveeava mesta. V nedeljo due 30. t. in. Ogled de- želnega muzeja, ki se tistega due otvori v Atemsevi palači na Kornju. Ogled vojaSke bolnice in deželnega pomožnega druStva Kudeeega križa. Splosne avdi- jenee. Popoludne ob 3. uri odhod. Pripruv« za sprejem Nj. Veli- čanstva cesarja v (iorici. — Cembolj ko so bliža čas, ko bodemo imeli v svoji sredi ljubljonega vladarja naSe države, torn živahnejo postaje gibanje v naži solučni Goriei. To se vidi in čuti pov- sodi, kamor pogledaš: hise se popruvl.jajo. prodajalnice s svojimi izložbenimi okni zadobivajo praznično lice, in kar dela innogo prodajalnic posebno znakovite, lo so kupi blaga za zastave, ki čakajo hipa, da iz^iii<»jo iz prodajaln, a se spre- mene v zastave. plapolajoče v nebrojnem števrlu raz biš v pozdrav prihajajocemii cesarju. Po ulicah in cestah. v kalerih so bode prikazal cesar, se /e kopljejo jame za droge in stavijo se mogočni slavo- loki, prava triuml'alna vrata, skozi katere se popelje cesar. Jeden tak slavolek stoji zunaj pred južuirn kolodvorom. Ta sla- volok obeta biti prav krasen. Že zdaj se dvigujeta na njem dva velika cesarska orla s krono. Slavolok nosi zlat napis : ,.Virihus-unitis". Ding slavolok je pri gledališoii pri ubodn v inesto in jeden pri ustju šolske ulice pri cerkvi sv. Ig- nacija na Travnikn. Dalje se slavi inej šolsko in tr/.no ulico na ribjem trgu, krašna tribtma, na katerej bodo pričako- vale in pozdravile vladarja datne mesla in dežele gori.ške ; na stolnein trgu je pripravljena stavba za slovesnosl uzi- danja spominske plosce v palaco de/.el- nega dvorca in na trgu sv. Antona se prireja uknsna dekoracija za sadno raz- stavo. — Vse to in splosna zavest, da bode že v nekaterih dneh bival niej zidi našega mesta vladar Sirne Avstrije, daje vsetnu unanjemu lieu mesla svoj posebni značaj, ki je že inalone slovesen Oklic. Leta 1900praznujemo sedem- desetletni rojstni god presvetlega nasega cesarja in ob enem konec četrtega slo- letja. od kar se je poknežena grofovina Gorisko-Gradiska pridružila dedniin de- želam staroslavne Habsburške rodbine. Ta sreena spojitev je dala povod dežel- nemu zboru, da je določil jubilejske praz- nike, na klerib bi se ta dogodek obbajal z največjo slovesnostjo in da je odredil deputacijo, ktera bi izprosila od presvetl. Cesarja najvišo ljuhav Njegove prisotnosti; ta se je premilostno dovolila. Njegovo Velieanstvo pride? 29. t. in. predpoludne v nase glavno inesto in se poinudi tu do naslednjega due. lzvrševaje prejeto na- logo, prireja deželni odbor tako sijajne svečanosti, da se obrani še prihodnjim I'odovom trajen spoinin na to slavlje: zato pa je neobhodno potrebno, da čvrsto so- delujejo obeinski zastopi, koji naj, kolikor niožno, ozive deležbo s tein, da pošljejo deputaeije iz svoje srede s spremstvom obcinar,ev, previdno zbranib izsred Ijud- stva; ti naj se bodo poinikali lepo vred- jeni se svojimi načelniki proli Goriški železnični postaji, da bodo pri slovesnem vhodu Njegovega Vdičanstva v inesto dostojno zastopali prebivalstvo grolije na odkazauih mestib. Vabi se zupansl.vo, naj neinudoma Hklice občinsko staresinstvo v sejo, da sklene o tej zadevi ter določi Atevilo svojih zastopnikov in oluinarjev, klere se obve/.e poslati. Dolieni sklep naj potem takoj sporoči dezelnemii odboru ter mu predloži sejni zapisnik Tiste občine, ktere imajo svoje enakolieue oblečene godbe in ognjegasce, ustrežejo zelö, ako jib pri- družijo svojini deputacijam. Kadar bode Nj. Velieanstvo ubajal v nieslo, ločijo se gospodje župani od svojih deputacij v namen,dase združeni z deželnimi poslanei v palači okrajnega glavarstva poklonijo presv. Clesarju. 0 tern izda deželni odbor pozneje še posebna navodila. — bt>želni oUhor. Deželniglavar Pajer. /a „Solski Doin" dobil denarni- ^^r dne 19. t. m.: Narodno-napredna «ti'anka v Kanalu pošilja znesek 21 K. tiabi-anih 15. t. in. o priliki slovesa g. M. ^utarja, e. kr. svetovalca v Gorici. — 1 pravništvu „Gorice": Gospa Gomišček MttI'Üa iz Solkana f> K. IM'ipravljalni tečaj za srednje sole nčevib roditeljev. Prav ^Vni, pa pridni učenci se sol nine oproste ^^ela alj zu polovico. Oglas<^ sprejema vodstvo društvene Ijudske sole. l <'itey v {»okoju, ki ima se moči 111 veselje za poučevanje, dobi takoj •"^sto lVd zasejjni ljudski soli druslva ^/ olsk» Uom" v Gorici. Flača po dogo- ()i*u. Prošnje naj se pošljejo drušLve- il(1|"upred.sednistvii. rj, Zlatu kiiji|;u „Šolske^a Doina1. uinovo gl-silo poprašuje po Zlati knjigi,. ^ računih „ŠoNkega Doina" ild. ter !°vo glasilo iztakne vse, kar je ,.Gorica>l r i*U||a in kur ni PisjAlii, torej li'i bilo labko takinio tudi vse, kar je „Gorica" pisala »^latj knjjgi". mu" !<^olski Woi»"- Na „Šolskem l)o- dekl-M*1-' oslaneJ° letos le vsi deski in Kiiski razredi, nego prirastetem, kakor Jb. O.nenjeni krogi so ga zagotovili, da se zdinži la zad<*va s pribodoin cesarjevim v Gorico in s .praznovanjem štiristolelnice ter da se oddaja gradbe in gradba sama kolikor ino/.no |)os|ie.ši, da vlada s tem pokaže svojo naklonjenosl Ijudstvu. V dobrib osinib ali desetib dneh se mora torej kaj zgoditi, ako niso dunajska zagotovila prazne obljnbe. Na^li uspehi rir. Tainovili reso- lucij. -- Na dutovsluMii shodu j<1 bila stavljena in seveda tudi jednoglasno spre- jeta resolueija glede podporSciu za na- pravo trtnic in sadi.iili vrtov ua Krasu in drugod. In glejte! Uspehi te resolu- cije so že tu ! Kajti deželui odbor je te dni iz uže kedtij v to svrbo nakazanega doželnega krtnlita dovolil za trtniee sN^- deče podpore in sieer: Za Kreplje na Krasu (i()U K, za ištjak f)00 K, za l)ornb«Mg iUO K, za Kainnje 4UÜ K, za Ločnik 400 K in za Kanal 100 K. lludobni j(»ziki sicer govore, da so bile t<» podpore določene, š i; p r e d n o j e .š e I d r. T u m a n a K r a s predlagat svoje resolueije. Ali dr. Tiiina in njegovo glasilo „L a ž i t o r b a" bosta temu od- loeno ugovarjala ter trdila, da se je to zgodilo jedino le vsled na dutovskem sbodu slavljenib resoluciij. In mi se ne bodemo čudili, ako bodeta našla kaliuov, ki jim bodo to verjeli. Na dutovskem sbodu je bila slav- Ijena tudi tale resolueija: ,.1'ozivlje s(> visoka vlada, da v na- stopnem državnMn zboru predloži po- drobtie načrte bolnnjske in p r e d e 1 s k e železnice ter zgradbo takoj prične ; za slučaj, da bi radi obstojeeib neijgodnili raziner državni zbor ne prisel do skle- panja, pozivlja se visoka vlada, da izviMle železnico iz Gorice čez 1'rvačino, Štanjel ter Kras v Trst, kot krajevno železnico ter v to svrbo zagotovi lenieljno glavnico po deželi in deleznikib in prijoritetno po državi"'. ln glejte zopet! Te dni siri se ze z vso gotovostjo govorica, da vlada ne niisli uiti čakati državuozborskega zase- danja, marveč, da boče brez tega in že v najkrajSeni času začeli z zidanjein bo- binjske železniške crle iz Goriee v Trst ; — t a k o b u d o s e j e n s t r a š i I a d u t o v s k e g a s h o d a ! Clovek bi mislil, da je predeiska železnica pokopana s tern, da se je vlada odločila za drugo zelezuiSko zvezo s Tr.stom čez Ture in skoz Uohinj, ali re- solueija, stavljena na dulovskein sbodu, nas poučuje, da smo se v tern jako iim- tili: d r. T u m a b o č e t u d i p r e d e I- s k o ž e 1 e z n i c o ! la ako že druge re- solucije tako naglo uspevajo, zakaj ne bi usp(;la tudi ona glede „predelske že- leznice" V To se si< er ne bo zgodilo — tako bitro in vsaj pred državnozborskimi volitvami ne, ali uspehi ostalih Tumovili resolucij so iaki, da so v stanu vzdrže- vati, v s a j z a ča s d r ž a v n o z b o r - skill volito.v, tudi Kobaridce in bolčane pri dobri volji in v sladki nadi. Ce ne druzega, je vsaj to lepo od Tuine, da niti na Krasu ne pozabi svojih Ijub- Ijenih Kobaridcev in Bolčanov, katerim je prisegel zvestobo „po subem in po inorju"'. Kar se pa tiče naprave vodnja- k o v na Krasu, o katerih govori tudi jedna izmej stavljenib resolucij na du- tovskein sbodu, tnoramo priznati, da so državne oblasti vedno upostevale ter ugodno re^evale pro.^nje občin za pod- poro pri napravi vodnjakov ter jini žle v tern pogledu z najveejo blagobolnostjo vedno na roko. Vsled resolucije, stavljene na du- tovskem sbodu, bo pa v tern pogledu odslej drugaOe!! Občine namreč ne bodo več prejeinale državne podpore za na- pravo vodnjakov v srednjeveÄkih goldi- narjib, marvec v „naprednilr1 kronab. Torej proč s tonu)! In pri takih uspebih naj bi ne bila že zagotovljena „nar.-napredni" strauki zmaga „n a vs ej č r t i V !•' Pa proc: s šalo ! Ali se ne bode že skoro naveliealo na.^e ljudstvo tega slepenja; ali ne bode /,e skoro pograbilo inetle, ko s«^ mil pri- kažejo taki in jednaki „saltinbanco' V To, kar inecejo Ijudstvu ti Ijudj«^ v oci, ni v(;c pesek, marveč — ^ramoz, pravi ^riisč!!! „Ti'^ovska obrtna zadru^:iw. l)o- bili smo od tKikod po po.šti sled(M';ü vpra- šanje: ,,lJrosiin g. urednik, kaj to pomeni, da dobivamo udje „tig. obrtne zadruge%< pooblastila — še predno se je obuni zbor naznanil — in brez, da bi se bilo kaj nazn.anilo, o cem da se bo sklepalo. Mo/Je so morebiti tudi pri ,.zadrugi" v klešeah."' | VOeraj pa je prisel v nase ured- ništvo zopel nek ud „zadruge"' iz HrJ, kaleri nam jeprinesel pooblastilo, kalero so mu poslali v poilpis. V tern „poobla- stilu*' ni naveden ni dan, kedaj se bo ol>- državal ta obeni zbor, niti niso navedene toeke, ki. l>i se iinele obravnavati na lein obtnem zboru. Mi nismo nili |nvemu vprašaleu, nili drugemu zaniogli dati pojasnila; vprasamo j)a. ali delajo lako ,.prija- telji luči"? Ali in to morebiti „riba- renje v --- temi" V Svetujemo pa še pos.'bej vsakemu mill, naj ne kupi -— inacke v mebu! VoU'raiisKa slavnosi. •- \r nedeljo ob 4 in pol popoludne priredi tukajšnje veteransko druslvo \ proslavo K)0-letnice zdruzenja goriške grolije s babsbursko bišo v prostoiib goriskega centralnega semenišča s I a v n o s t n o zbor o v a- nje. Dnevni red: 1. Pichler: Cesarja Franca Jožefa' koračniea. 2. Rosenkranz: ..lYloja Avsti-ija", I'antazija. )i. Ambrozi- janska himna, bvalna p<»sem iz 0. stoletja. 4. Govor predsednika. f>. Cesar- ska pesem. Godba vojaška. Vstop prost. Zrclostni i/pit na rcalki se je vrsil ilne 21. t. m. Šlirje abilurijenti so imeli ponavljavni izpil, kalerega so vsi prestali. Stirje so delali maturo z nova, od teb se je jeden odlegnil med izpitom, jeden je padel, dva sla napravila izpit s povoljnirn vs|)ebom. Xovo vino. — Prepovedano je prodajati most do 1 1-. oktobra t. I. IMosi vvvv. Soc'o pri Uarki. Ko- iiiisija je due 12. t. in. kouečno potrdila naerl za ta most. Širino ceste pa. ki bo peljala na most, so povečali od 4 metrov na T). Iz Yedrijana (v IJrdili) nam pi- s(;jo: — (Jospod urednik! Upaiu, da priobčite sledeče vrstice v Vašej cenjftnej ,.(ioric:i*1, posebno, ker prihaja redko ke- daj kaj od nas v javnost. bodisi že dobro ali slabo. Letos se, hvala liogu, niinamo do- sed aj pritoževati <» slabeui, kakor prej- šnja )i l vinograde in spravila najkrepnej.se kmete v zadrego, kamoli inajhne pos<»slnike. No letos imajo, hvala liogu, uai^i vinogradi vse drugačuo lico posli II) kr. vcr, ;ili proti poštncinu pov/.cLjii ]>ri Jož. Valenčiču na Dunaju Hi. Bez., Stiingasse Nro. 9, I. St., Thür 10. /,alo/.!iik, o/.ir. prodajalcc jc voljni viniti tlonar- aku bi um kii[)Hc poslal knji^o šc nera/.ivzuiio in čislo v lifli ilncli na/.aj. ^ntou Qerbee gostilničar v ulici Sv. Klare št. 15. P. n. občiustvu naznanjaiii. da sein prevzel gostilno ,,Vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici'. Toöim pristna najboljša društvona vina, bela in crna, piintigamsko pivo in mineral no vode. — Poslužiin z okusniini jedili vsaki čas, vse kar mogoce po nizki ceni. Na razpolago so obširni hlevi za živino. lepo dvoriAče za igro na krogle in prijetna s(Mu;a za goste. Za dobra vina in jedila, kakor za točno in pazljivo postrežbo že lo jamoi, da me je društvo imeno- valo svojim uradnikom z nalogo. da izbiiam vina za krčmo in za društvo. Za obilen obisk s<^ toplo pri- porocam slav. občinstvu iz inesta in /. dežele. I'odpisana priporočata slavneinu ob- (\instvu v (iorici in na deželi svojo novo urojeno prodajalnico jestvin. V zalogi imala ludi raznovrstne pi- jače n. pr.: Crancoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, dornači tropinovec, fini ruin, različna vina, goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Cliril-Metodovo milo tor dnigo v to stroko spadajoce blago. --- Postrežba točna in po zmernih cenah. Z o lličnim spoštovanjom Kopač & Kutin, trgovea v Seineiiiäki ulici h. stv. 1. v JaHtni liiši, kjer j<; „Tig. obrt. zuilr." Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (;(H{!( A Via Giardino 8 priporoča prifttna bela in črna vina Iz vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih w i nogradov. bustuvlja iiu dujn in razpoäiljü po žolu/- uici na vse krajo avstro-egerake inonarliiji; v sodih ud üü litrov naprej. Na zahU>vo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poitena. Kotarji pi! Podpisani naznanja gg. kolesarjem, i da nun v zalogi dvtjkolesa iz najbolj- ' šega niaterijala po jako nizkih cenah, in sicer od 1 70 kron [8h gld.) naprej opi'em- Ijene z vs<'mi potrebšOinami (komplet). — Ob enem priporoča gg. krojačem in siviljatu svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev najnovejših sistemov od 4-8 kron {"J-'t gld.) naprej. — PoroStvo 5 let. — Daja tuili na obroke. Z odličnim spošlovanj<'tn >!:»rlin SuligoJ, nr;ir v K:iiti'iln. Zaloga vina in zcjanja. Podpisani naznanja p. n. obcinstvu, da stMii odprl podruznico g. Petra Man- zutto, v(Moposeslnika iz Uniaga v lstri, zalogo |)iistnega bologa in frnoj»a \ina ter nnnnogu tropinovca po jako nizki ceni. Priporočarn se za obilna naročila L Oilličnim spostovanjem Ferdinand Žagar, Gorica, na Korenju his. St. 2:«. Odlikovana tovarna 18!)i. 1891. 189 i-. vsakovrstneg-a pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici v lastni hiši. — Lastne žage. — Ustanovljena 1. 1891. vsakovrstnega [»ohistva, komphUnih spalnic, jedilnic in spi-ejemnic, od naj- navadniijAega do najfinejsega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. — Zaloga vsakovrstnih desk iz mehkega in trdega lesu; velika zbirka obkladkov (reme.sa) in strugarskih izdelkov, kakortudi vseh k mizarski. strugarski in tapetarski slroki spadajocih. potrebscjin. Blago se razpoštlja na vse kraje prosto želszniška postaja goriška. Jainči se za točno postrežbo. Brez konkurence! l'oüpisimi tr»üvci j