Ločevanje odpadkov Kompostiranje: Stara, a hkrati nova navada stran 5 Anketa Kako varčujemo Domžalčani? Športno Stane Oražem o 90-letnici Nogometnega kluba Domžale stran 14 stran 22 Intervju Branko Rožič stran 4 OBCINA DOMZALE Investicije in druge novosti Svetniki Občine Domžale so na zadnji seji občinskega sveta obravnavali kar nekaj, za občane pomembnih, tem. Poleg obstoječih investicij med katerimi zagotovo najbolj občutimo prenovo Kamniške ceste (slika zgoraj), je beseda tekla tudi o energetsko učinkovitih investicijah v vrtce, o brezplačnem internetu v Domžalah, znižanju stroškov občinske uprave, razvojnih programih, dvigu cen pokopaliških storitev, posodobitvi dela občinske uprave, obnovi spomenikov v našem mestu in prihajajočih decembrskih aktivnostih. Novoletni bazar Bliža se novo leto in tudi tokrat bomo na OŠ Domžale priredili novoletni bazar. Letos ga bomo priredili že šestič. Na voljo bodo izdelki, ki so jih naredili učenci ob pomoči učiteljev. Na tokratnem bazarju bodo na voljo tudi stare knjige in igrače, ki jih nekateri ne potrebujejo več, drugim pa bodo prišle prav. Vljudno vabljeni v torek, 22. 11. 2011, ob 16. uri v avlo OŠ Domžale. Vašega obiska bomo zelo veseli. OSNOVNA SOLA DOb Odprtje novih prostorov Naslednja številka glasila Slamnik izide v sredo, 30. novembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 22. novembra 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. V četrtek, 17. novembra, bo v O© Dob potekala otvoritev jedilnice in kuhinje s kratkim kulturnim programom, po otvoritvi pa se bo pričel šolski bazar, na katerem bodo starši vabljeni k nakupu izdelkov otrok. Delavnice bodo na temo izdelovanja dekorativnih božičnih namiznih ikeban, izdelovanja novoletnih voščilnic, izdelave domačega mila, ličenja, peke in prodaje raznega peciva brez embalaže, v telovadnici pa bo potekala prodaja izdelkov učencev, ki dišijo po novem letu. Izkupiček bazarja bo namenjen šolskemu skladu OŠ Dob.Vabljeni vsi starši, stari starši, bratje in sestre, znanci in prijatelji! ^080 22 36 2a i^i^vm^iitpmtffd www.Kp. commerce, si It wiftdiMhi Ownfilfe VabtmD te na u^pasabljanje la mlade u delo na Infotočkah. rvnik, ISl nsvembcr 1011 ab 17. urr ^llricHlerth ^udtnEike^ Muk» OoiHti^' h^oFin^iDiJ« midDmialfl^KinilLcflTii. 2 iz urada župana 11. november 20ii NOVINARSKA KONFERENCA Dragi bralci' drage OBČINE DOMŽALE decembra bo minilo 12 let, odkar sem napisala prvi prispevek za naš Slamnik. Glasilo, ki ima dolgo zgodovino, mi zadnjih nekaj let, odkar sodelujem pri njegovem tesnem nastajanju, daje ob koncu leta misliti. Smo izpolnili tisto, kar pričakujete od nas? Smo bralcem res zagotovili celostni vpogled v družabno življenje našega mesta? Smo omogočili dostop do potrebnih informacij? Kaj bi lahko naredili boljše, da bi bil časopis našim bralcem in bralkam prijaznejši? Slamnik daje po eni strani vse, po drugi strani pa še manj, kot bi lahko ^ Z ustvarjalci Slamnika, sodelavci, vsemi vpetimi v nastajanje našega občinskega glasila, se vedno znova sprašujemo in pogovarjamo, kako bi lahko izboljšali postopke, predvsem pa končno podobo. Idej je veliko; ko pride do tehnične uresničitve, hitro ugotovimo, da je marsikatera neuresničljiva, tiste, ki jih lahko uresničimo, pa lahko spremljate iz številke v številko. Naše glasilo, ki ima podobo zelo malo spremenjeno že leta in leta, seveda potrebuje spremembe. Verjamem, da so tiste, ki smo jih do sedaj že uvedli, pripomogle k večji preglednosti in da tiste, ki jih še pripravljamo, gredo v pravo smer. Seveda pa to lahko izvemo samo na en način - s pomočjo odziva naših bralcev in bralk, vašim odzivom torej. V letu 2011 sta pred nami še dve številki Slamnika. Prihodnja bo volilno obarvana, sajse bliža 4. december, ko bomo Slovenci in Slovenke ponovno odšli na volišča. Druga bo praznično obarvana, ker izide tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki, vzdušje pa bo temu primerno. Dragi bralci in spoštovane bralke, tokrat se ukvarjamo »sami s seboj« oziroma z našim glasilom. Menim, da je prav, da se vsi skupaj večkrat zazremo vase, v svoje delo, naredimo pregled in predvsem spregovorimo o morebitnem izboljšanju. Pa naj gre za naš Slamnik ali naša življenja. Mateja A. Kegel Deseta seja Občinskega sveta Občine Domžale V sredo, 26. oktobra je v prostorih Občine Domžale potekala novinarska konferenca, na kateri so aktualne dogodke v občini predstavili župan Občine Domžale, Toni Dragar, podžupan Občine Domžale, mag. Lovro Lončar ter vodja oddelka za investicije, Iztok Obreza. Kot na vsaki novinarski konferenci je župan tudi tokrat najprej podal informacije o zadnji seji Občinskega sveta, ki je bila zaradi organiziranega dobrodelnega koncerta Gasilske zveze Domžale in Občine Domžale nekoliko krajša. Na seji sta bili ključni točki rebalans proračuna ter obravnava Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik v družbo. Na seji so občinski svetniki potrdili tudi nove cene za pokopališke storitve, pristojbine in najemnine grobov ter pričeli z obravnavo sprememb in dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale ter Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Domžale, vse v prvi obravnavi. Občina znižala stroške plač za 100 tisoč evrov Kot je povedal župan, je bilo pri proračunu sprejetih nekaj ključnih odločitev glede na prihodke, glede na sredstva iz Evropske unije, države, fundacij in ostalih ter glede na uspešne javne razpise. Na opozorila vseh, občinske uprave in svetnikov, je bilo potrebno pristopiti tudi k racionalizaciji poslovanja. Ena od ključnih stvari, kjer je Občina Domžale znižala sredstva, so sredstva za plače zaposlenih, ki so znižana za 100.000 evrov (ni napredovanj, zaposlovanja, niti dodatnih stimulacij zaposlenih). Na prihodkovni strani se prihodki redno spremljajo. Izpad prihodkov je največji pri komunalnih prispevkih. Dogaja se namreč, da investitorji, ki so že plačali komunalni prispevek, vračajo gradbena dovoljenja in zahtevajo izplačilo plačanega komunalnega prispevka, tako da je na tem segmentu manjši izpad. To je Občina Domžale načrtovala in pri tem ni večjih težav. Občina Domžale v letu 2011 ni izvedla večjih nakupov, zato ni zadolžena. Anuiteta je okoli 300.000 evrov letnega zneska, kar v dimenzijah pomeni izjemno malo. Možnost kreditiranja se je prenesla v leto 2012, saj so v načrtu večje investicije, med njimi tudi vrtci in šole, česar pa občina ne bi mogla izpeljati s tekočimi sredstvi. Župan je še poudaril, da se bo med NRP-je uvrstila tudi investicija nadgradnje Centralne čistilne naprave. Predvideno je, da se ta investicija ne bo krila iz občinskega proračuna, v primeru, da občina ne pridobi evropskih sredstev, pa za največji dve občini posledično to pomeni investicijo okoli 2,5 milijona evrov. Sredstva bi v tem primeru pridobili EN.OBČINA 011 Domžale med energetsko najučinkovitejšimi občinami V mesecu oktobru se je z zaključnim dogodkom končal letošnji natečaj En.občina 011 v katerem je uspešno sodelovala tudi občina Domžale, ki se je v natečaju enakovredno postavila ob bok energetsko najučinkovitejšim občinam v Sloveniji, v kategoriji srednjih občin celo med tri najboljše. Pomena izboljšanja učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije se vse bolj zavedajo tudi slovenske občine. Mnoge med njimi samostojno ali v sodelovanju z različnimi partnerji izvajajo projekte na področju energetske učinkovitosti stavb, predvsem, ko govorimo o zgradbah občinskih uprav, šol in vrtcev. Aktivne so na področju prometa, ko govorimo o subvencijah, pri spodbujanju uvaja- nja novih tehnologij in rabi obnovljivih virov energije. Energetika. NET je letos drugič zapored podelila priznanje najboljšim. Občine, ki so se letos prijavile, med njimi tudi Domžale, so po ugotovitvah organizatorja in članov strokovne komisije pokazale predvsem, da razumejo pomembnost obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, kar izkazujejo na vseh področjih svojega delovanja, rezultati pa so vidni v obliki ukrepov. Vsaka od prijavljenih občin na svoj način skrbi za subvencioniranje javnega prevoza, energetsko učinkovite sanacije javnih objektov, javno razsvetljavo, uvajanje OVE, k učinkoviti rabi pa usmerjajo tudi svoje občane in občanke. Prijava občine Domžale, ki je v le- tošnjem natečaju prejela kar 86 točk od stotih je bila po oceni strokovne komisije zelo kvalitetno pripravljena, pregledna in konkretna. Čeprav morda nekatere stvari še manjkajo, pa je akcijski načrt pokazal, da so načrti na področju energetske učinkovitosti v Domžalah dobro terminsko in finančno razdelani. Plus točke je zagotovo prinesla tudi vključenost v program Ensvet. Sicer pa je med malimi občinami zmagala občina Miren Kostanjevica, med srednjimi, kjer je tekmovala tudi domžalska občina je bila najboljša občina Piran, ki je postala tudi absolutna zmagovalka letošnjega natečaja, med velikimi oz. mestnimi občinami pa je zmagala občina Velenje. Mateja A. Kegel s kreditiranjem. Manjše zadeve, ki so prerazporejene, so posledica obstoječe realizacije. Vzpostavitev brezžičnega omrežja za internet v letu 2012 Določene investicije so prestavljene v naslednje leto. V letošnjem letu občini ni uspelo kupiti zemljišča na Viru za gradnjo osnovne šole, prav tako je za naslednje leto prestavljena vzpostavitev brezžičnega omrežja za internet po občini. Od večjih stvari je župan omenil tudi družbo ICJ, ki še ni dokapitalizi-rana, saj firma še nima gradbenega dovoljenja. Sklep Občinskega sveta je, da se dokapitalizacija uresniči takrat, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Sredstva, ki so ostala nekoriščena iz javnih razpisov, bodo prerazporejena znotraj investicij. Z različnimi investicijami (izgradnja cest, preplastitev cest, gradnja vrtcev, šol, mostov, itd.) želi Občina Domžale ljudem omogočati kakovostnejše življenje. Oba proračuna za leto 2011 in 2012 sta uravnotežena, proračun za leto 2011 je praktično brez zadolževanja, v letu 2012 je po načrtu predvidenih 6 milijonov evrov. Kot je povedal župan, se bo Občina Domžale zadolževala le v primeru, da gre za dolgoročne stvari, ki bodo občanom služile dlje časa in ne le za kratkoročne, premostitvene stvari. Občina Domžale se vede racionalno, zato župan verjame, da bo tudi letošnje leto uspešno. Dobiček Centralne čistilne naprave tudi za razvojne programe Zapisano je tudi, da gre dobiček iz javnega podjetja Centralna čistilna naprava, ki gre prek proračuna kot namenski prihodek in se lahko uporabi samo kot odhodek za investicijo v nadgradnjo. V drugem primeru pa gre za načrte razvojnih programov. Občinski svet je sicer dal pooblastilo županu, da lahko spreminja in dopolnjuje načrte razvojnih programov za tiste projekte, ki so že uvrščeni v letni razvoj- ni program. Če pride do novega projekta, je potrebno investicijsko dokumentacijo obravnavati na Občinskem svetu. Pri starih programih lahko župan spreminja, pri novih pa je potrebno na Občinskemu svetu potrditi investicijski program. Kot je povedal župan, tudi sam ni želel pooblastila, s katerim bi novo investicijo lahko sam uvrstil v NRP, saj to predstavlja preveliko odgovornost. Občina Domžale v spomladanskem delu načrtuje še en rebalans proračuna za leto 2012. Takrat se bo videlo, kako bo s prenosi in z evropskimi sredstvi. Z uveljavitvijo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije župani ne morejo biti v organu javnih podjetij, ki opravlja nadzorstveno in upravljavsko funkcijo. To je bila do sedaj skupščina. Vseh pet občin, lastnic Centralne čistilne naprave, je v enakem besedilu sprejelo akt, ki uvaja tričlanski nadzorni odbor, ki bo imel upravljavske in nadzorstvene funkcije. Skupščina, v kateri so še vedno župani, bo imenovala nadzorni odbor. Tričlanski nadzorni odbor naj bi imel po strukturi lastništva enega člana iz Domžal in Kamnika, enega pa izmenoma iz Mengša, Komende in Trzina. Spremeniti bo potrebno tudi družbeno pogodbo, v kateri je natančno opredeljeno, kaj dela skupščina, kaj nadzorni svet. Obvezen dvig cen pokopaliških storitev V nadaljevanju novinarske konference je besedo prevzel podžupan Občine Domžale mag. Lovro Lončar. »Že prej je bila ob proračunu omenjena pokopališka dejavnost in Občinski svet je na tej seji sprejel Odredbo o določitvi cen pokopaliških storitev, pristojbin in najemnin za najem grobov. Gre za cene, ki so bile v veljavi že od septembra leta 2003 in glede na pretekle investicije v občini Domžale na različnih segmentih pokopališke dejavnosti, od infrastrukture, mrliških vežic in vsega ostalega, so s tem nastali tudi stroški, ki so zahtevali korekcijo cen. Na tej podlagi je bila pripravljena nova odredba, ki je te cene prilagodila nujnosti pokrivanja teh stroškov. Ne gre za drastičen dvig cen, saj so še vedno veliko nižje kot v ostalih občinah. Če je bilo npr. do sedaj za žarni grob potrebno plačati 12,2 evra, bo od 1.1.2012 dalje potrebno plačati 14 evrov na leto in za enojni grob, če je bilo do sedaj 18 evrov, bo po novem ta letni znesek v višini 21 evrov. V tej odredbi moram omeniti še eno zadevo. Pojavila se je želja svojcev, da se tudi na našem območju omogoči pokop pokojnikov z raztrosom pepela. Mi te postavke v dosedanjem ceniku nismo imeli, zato se je v to odredbo vključila tudi ta možnost tovrstnega pokopa pokojnikov. To velja že od samega sprejetja odredbe oziroma od objave v Uradnem vestniku, se pravi pred 1.1.2012, zato da lahko pokop omogočimo vsem tistim, ki bi to želeli opraviti z raztrosom.« Naslednja točka, ki je bila obravnavana na Občinskem svetu in se bolj nanaša na samo delo Občinskega sveta, po drugi strani pa je v nekem delu pomembna tudi za občanke in občane, je Poslovnik Občinskega sveta Občine Domžale. Ta akt je bila na seji sprejet v prvi obravnavi, predvidoma v decembru pa pričakujejo, da bo sprejet tudi v drugi, se pravi v celoti. Ob tem je podžupan poudaril, da gre pri teh spremembah za nekatere uskladitve s Statutom Občine Domžale, ki je bil dopolnjen oziroma popravljen sprejet spomladi, po drugi strani gre za uskladitev z veljavno zakonodajo in za umestitev nekaterih procesnih pravil v sam poslovnik, s katerimi so se srečevali ob posameznih postopkih na sejah Občinskega sveta, torej tisto, kar je bilo v praksi in ni bilo zapisano v poslovniku se sedaj poskuša spraviti v besedilo, zato, da bodo ta procesna pravila jasna. Skrajšanje časa sprejemanja proračuna občine Domžale Podžupan je omenil nekaj točk, vrednih omemb ob spremembah Poslovnika, saj so na nek način pomembne tudi za občane in občanke. Eno je sprejemanje proračuna. Čas sprejemanja proračuna med prvo in drugo obravnavo se krajša, predvsem iz dosedanje prakse in iz želje po večji operativnosti in po hitrejšem sprejemanju samega proračuna. Ob tem je omenil, da bo SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PiRNAT. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTORiCA NATAŠA V. JERiČ • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO HELENA URŠiČ TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT. 11. november 20ii iz urada župana 3 Statutarno pravna komisija to še proučila. S tem ne bo onemogočena ali zmanjšana možnost participira-nja pri morebitnih predlogih, pripombah, med prvo in drugo obravnavo različnih subjektov, ki lahko v skladu s poslovnikom vplivajo na to, da podajo svoje predloge. Gre predvsem za operativnost, da se proračun lahko hitreje sprejema. Gradiva svetnikom v elektronski obliki Druga pomembna točka je, da se omogoča elektronsko prejemanje gradiv za seje občinskega sveta. Na pobudo dela svetnikov se pristopa k večji informatizaciji dela Občinskega sveta, saj se gradiva sedaj lahko dobijo tudi v elektronski obliki, saj nekateri pri svojem delu uporabljajo prenosne računalnike. Na ta način bodo privarčevali določena sredstva, na drugi strani pa bo omogočeno sodobno poslovanje Občinskega sveta. Ena izmed novosti, o kateri bo še kar nekaj razprav, je dopustnost oziroma možnost sklicevanja tudi t.i. dopisnih sej Občinskega sveta. Na to temo je bilo na seji kar nekaj razprav in dilema, ali to možnost dopustiti ali ne, tudi glede na status in glede na pristojnost Občinskega sveta. Potreben bo še temeljiti razmislek o tem, ali dopisne seje imeti in pa predvsem ob kakšnih priložnostih. Ker je bila točka Pobude in vprašanja vedno na začetku seje Občinskega sveta, vedno pa je trajala uro ali dlje, so se porodile ideje o omejitvi tovrstnih vprašanj po času ali po številu, vendar pa bodo po dolgi razpravi stvari ostale take, kot so. Svetnicam in svetnikom bo tako na voljo, da v neomejenem času in tudi z neomejeno vsebino podajo svoje pobude in vprašanja. V prvi obravnavi je bil sprejet tudi Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Domžale. Ta akt je bil v prvi obravnavi sprejet soglasno, občina pa ga je posredovala v pregled tudi na Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Ko bo občina pridobila njihovo stališče, soglasje, se bo akt obravnaval na drugi obravnavi, predvidoma v decembru. Dom upokojencev z novo direktorico Besedo je nato ponovno prevzel župan Toni Dragar, ki je omenil še dve točki, zanimivi za tekoče poslovanje. Prva so predčasne volitve. Zato bodo v lokalnem glasilu objavljena Pravila o izrabi brezplačnega oglasnega prostora javnega glasila »Slamnik« za predstavitve kandidatov za volitve v Državni zbor RS 4. decembra 2011 na območju občine Domžale. Sistem bo enak kot že do sedaj. Druga pomembnejša točka je bila imenovanje nove direktorice Doma upokojencev Domžale in sicer je to postala Nataša Zalokar. Zalokarjeva ima izbor sveta zavoda, pozitivno mnenje lokalnih skupnosti, pridobiti pa je potrebno še soglasje pristojnega ministra. Kot je povedal župan, je bila dosedanja direktorica doma upokojencev v.d., tako da upa, da se bo s tem imenovanjem Dom upokojencev postavil na neke nove temelje. Investicije v teku in pričakovane investicije v prihodnjih mesecih Novinarska konferenca se je nadaljevala s predstavitvijo pomembnih investicij. Informacije je podal vodja oddelka za investicije Iztok Obreza. Kot prvo je omenil rekonstrukcijo Kamniške ceste, ki je skupni projekt Občine Domžale in Direkcije Republike Sloveni- je za ceste. Pri tem je pohvalil to institucijo, da je skupaj z Občino uspela zagotoviti potrebna sredstva za rekonstrukcijo ceste. Gradnja poteka tekoče, cesta je popolnoma zaprta za promet, zato so okoliške ceste bolj obremenjene. Cesta naj bi bila v roku enega mesca asfaltirana, zato bo v decembru že prevozna za promet, sledila bo ureditev kolesarske poti in pločnika na obeh straneh ceste. Med večje investicije v teku sodi tudi izgradnja novega mostu v Bi-ščah. Ker je bil stari most v izredno slabem stanju, promet je omejen na 1,5 tone, je občina zaradi varnosti vseh udeležencev hitro pristopila k reševanju tega problema. Dela tudi tu potekajo brez zapletov, zato pričakujejo, da bo most končan predvidoma do konca decembra. Za promet bo odprt v februarju 2012 (zaradi gradbeniških zahtev - trdnost betona, staranje betona, zagotovitev določene trdnosti tega betona). Most bo brez stebrov oziroma podpor. Pločnik v Nožicah do občinske meje s Kamnikom. Občina je že pričela z deli. Pločnik se začne v naselju Nožice in poteka do občinske meje z občino Kamnik. Del pločnika bo zgradila tudi Občina Kamnik, tako da bo to naselje po- Občina Domžale nadaljuje tudi z zagotavljanjem pitne vode do vsakega objekta v občini Domžale. Pričenja se izgradnja vodovoda na Pšati. Gradnja bo zaključena predvidoma v treh tednih. Tako bo zagotovljena vodooskrba za pet objektov na jugu Pšate. Kot je povedal Obreza, se v občini Domžale z vodo iz javnega vodooskrbnega sistema trenutno ne oskrbujejo še: Goropeče (okoli devet hiš), Jasen (tri hiše), Zajelše (pet hiš), Sela pri Ihanu, Zaboršt (tri hiše) in Račni vrh (devet hiš). v letu 2012 tudi energetsko učinkovite investicije v vrtce V naslednjem letu so večjega značaja investicije vrtec Palček na Viru, vrtec Krtek v Ihanu in prizidek k Osnovni šoli Rodica. Vrtec Palček na Viru bo zagotovil pet novih oddelkov, tri za prvo starostno skupino, dva za drugo. Razpis bo objavljen v novembru. Vrtec bo montažne gradnje, ki se bo začela v naslednjem letu, kar je pa odvisno od vremenskih razmer. V primeru, da se gradnja prične v januarju, bi se dela lahko zaključila v avgustu. Če pa bodo vremenske razmere slabe (visok sneg, nizke temperature) se rok izgradnje prestavi na november 2012. Gradnja bo potekala v dveh fazah - prva faza je izgradnja parkirišča, temu pa bo sledila izgradnja objekta. Vrtec v Ihanu bo zagotovil deset novih oddelkov, sedem oddelkov bo pripadalo vrtcu, trije pa bodo zagotovljeni za prvo triado osnovne šole. Gradnja bo potekala od začetka januarja. Ker gre za klasično gradnjo, bo gradnja daljša. Zaključila se bo predvidoma v oktobru 2012. Razpis za izgradnjo prizidka k Osnovni šolo Rodica bo objavljen v novembru. Prizidek bo v treh etažah (klet, prva in druga etaža). V kleti bodo zagotovili večnamensko športno dvorano, v prvi etaži bosta dve učilnici in dva kabineta, v drugi etaži pa dve učilnici in šest kabinetov. Prizidek bo končan v avgustu 2012. Kot je povedal Obreza, tudi Občina Domžale posega po alternativnih virih energije. Vrtec Palček bo imel urejene toplotne črpalke, Vrtec Krtek bo sanitarno vodo deloma zagotavljal prek sončnih kolektorjev, na Osnovni šoli Rodica pa bodo fasade izdelane iz fotovoltaičnih modulov. V novembru bo občina objavila razpis za izgradnjo mostu na Homcu. Gre za peš brv prek Kamniške Bistrice. S tem bo omogočen dostop iz osi Kamniške Bistrice do Arbo- Med pomembne investicije sodi tudi širitev tržnice. V poletnih mesecih je občina očistila zemljišče, izvajalec je izbran, tako da so z deli že pričeli. Tržni prostor bo podaljšan do ceste, ki vodi mimo Doma upokojencev. Dela bodo dokončana do konca novembra. Sama uporaba in name- stitev stojnic bo možna v poletnih mesecih naslednjega leta. Na tržnici bodo namestili osem novih zaprtih stojnic in 14 odprtih. obnova spomenikov v občini Domžale V nadaljevanju je župan podal informacijo o ohranjanju kulturne dediščine v Domžalah. Kot podlaga za spodaj opisane obnove služi Elaborat osnovnega vzdrževanja zgodovinskih spomenikov na območju občine Domžale, ki ga je izdelala Renata Pamič, univ. dipl. soc.in inž. gradb. V Elaboratu je opisanih 78 enot kulturne dediščine tako z vidika opisa zgodovinskega spomenika, elementov spomenika in predlogov rednega vzdrževanja. V letu 2011 so bila na posebni proračunski postavki za opisana dela zagotovljena sredstva v višini 40.000 evrov. Občina se ukvarja s problematiko že postavljenih spomenikov na zemljiščih, ki niso last Občine Domžale oziroma ni pridobljene služnosti. Občina je uspela na skoraj vseh spomenikih zagotoviti odkup ali služnostno pravico, tako da se lahko te spomenike sedaj obnovi s sredstvi iz občinskega proračuna. Tako so bila v zadnjih letih odkupljena potrebna zemljišča na Oklem, urejeno je lastništvo zemljišč spomenika v Zgornjih Jaršah ter urejena služnost v Križkarjevih smrekicah v Preser-jah pri Radomljah. Pri Šumberku je bila obnovljena okolica spomenika, prenovljen je tudi spomenik v centru Domžal. Prav tako je občina obnovila okolico in črke na grobišču v Domžalah, pa na Judeževi domačiji na Brdu pri Ihanu ter grobišče v Radomljah. Del sredstev je bil namenjen knjigoveškim popravilom za ohranitev muzejske zbirke Antona Breznika v Ihanu ter za obnovo in adaptacijo vaškega znamenja v KS Radomlje. V Radomljah je postavljeno novo vaško znamenje, ki se je v preteklosti nahajalo v središču križišča, zdaj pa je postavljeno pod lipo, obenem pa je urejeno tudi parkirišče. Del sredstev je bil razdeljen na podlagi javnega povabila lastnikom kulturne dediščine (sofinanciranje obnove fasade lekarne v Domžalah, obnova opleska pločevinaste kritine na zvoniku župnijske cerkve v Domžalah, ureditev muzejske sobe v strojnici nekdanjega Osolinovega mlina). Sredstva še niso bila porabljena, oziroma bodo koriščena na podlagi podpisane pogodbe. predstavitev decembrskih dogodkov Za konec je župan podal še informacijo o bližajočih decembrskih dogodkih v občini Domžale. Občina bo tudi letos tradicionalno organizirala miklavževanje v hali Komunalnega centra v Domžalah, ki bo 4. decembra 2011. Božiček bo otroke obiskal 24. decembra v Češminovem parku, Dedek Mraz pa 29. decembra., prav tako v Češminovem parku. Silvestrovanje bo tudi letos potekalo v Športnem parku Domžale. Urad župana Foto: Arhiv, P. Koprivnikar a^eh k 4 F J I f IK ri /4int 1.1 m J nU' v^ibljčll [ii tn-LtniivjiJr ruJiltit^H i1li' iihkr^ .: J;' iripu^u^ :cliul:iniii t/k.u;i|[ick. 'ii.mri' iliiltrmli^lir niliil-iir - li^^in^ r' iiifiiL i. m bi ^ -i .t l^il^ni '■li-' i 1?l|tT"iit.|d."vt ■ li iST :i-|il|-,.1l| ^'Jlll Li-I iiiihl L mi ■; ln'!L^:i^l;l:.tlJ -■.Ji'. ....... Eiu. HnlL-cn. |yiH|,';|:k l/jilLiih- ^dll¡:.-1 hiili rijiihlil^-iiki i-ll^iiihjiiji i .^liihll iii lii^iije i konici. .'hd ejilfr Vabili, dil U p^rK-bciL dan premihitL i najin! OM) m 6M Knjiga o dveh dekletih, ki prihajata iz povsem različnih svetov, a vendarle živita na istem planetu, je rezultat sinergičnega dela avtorice in nepogrešljivih ustvarjalcev - ilustratorke Marte Bartolj in oblikovalca Romana Peklaja. Trio je skušal s podrobnostmi, kot so bodeča žica in golob kot varuh, vdahniti romanu tisto, kar mu pritiče - ne le zgodbi dveh deklet, ampak pravo "knjižno dušo". O knjigi je novinar Reuters Thomsona Igor Ilič v svoji spremni besedi med drugim zapisal: »Joj, da pa tista tvoja prijateljica vse, kar pojé, izbljuva, se mi zdi pa ... No, enostavno nimam besed, glede na to, da tule stojimo v ateia A. K 16 koledar 11. november 20ii Petek, 11. november 2011 KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: PREBRISANI ZAJEC: DRUŽINSKA LUTKOVNO-USTVARJALNA DELAVNICA Vabljeni otroci od 4. leta dalje. Delavnico vodita: Mirjam Štih in Nives Podmiljšak Zaželena je predhodna prijava! Torek, 15. november 2011 KDAJ: ob 9.30 uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: IGRALNE URICE Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 15. novembra 2011, ob 9.30 uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni! KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: BARBARA SEIFRID: PODGANCA MANCA GRE V ŠOLO predstavitev interaktivne računalniške slikanice Vabimo vas na predstavitev interaktivne računalniške slikanice v torek, 15. novembra 2011, ob 17. uri, v Knjižnici Domžale. Vstop je prost! KDAJ: ob 19. uri KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58 KAJ: SREČANJA ZA ODRASLE OB KNJIGAH Na tokratnem srečanju se bomo posvetili knjigi Ericha Fromma Umetnost ljubezni in življenja. Srečanje vodi Sabina Burkeljca, prof. slovenščine in univ dipl. bibliotekarka. Sreda, 16. november 2011 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: VEČER ZA STARŠE: KAJ NAM OTROK SPOROČA S SVOJIM VEDENJEM? Rokovanje z otrokovim besom in »trmo«. Večer bosta oblikovali specialistki zakonskein družinske terapije Nataša Bider Humar in Metka Mejač Toplišek. Na predavanje po modelu relacijske družinske terapije dr. Christiana Gostečnika vas vabimo v sredo, 16. novembra 2011, ob 18. uri. Vstop je prost! Četrtek, 17. november 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: LITERARNA KAVARNA: ANDREJ E. SKUBIC Vabimo vas na LITERARNO KAVARNO z Andrejem E. Skubicem, ki bo v četrtek, 17. novembra 2011, ob 19. uri. Pogovor bo vodila: Mirjam Štih. Vstop je prost! Petek, 18. november 2011 KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO Vabimo otroke od 4. do 6. leta starosti na plesno gibalno izražanje, ki je zelo pomembno za otrokov vsestranski razvoj. Plesna animacija v povezavi s knjigo pa otroka še dodatno duhovno obogati in motivira. Prireditev ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO poteka pod vodstvom animatorke Lidije Smerkolj Turšič, v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Animatorka: Lidija Smerkolj Turšič. Prijavite se na oddelku za otroke in mladino. Vstop je prost! Popravek Zaradi tiskarskega škrata v napovedi prireditev v Slamniku z dne 21. oktobra 2011obiavliamo naslednji popravek: Družinska lutkovna delavnica bo v petek, 11. novembra 2011, ob 17. uri v Knjižnici Domžale in ne v sredo, 16. novembra 2011, ob 18. uri v galerijskem ateljeju Danijela Lovra Fuggerja. Odprtje likovne razstave članov društva Petra Lobode iz Domžal: Po slikarskih poteh slikara Ivana Groharja; 16. novembra 2011 ob 18 uri, odpade zaradi napake v tisku in se za krajši čas prestavi, z novo objavo v glasilu Slamnik. Naj ne mine dan brez knjige Tokrat si bomo ogledali knjige Študentske založbe iz Maribora, njihovo knjižno zbirko Piramida, kjer objavljajo uveljavljeni slovenski pisatelji in pesniki. Peter Rezman: Pristanek na kukavičje jajce Rezman je uveljavljeno pisateljsko in dramsko pero, ki v novem romanu prikazuje ljudi, ki nemočno opazujejo razvoj dogodkov, ki jih vlečejo vase, ne da bi jih oni uspeli krojiti. Saj ni, da se ne bi trudili, svoja sle-herniška življenja pestrijo z gledališkimi igrami in to ne ravno čisto lahkimi in enostavnimi. Vendar se, taki kot so, lomijo po vsej dolžini. Nikoli se jim nič ne dogaja, pa vendar se jim tisto malo, kar se jim zgodi, zgodi precej. In tako so povsem navadni ljudje kaj hitro samomorilci, pijanci, strahopetci, prešuštniki in psihopati, pravi Matej Krajnc. Cvetka Bevc: Polomljeni vilin Zbirka zgodb Polomljeni vilin ima v opusu Cvetke Bevc posebno mesto. V njej do polnega izraza pride pristop, ki ga je avtorica ubrala že na nekaj mestih v predhodnih romanih. Spregovorijo namreč predmeti, ki so Ponedeljek, 21. november 2011 KDAJ: ob 18.30 uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: DR. ZORAN MILIVOJEVIČ Mednarodno priznani psihoterapevt in transakcijski analitik, z dolgoletno prakso v individualni, partnerski in skupinski terapiji. Avtor poljudnih učbenikov Formule ljubezni, Emocije in Mala knjiga za velike starše. Predavatelj, univerzitetni učitelj in supervizor. Z njim bomo pogovarjali o ljubezni in partnerskih odnosih, o čustvih ter o vzgoji otrok in odgovornosti staršev. Pogovor bo vodila: Cveta Zalokar- Oražem. Vabljeni! KDAJ: ob 19. uri KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58 (Domžalski dom) KAJ: SPREGOVORIMO O JEZI Vabimo vas na predavanje Spregovorimo o jezi (poteka v okviru Programa za odgovorno starševstvo). Predavala bo Lili Jazbec, prof.. Torek, 22. november 2011 KDAJ: ob 12.30 uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: Berimo - kakovostno preživimo čas Tema pogovora bo varovanje zasebnosti pri uporabi interneta s poudarkom na uporabi družabnih omrežij, npr. (Facebooka), spletna zasvojenost ter nadlegovanje. Gostja: Tjaša Jerman Kuželički, Center za varnejši internet SAFE-SI. Vstop prost! Vljudno vabljeni! KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: MATEJA A. KEGEL: MAMI, ZAKAJ IMATETA ŽALOSTNE OČI? Predstavitev otroške knjige. Na predstavitvi in omizju ob izidu knji-gice bo tekla beseda o odvisnosti in vzgoji naših najmlajših ter preventivni zaščiti. Otroci bodo ob predstavitvi ustvarjali, starši pa boste s pomočjo gostov predstavili načine, kako se spopasti z otrokovimi vpršanji, ki segajo na področje odvisnosti. Vstop je prost! Petek, 25. november 2011 KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: LUTKOVNA SKUPINA UŠ: ROKEC NA DRUGEM KONCU SVETA Vabljeni na lutkovno predstavo Rokec na drugem koncu sveta, ki bo v petek, 25. novembra 2011, ob 17. uri v Knjižnici Domžale. Pravočasno si zagotovite vstopnice, ki jih dobite za 5 zamaškov. Ponedeljek, 28. 11. 2011 KDAJ: Med 10. In 19. uro KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58 (Domžalski dom) Vabljeni na tradicionalni prednovoletni bolšjak, ki ob od 28. 11. do 1. 12. v prostorih Centra za mlade. Po simboličnih cenah boste lahko nakupili raznovrstna darila za prihajajoče praznične dni. Hkrati vas pozivamo, da tudi vi prevetrite svoja stanovanja in k nam prinesete predmete, na katerih se nabira prah (spominki, knjige, nakit, igrače, slike, Izkupiček bomo podarili v dobrodelne namene. Vabljeni na ogled in nakup! KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: SANJA LONČAR: ŠČEPEC REŠITVE - ZAMOLČANE ZDRAVILNE MOČI ZAČIMB -pogovor Je novinarka in neodvisna raziskovalka , urednica priljubljene revije Skupaj za zdravje človeka in narave. Septembra je svoji dosedanji beri priročnikov o kandidi, bakterijah in uporabi antibiotikov skupaj s sodelavkami dodala novega z naslovom Ščepec rešitve - Zamolčane zdravilne moči začimb. Predavateljica, ki si prizadeva za življenje v sozvočju z naravo, je našla veliko novega in doslej zakritega v starodavnih znanjih in modrostih. Pogovor bo vodila: Cveta Zalokar- Oražem. Torek, 29. november 2011 KDAJ: ob 9.30 uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: IGRALNE URICE Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 29. novembra 2011, ob 9.30 uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive.Vabljeni! (IZ)BR@NO v Knjižnici Domžale z akterji »človeških zgodb« usodno povezani. V vsaki zgodbi sledimo dvojnemu dogajanju; na prvi ravni predmet pripoveduje svojo zgodbo, na drugi ravni pa zgodbo človeka, s katerim je usodno povezan. Predmeti so zainteresirani za akterje človeških zgodb, so do določene mere odraz njihovih notranjih stanj in stisk, a v njihove usode ne morejo poseči drugače, kot da opravijo vlogo, za katero so izvorno namenjeni, pravi o delu Robert Titan Felix. Štefan Kardoš: Pobočje sončnega griča V romanu avtor spleta prigode okoli neimenovanega moškega srednjih let, ki mu življenje dokončno na glavo obrne slika, ki jo dobi v dar od podjetja. Junaka sicer temeljno določajo nefunkcionalna razmerja z ženskami, pa naj gre za njegovo bivšo, sodelavko ali prostitutko, njegov svet pa zaznamujejo potovanja v puščave, detektivske agencije in čudaške blodnje. Avtor ponovno blesti v prepletanju pripovednih perspektiv (številne so medbesedilne navezave) in z ironičnim popisovanjem mejnih stanj posameznikove psihe zaznava mejo med njegovo fantazijo in zdrsom v obsedenost, norost, so o knjigi zapisali v Bukli. Dušan Merc: Planet žensk Gregor Lozar o romanu pravi: Ker Dušan Merc v prvih poglavjih svojega novega romana Planet žensk razdeli milje med rumeni tisk, vedeževanje in politiko, se nam lahko zazdi, da imamo opravka z romanom lunaparkov, teh območij somraka par excellence, kjer se na področju, namenjenem otroški zabavi, po sončnem zahodu med zvodniki, mistiki in kriminalci izriše svojevrsten memento mori. Lidija Gačnik Gombač: Pokrajina vrtnic To je čudovita in posebna knjiga. Morda se boste spraševali, ali gre za haluciniacije, sanje, zbirko pesmi, psihotičnih beležk, mističnih prerokb. Knjiga vsebuje vsakega po malem. Petdeset enostranskih besedil, naslovljenih in razvrščenih v deset ciklov. Tomaž Letnar: Jedci trupel Roman Jedci trupel na ozadju osebnih zgodb protagonistov vešče, z rahlo antiutopično noto in humorjem KNJIGE ZA ODRASLE: Robin š. šharma: MENIH, KIJE PRODAL SVOJEGA FERRARIJA, Učila, 200 Julian Mantle, uspešen ameriški odvetnik, doživi srčni infarkt. Hudo se zamisli nad svojimi puhlimi življenjskimi vrednotami. Čeprav mu na videz nič nemanjka, pusti za sabo uspešno kariero, vso materialnost brez duhovnosti in morale. Odpravi se v Himalajo med menihe, ki ga naučijo drugačnega pogleda na življenje. Iskrena želja ga pripelje nazaj v ZDA, da lahko svojemu prijatelju preda vrednote, za ketere je smiselno živeti. To je istočasno lahkotno branje in dober priročnik za osebnostno rast. H izrisuje nekak hibrid med resnič-nostnim šovom in skrito kamero, v katerega se pod diktatom gledanosti spreminja medijska krajina. Dobro je le še tisto, kar se splača, splača pa se zgolj tisto, kar se gleda. Velikega brata ne žene ideologija, ampak pohlep, tako njegov lasten kot pohlep občinstva, željnega biti priča padcu in slabosti sočloveka. Kot novinarju Arneju v nekakšnem manifestu nihi-lizma pojasni njegov šef, resnica ljudi že dolgo ne zanima več: »Govorice in opravljanja so mnogo pomembnejša, saj v njih lahko sodelujejo.« Etika, demokracija in človekove pravice »so samo cirkus, poln žalostnih klovnov, ki vsake štiri leta volijo cirkuškega direktorja«. Naslovni jedci trupel tako niso le morska bitja, ki počasi luščijo meso s trupla novinarja Ar-neja, ampak sama porumenela in dodobra trivializirana medijska družba, v kateri se vsakokratni predmet pozornosti kot v povečani različici zbora vaških opravljivk s svetovnim dosegom prav tako obere do kosti, pravi Tomaž Verdev. Tatjana Kokalj VEGETARIJANSKE jedi: [recepti, ki se jim ni moč upreti], Učila, 2011 Vegetarijanska prehrana je vse prej kot dolgočasna - to dokazuje tudi podnaslov knjige, ki pravi »recepti, ki se jih ni moč upreti«. Čedalje več je ljudi, ki sicer niso vegetarijanci, vendar ne želijo vsak dan jesti mesa ali rib. V knjigi so predstavljeni recepti: prigrizki in predjedi; Stročnice, oreščki in tofu; Testenine in riž; Zelenjava, priloge in solate; Sladice in nazadnje seznam vseh receptov. Giogrio Falleti: JAZ UBIJAM, Učila, 2008 Prvenec Giorgia Falletija je avtorju prinesel naziv najboljšega še živečega italijanskega avtorja. Zgodba se dogaja v monde-nem Monte Carlu, kjer se zgodi dvojni umor, pred katerim morilec pokliče v radijsko oddajo Voices in razkrije svojo namero. Monaška policija za pomoč zaprosi agenta FBI Franka Ottobreja, ki v Monaku okreva po tragični smrti svoje žene. Čeprav je prisegel, da je s policijsko kariero zaključil, se na prošnjo prijatelja komisarja Hulota le pridruži ekipi, ki preiskuje serijo umo- ■ Borut Golob: SMREKA BUKEV LIPA KRIZ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem, Modrijan, 2009 SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ je prvenec avtorja Boruta Goloba, s katerim seje uvrstil med finaliste za nagrado Kre-snik leta 2010. Zgodba je groteska, postavljena v slovensko ruralno okolje, kjer poskuša glavni protagonist Krištof s svojo motorno žago v enem tednu, kolikor časa se dogajanje odvija, urediti svet. Krištof se umika pred svojo radovedno zaročenko, dr. Trobevšek, profesor umetnostne zgodovine, se skupaj z mlado študentko za kratek čas nastani v direktorjevem vikendu. David Hodgson: IZZIV, Karantanija, 2008 Izziv je v bistvu priročnik za mladostnike, kako naj se naučijo sprejemati boljše odločitve in znati poiskati tisto, kar je v njih res najboljše. V prvem delu avtor pomaga razkrivati nekatere prednosti, ki jih bralec lahko ima: odločnost, smeh, ustvarjalnost, samostojnost, organiziranost, skromnost, zanesljivosti in ga izziva, da naj ugane, kateri od slavnih osebnosti imajo podobno osebnost kot on sam. Bralcu nadalje pomaga tudi razkriti, kakšno osebnostno naravnanost ima, kako naj se bolje razume z ljudmi in kako naj rešuje spore. V drugem delu avtor svetuje, da naj bodo bolje razpoloženi, saj le tako lahko sprejemajo pozitivne odločitve. Milan Kundera: NEZNOSNA LAHKOST BIVANJA, Mladinska knjiga, 2005 Sam roman je nastal na podlagi Nietchejeve teorije o ponovnem vračanju. O tem, da se bi vse na svetu ponavljalo v nedogled. Ampak ravno zato, ker se svet ne ponavlja in imamo v našem življenju vsakič samo eno priložnost za odločitev in ne vemo kako bi bilo, če bi se odločili drugače, je po Niet-chejevi teoriji naše bivanje lahko in naše odločitve prav tako. Kultna zgodba o Tomažu in Terezi je tudi pripoved o usodnih dogodkih, ki so z vdorom sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968 dokončno pokopali upanje na »socializem s človeškim obrazom«. KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO: Susanne Gervay: JAZ SEM JACK, Vodnikova založba, 2011 Delo avstralske pisateljice govori o enajstletnem Jacku. Ta je prijeten fant, navdušuje ga naravoslovje, igra nogomet, se druži s prijatelji. Nenadoma pa se vse spremeni, ko se zameri ogromnemu Georgu, igralcu rugbija. Le ta ga začne zasmehovati, s svojo bando pa ga začne tudi ustrahovati. Jack se začne izogibati pouku, pri urah se težko zbere, tudi prijatelji ga zapustijo, saj se bojijo ogromnega Georga. Edino prijateljica Anna se odloči, da bo ukrepala. PRAVLJICE, izbrala in uredila Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, 2011 Ob stoletnici rojstva Kristine Brenkove je založba Mladinska knjiga izdala knjigo pravljic, ki je v ne tako ugledni različici že izšla davnega leta 1965. Takrat je ob njenem izidu Brenkova zapisala, »da prinaša bralcem droban izbor iz neizmerno bogate zakladnice ljudskih pravljic s celega sveta«. Tako je v knjigi izbrala in prevedla pravljice različnih narodov:slovenske, norveške, korziške, jakutske, inuitske, nemške, afriške, angleške, avstralske, ruske^ Knjigo bogatijo ilustracije Ančke Gošnik Godec. Julia Donaldson: HIŠKA, MAJHNA KOT MIŠKA, Mladinska knjiga, 2011 Zgodba o stari ženički, ki meni, da ima premajhno hiško in ji modri mož svetuje, da naj vanjo povabi še kravo, kozo, pujsa in kokoš, je zgodba o nenehni dvojnosti in relativnosti življenja ter o vplivih na našo percepcijo. Niso namreč okoliščine tiste, ki so ključne za naše dojemanje sveta. Vse je odvisno od nas in naše odzivanje na svet okrog nas lahko kadarkoli spremenimo. Holly Wallace: SLIKOVNI ATLAS SVETA, Pomurska založba, 2010 Za najmlajše, da se lahko odpravijo na izlete po Evropi! Prek Sredozemskega morja lahko odpotujejo v Afriko, odkrivajo čudesa Azije ali obiščejo novi svet onkraj Atlantskega oceana! Pomembnimi podatki, čudovite fotografije in napotki, kako brati zemljevide. Raziskovanje postane zanimivo. if 11. november 20ii kultura 17 «'J prvi koncert nove 14. SEZONE KONcERTNEGA ABONMAJA v KDFb Z NOviM umetniškim vODJEM MATEJEM BEKAvcEM Morje s številnimi izvajalci V KDFB se je na prvem koncertu (18. oktobra 2011) novega ciklusa predstavila vrsta izvrstnih mladih izvajalk in izvajalcev pod skupno glasbeno noto morje, torej za glasbo, skladbe, ki jih je navdihnilo morje. Vodilni slovenski klarinetist mednarodnih razsežnosti, ki se nazadnje odlikuje tudi kot skladatelj, dirigent in umetniški vodja, Mate Bekavac, ga je oblikoval glasbeno in tudi vizualno. Pod dovolj zanimivo morsko tematiko smo v povsem različnih zasedbah poslušali glasbo skladateljev našega Črta Sojarja Voglarja, Antonia Vivaldija, Franza Schuber-ta, Georgea Crumba, Claudea De-bussyja, Mauricea Ravela in Toruja Takemitsuja. Zraven smo gledali še komplementarne video projekcije. Za začetek, seveda »uvertura« s slovensko glasbo: Sojar Voglarjevim Oceanom (iz Utrinkov, 2001) za dve flavti, violončelo in harfo v izvedbi Brine Kafol, Irene Kavčič, Martina Sikurja in Anje Gaberc. To je bila več kot formalna uvertura, več kot zgolj obvezna uvrstitev slovenskega dela v sicer zaokroženi programski koncept. Kajti tudi Slovenci imamo na dano tematiko morja še kar nekaj podobnih, starodobnih in novodobnih del. Izvajalsko in tehnično pa smo slišali več kot korektno izvedbo tega 2. stavka iz sicer 5-stavčno koncipirane skladbe suitnega karakterja; je> N. neposredno za tem, brez aplavza, v attacca nadaljevanju povsem nasprotna glasba: Vivaldijeva 3-stavč-na Morska nevihta - Koncert za violino, godala in basso continuo, op. 8, št. 5 s solistko Boženo Angelovo, godalnim kvintetom (Mojca Gal, Ziva Ciglenečki/violini, Nejc Mi-količ/viola,_ Jošt Kosmač/violončelo in Tomaž Štular/kontrabas) in čembalom (Domen Marinčič). Več nasprotij v tem delu je bilo na sporedu: med prvim in drugim delom, v baročni skladbi samo kontrastiranje in spet po tradiciji tega tako težko pričakovanega novega abonmajskega ciklusa v Domžalah letos - kontrasti. Ta je že po prvih dveh skladbah več kot upravičil vsa ta težka pričakovanja in Domžale tale večer spremenil navkljub veliki glasbeni ponudbi Ljubljane v neke vrste slovensko glasbeno Meko. Pravo presenečenj je bilo nadaljevanje s kar tremi Sc-hubertovimi tematskimi samospevi: Tišina morja, Ribič in Na morju; tokratna izvajalca sta bila tenorist Aco Biščevič in pianist Tilen Bajec. Majhnemu dinamičnemu ambitus tenorista je pianist prilagodil svoje decentne spremljave, pevske dikcije izvirnih nemških besedil pa so bile povsem neoporečne. Slogovno sta se umetnika povsem zlila med avtorsko poezijo in glasbo. Kljub že omenjenemu uvodnemu slovenskemu delu Č. Sojarja Voglarja je bila nedvomno skladba večera Američana G. Crumba Glas kita za tri maskirane izvajalce - (preparirane) flavto, violončelo in klavir v izvedbi Jerce Novak, Gregorja Feleta in Giorgasa Fragosa ter avtorja video projekcije Gašperja Jemca; torej so si vsi trije inštrumentalisti ob že itak zastrtem odru na zahtevo avtorja oziroma partiture še dodatno otežili izvedbo. Bila pa je s številnimi modernizmi in v tehnično zapleteni govorici vseh treh izvajalcev še eno praznovanje morja na domžalskem glasbenem odru; po odmoru pa še (pričakovani) bravurozni vložek ali še en tehtni prispevek tega koncerta, Prva rapsodija za klarinet in klavir z Aljažem Begušom in Juretom Goručanom in intermezzo s solističnim klavirjem istega v najslavnejši med tremi ' očnimi prikazmi M. Ravela. Proti morju za flavto in harfo T. Takemit-suja sta pred koncem odigrali še Irena Kavčič in Anja Gaberc, dočim se je pri sklepni Introdukciji in allegru za harfo, flavto, klarinet in godalni kvartet M. Ravela zbrala spet nova druščina tokrat izvrstnih domžalskih gostov: Cristina La Bruna, Brina Kafol, M. Bekavac, Tanja Sonc in Mojca Menoni, Gea Pantner Volfand in M. Sikur; finale, ki je po več kot dveh urah trajajočega koncerta prepričal še tako skeptičnega poslušalca, še več: polno zasedeno dvorano je spet enkrat popeljal daleč zunaj ustaljenih in konvencional-nih sporedov in zunaj bolj ali manj tradicionalnih izvajalcev, zdaj nove generacije (mladih) slovenskih in za pokušino tudi tujih glasbenikov. Zato komaj čakamo že naslednji napovedani koncert istega ciklusa, ko so 7. nov. 2011 napovedane večerne urice spet z novimi izvajalci, novimi zasedbami, predvsem pa z novo muziko. Dr. Franc Križnar prvi jazzovski koncert jubilejne 5. SEZONE v GALERIJI DOMžALE IN KDFB SEDEF - koncert modemih sevdalink Na letošnjem prvem koncertu jubilejne 5. jazzovske sezone (20. oktober 2011) v Galeriji Domžale je ponovno nastopila skupina SEDEF s koncertom modernih sevdalink, kot pove že ime tega vokalno inštru-mentalnega ansambla. V kvintetu vseh nastopajočih je prednjačila vokalna solistka, pevka Maša Pašovič, ki je ob spremljavi preostale četverice inštrumentalistov: Tilen Stepi-šnik (klasična kitara, saz), Šemsudin Džopa (akustična kitara), Sergej Randelovič (tolkala) in Marko Tur-šič (kontrabas), odpela 13 sevdalink v različnih priredbah. V urici in pol smo tako spoznali bogat repertoar ljubezenskih pesmi, ki najbolj pogosto opevajo neuslišano ljubezen in hrepenenje. Sicer pa, kot sem sam pred letom dni spoznal v sarajevskem muzeju sev-dalink, pomeni to (v srbohrvaškem jeziku) za ljubezen in dandanes za izvirno lirsko ljubezensko solistično pesem bosansko hercegovskih muslimanov v mestnih naseljih. Vsak napev je okrašen z melizmatično (tj. zaporedje več okrasnih tonov, ki se pojejo na en zlog besedila) melodijo v prostem ritmu in se poje pritajeno ali s polnim glasom. Od 20. stoletja je ta ljudska in prirejena pesemska zvrst razširjena tudi v Srbiji. Od tod seveda tudi očiten repertoar ansambla SEDEF, ki se z repertoarjem sevdalink z lastnim prepoznavnim pristopom do aranžiranja, priredb in izvajanja te glasbene zvrsti ali oblike in vsebine, izkazuje vse od leta 2004; nazadnje tudi z dvema cedejkama (2007 in 2010), katerih del repertoarja smo slišali tokrat tudi v Domžalah. Le-te pa vpletajo še elemente jazza, klasične oziroma resne glasbe, flamenka in (drugih) sodobnih glasb. Iz plošč Sedef in Sewda smo tokrat (včasih in glede na prisotno zasedbo) v malce modificiranih verzijah slišali tudi večino njihovih del kot so npr.: Što te nema, Kraj tanana šadrvana, Zasp'o Janko, ^ Emina, Čudila se aman ja, Razbolela se mamina grivna, Na pr'jestolu sjedi sultan, Izgrejala sijajna mesečina, Snijeg pade na behar na voče, Rosna livada idr.; tudi take, v katerih je odlični pevski solistki M. Pašovič (v backgroundu) z vokali pritegnila vsa moška četverica inštrumentalistov; napovedana menda kot neke vrste novost? Tale vokalno inštrumen-talni kvintet, ki je tokrat nastopil v Domžalah, je res pomenil neke vrste novost v pesemskem odkrivanju širšega južnoslovanskega prostora in ki očitno prinaša tudi na naš, slovenski glasbeni prostor določene refleksije. Hočeš ali nočeš: dolga desetletja smo bili skupaj, zakaj bi se pa sedaj naenkrat morebiti sramovali te bogate folklorne širine, ki bogati ene in druge, predvsem pa novim generaci- jam (izvajalcev in poslušalcev) daje v ponudbo vso širjavo tega nekoč enotnega geografskega in tudi glasbenega prostora. Vsi tokratni izvajalci na odru domžalske glasbene scene, ki so nastopili pod razstavljenimi platni-risbolovi Vlada Stjepiča, so pokazali dobršen del omenjenega in aktualiziranega repertoarja sevdalink in to v taki meri (po obsegu in kakovosti), da jim je enostavno treba verjeti v tem njihovem poslanstvu. Vse to je znala bolj kot ne (o)ceniti tudi prisotna in polnoštevilna domžalska publika, ki je v tem primeru že na samem začetku nove (jubilejne, 5.) sezone, dobesedno »okupirala« svojo Galerijo. Dr. Franc Križnar drugi jazzovski koncert jubilejne 5. SEZONE KDFB v GALERIJI DOMžALE Jazz našega »Američana« Igorja Lumpreta Na drugem koncertu jubilejne 5. jaz-zovske sezone (3. november 2011) je v Galeriji Domžale nastopil (tenorski) saksofonist IGOR LUMPRET s spremljavo ameriškega bobnarja Tommyja Craneja kot posebnega gosta; s tem, da si je saksofonist v nekaj redkih - le treh - primerih in v več kot uro in četrt trajajočem solističnem finišu, privoščil še posneto glasbo (back ground na lap topu). V igranju Newyorčana I. Lumpreta, ki ima sicer naše, slovenske korenine v rodnem Novem mestu, je na prvem mestu izvirna, avtorska, prirejena-aranžirana, zlasti pa ves večer izrazito improvizacijska glasba. Ta temelji oziroma je na neke vrste relaciji med bebopovsko jazzovsko osnovo in svobodnim, improvizacijskim jazzom. Za prvega - bebop - je značilno, da je kot eden izmed mnogih stilov nastal in izginil v štiridesetih letih prejšnjega stoletja kot reakcija na swing big bandov v značilnem štiridelnem ritmu. Tako gre v bebo- pu za zadržano, celo »varčno« glasbo, izvajano sprva samo v combo zasedbi z nervozno prhutajočim tonskim gibanjem, ki se je harmonsko vedno bolj oddaljevala od starega jazza in izginili po desetletju prevlade. Kot nalašč za našega Lumpreta, ki ima sam vse to v svoji izredno ekspresiv-ni igri tenorskega saksofona, pa še z dodatkom bobnov. Ti so sicer praviloma komorno podpirali izrazitega solista in si tu pa tam tudi sami privoščili izredne solistične vložke. Ti pa spet niso nikoli delovali v pričakovanju, njihov oziroma bobnarjev prispevek je bil spet najmanj, kar je: enakovreden solistu. Pri tem je bila vendarle prav Lumpretova (odlična) solistična igra virtuozna, nemalokrat celo vratolomna. Gre za izrazitega solista, ki razpolaga s celotnim mavričnim spektrom tonskega barvanja, niansiranjem tako občutljivega jazza kot bebop je. Če so bili uvodni (Lumpretovi) Zvonovi še tovrstno, onomatopoetsko barvani, ali kar programski, pa je bilo potem s preostalo deseterico skladb precej drugače: brez naslovov, imen, včasih tudi brez not in notnih zapisov, včasih tudi prehodi ene (skladbe) v drugo; skratka: to je bil pravi solistični in komorni jazz ali kar jam sesson pod še vedno razstavljenimi platni-ris-bolovi Vlada Stjepiča. Občinstva v Galeriji Domžale se je tokrat nabralo nekaj manj, očitno je enemu več kot odličnih domžalskih jazzovskih večerov botroval čas počitnic oziroma praznikov. Ampak to nič ne de vsem tistim, ki smo tokratni večer tudi jazz standardov slišali v tem nenavadnem instrumentalnem duu. Sicer pa: kaj je lahko v jazzu sploh nenavadno, še zlasti če gre pri predstavitvi vsaj zametkov bebopa za zasedbo, ki je še dosti manjša od sicer praviloma combo zasedbe. (Tenorski) saksofonist I. Lumpret je vsekakor jazzovski glasbenik svetovnega formata, ki mu kani še prisluhniti; zagotovo spet kdaj drugič ob spet drugačni zasedbi; naj bo le-ta taka ali drugačna, saksofonist Igor Lumpret bo zagotovo iz nje izšel kot popolni zmagovalec s samo njemu značilnim (osebnim) izrazom. Na decembrskem koncertu (2011) je v istem sklopu že napovedan A.Ši.Q, tj. Ana Šimenc Kvartet. Dr. Franc Križnar 18 kultura 11. november 20ii 2. dobrodelni koncert za ogrožene družine prostovoljnih gasilcev Dobro se z dobrim vrača V zadnjih letih je v naši občini organiziranih kar nekaj dobrodelnih koncertov in pravzaprav za nobenega ne moremo zapisati, da ni uspel. Naši občani in občanke, navadno pa se jim pridruži tudi veliko ljudi iz drugih krajev, pridno obiskujejo tovrstne prireditve in s prisotnostjo, včasih pa tudi finančnimi prispevki, dokazujejo, da jim dobrodelnost ni tuja. Tako je bil v lanskem letu organiziran tudi prvi dobrodelni koncert za poseben sklad za ogrožene družine prostovoljnih gasilcev, ki sta ga pripravili Gasilska zveza in občina, na njem pa so nastopali predvsem domači izvajalci, ki so se vsi po vrsti odpovedali honorarju. Za letošnji dobrodelni koncert, katerega izkupiček je namenjen ogroženim družinam prostovoljnih gasilcev in je bil konec oktobra - meseca požarne varnosti, je značilna še bolj množična udeležba obiskovalcev, ki so povsem napolnili halo Komu- nalnega centra Domžale. Tudi letos je koncert začela Godba Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomažina, za katero bo že 130 let uspešne glasbene tradicije. Obiskovalci smo jih pospremili z gromkim aplavzom, nekateri pa celo s petjem njihove izvedbe skladbe Otoček sredi jezera. Tanja Vidic in Franc Pestotnik Podokničar sta dopadlji-vo vodila prireditev, na kateri se je pelo, igralo in veselilo. »Belo obleko si že nosila« je zapel Stanko Petrič ob spremljavi svojega ansambla ter se poizkusil tudi kot pripovedovalec šal. Modrijani, dobitniki nepreglednega števila priznanj, navdušijo povsod, kamor pridejo, v Domžalah so navdušili s skladbami Ti nisi taka, Ti si moja rožica ter drugimi. Predstavil se je tudi Moški pevski zbor poklicnih gasilcev iz Centra za požarno varnost Domžale, ki jih vodi Primož Leskovec. S pesmima Noč razgrinja krila in Ruža crvena so navdušili in dokazali, da je tudi pesem pomemben del gasilstva, ki je za marsikoga od njih pa tudi za mnoge prostovoljne gasilce - način življenja. S svojo glasbo so navdušili tudi člani glasbene skupine Harmonk'n'roll in ansambel Saše Avsenika. Brez Golice ni nobene veselice, pa tudi dobrodelnega koncerta v Domžalah ne. Posebej opozorjeni pa smo bili na eno od novih pesmi, za katero je besedilo napisal Domžalčan Bernard Miklavc. Iz pobratene občine Koprivnica, kjer so se posebej tesne vezi spletle med obema gasilskima zvezama, je tokrat na dobrodelni koncert v Domžale prišla Ženska tamburaška skupina Cure iz Centra. Vrnili smo se tudi v čas znanega glasbenika Nika Zajca, njegovi potomci so se nam predstavili z nekaterimi pesmimi, med njimi tudi V Arboretumu Volčji Potok. Sledil je nastop Ansambla Svetlin ter igranje Marka Kavtičnika na gasilsko cev, omenim pa naj šaljiv nastop Podo-kničarja, kjer je bilo veliko prostora za »oceno« najaktualnejše politične situacije in priprav na bližnje volitve, veliko smeha je kot mama Zina vzbudil tudi Anže Sustar. Bilo je tudi nekaj iskrenih besed, ki sta jih izrekla župan Občine Domžale Toni Dragar in predsednik Gasilske zveze Domžale Rajko Novak, pa tudi priznanj in zahval, ki bodo vse nastopajoče spominjali na njihov prispevek v sklad za družine ogroženih gasilcev v letu 2011. Posebno priznanje sta prejela župan in glavni organizator Vido Repanšek. Dobrodelni koncert, ki je resnično pomenil lep glasbeni in pevski večer, je v vseh obiskovalcih pustil zavest in občutek, da smo naredili nekaj dobrega, to pa nas je naredilo srečnejše. Tudi zato, ker je bil to večer, ko so se srečali dobri ljudje, ki cenijo plemenito in požrtvovalno poslanstvo gasilcev, in ker je bil to večer, ko se je uresničil znani slovenski rek: DOBRO SE Z DOBRIM VRAČA. Vera Vojska menacenkova domačija v oktobru Janez Jocif: Glasbeni instrumenti na slovenskih srednjeveških freskah Potem ko smo bili prijetno presenečenji ob razstavi Ladine Korbar Oblačila nekoč: Srednjeveška oblačilna dediščina po predlogih iz slovenskih fresk in ko je takoj zmanjkalo razpoložljivih mest za sobotno družinsko delavnico: Oblačila nekoč in danes, ko je bilo dopoldansko druženje v Menačenkovi domačiji namenjeno spoznavanju oblačil, ki so jih ljudje nosili nekoč in primerjavi z današnjimi ter so udeleženci, ob pomoči Društva narodnih noš Domžale, sodobno poslikavali svoje robčke, smo bili v oktobru deležni še enega večera ljudske dediščine v besedi in pesmi. Strokovna sodelavka Katarina Rus Krušelj in Kulturni dom Franca Bernika sta namreč v Menačenkovo domačijo v Domžalah povabila Janeza Jocifa - glasbenika in kulturnega delavca, ki je predstavil glasbene instrumente na slovenskih srednjeveških freskah, med katerimi so bila tudi nekatera glasbila s fresk iz cerkva na našem območju. Janez Jocif se namreč v zadnjem času posveča preučevanju izvajalske prakse zgodnje glasbe, posebej v povezavi z upodobitvami glasbenih instrumentov na slovenskih gotskih freskah. Bil je pobudnik za rekonstrukcijo in glasbeno revitalizacijo mnogih pozabljenih glasbenih instrumentov, ki so bili glede na ohranjene vire pri nas dokazano v uporabi ob koncu srednjega veka. Tako se med drugim ukvarja z rekonstrukcijo dud, ki jih je v prvih desetletjih 16. stoletja predvsem na Gorenjskem upodabljal freskant Jernej iz Loke. Občinstvo je tokrat sledilo predstavitvi obdobju stare in ljudske glasbe, ki sta v tujini zelo povezani, pri nas pa zelo razločeni. Ljudska glasba se je uveljavila konec 19. stoletja in pomeni glasbo, ki jo imaš vedno »pri roki«, glasbo, ki ti služi ob določenih priložnostih in je za posamezne tudi idealna. Ljudskega gradiva imamo pri nas zelo veliko, imamo pa tudi veliko instrumentov na slovenskih srednjeveških freskah iz druge polovice 15. stoletja. Jocif ugotavlja, da je na freskah v naših cerkvah zelo veliko upodobitev glasbenih instrumentov - tudi iz drugih dežel, saj so freskan-ti zelo velikokrat prihajali iz tujine. Navedel je kar nekaj cerkva, kjer so ti instrumenti še posebej zanimivi; včasih tudi značilni za posamezno pokrajino, poudaril pa tudi, da je bila kulturna izmenjava v posameznih obdobjih zelo pogosta, posebej npr. v času križarskih vojn. Za obiskovalce so bile posebej zanimive freske oziroma glasbila v cerkvi na Goropečah pri Ihanu. Največkrat je šlo pri tem za različne piščali (mestni piskači), trobente, ki so posebej značilne za poslednjo sodbo, ogledali smo si lahko portativ, resterij, lutnjo, fidel, rebek, vihuelo, opazovali pravi »razvoj« violine, predvsem pa občudovali rekonstrukcije in glasbene revitalizacije mnogih pozabljenih glasbenih instrumentov, ki so bili glede na ohranjene vire pri nas dokazano v uporabi ob koncu srednjega veka. Janez Jocif sam poskrbi za njihovo rekonstrukcijo in zna na večino tudi zaigrati. Srečanje z glasbenimi instrumenti s srednjeveških fresk je prijetno zaključilo oktobrske dogodke v Mena-čenkovi domačiji. V. V. likovna razstava v GALERIJI DoMZALE Vlado Stjepič: Risbolov domžalska dekanija Revija odraslih in mladinskih zborov Poleg mešanega pevskega zbora župnije Marije vnebovzete iz Domžal je na misijonsko nedeljo 23. oktobra v cerkvi sv Jožefa na Viru zapel še zbor iz župnije gostitelja ter zbori iz župnij Sentožbolta, Trzina, Mengša, Moravč, Brda, Doba, Blagovice, Jarš in Češnjic. Predstavila sta se nam tudi mladinska zbora župnij Brda in Jarš in slednji nas je s pesmijo Siyahamba popeljal v Afriko in nas ob tem spomnil na delo naših misijonarjev in misijonark ter laičnih misijonarjev. Tokrat smo med posameznimi nastopi prisluhnili besedi, v kateri nam je Jaka Novak predstavil življenjepis mož, ki so ustvarjali cerkvene pesmi, ki jih še sedaj prepevajo mnogi zbori. Tako smo izvedeli, katere znane pesmi so delo avtorjev Janeza Travna, Janeza Miklošiča. Kamila Ma-ška, Valentina Stolcerja, Hugolina Sattnerja, Josipa Čerina, Petra Jereba, Emila Hochreiterja, Jakoba Sa-vinška, Antona Jobsta, Blaža Arniča, Franca Briclja in Silvestra Mihelčiča. Ob spremljavi Boštjana Černeta na orgle in pod taktirko Tomaža Pirna-ta so zbori skupaj zapeli še Njive so bele, Knezi rajski prihitite in Ave, sijajna zornica. Po končani reviji so se pevci in pevke zbrali v skupnih Prvo odprtje razstave likovnih del nove sezone 2011/2012 v Galeriji Domžale, ki deluje pod okriljem KD Franca Bernika Domžale, smo spremljali v duhu sodobne risbe umetnika Vlada Stjepiča iz Ljubljane. Avtor se je domžalskim ljubiteljem umetnosti v času od 13. do 29. oktobra predstavil s svojim zadnjim izborom risb iz cikla Risbolov. Razstavljene risbe so narejene v različnih mešanih slikarskih tehnikah na papir ali platno večjih dimenzij, ki so nameščene na zgornjih in spodnjih letvah za namen obtežitve. prostorih in ob prijetnem druženju ob pomoči moravške Mare sestavili nov zbor z imenom Od tu in tam in veselo prepevali, uživajoč dobrote, ki so jih pripravile gospodinje z Vira. ot je zapisala kustosinja galerije Mojca Grmek, je poglavitna ideja te premišljene postavitve, da se predstavi umetniška dela avtentično, brez popravljanj ali olepševanj, ki bi jih »oplemenitila« za gledalčev pogled. Pravi, da na tak način želi umetnik poustvariti vzdušje, ki vlada v njegovem ateljeju, in gledalcu omogočiti možnost neposrednega doživljanja umetniških del in spremljanja procesa njegovega nastajanja. Druga posebnost njegovega ustvarjanja so nenavadna risala, ki jih je za risanje na večje formate umetnik izdelal sam ali pa za risanje uporablja vsakdanje predmete: npr. za ustvarjanje različnih neenakomernih potez je primerna palica s kosom vate, ki jo pomaka v črni tuš; prirejene grablji-ce, ki omogočajo hkratno nanašanje vzporednih črt; omelo na palici, s katerim pričara mehkobne prehode med posameznimi s črto zaznamovanimi polji itd. To so risala, ki ne omogočajo običajnega stika s papirjem, temveč avtor z njimi išče drugačen pristop v snovanju likovne podobe. Tisto, kar dela Stjepičeve risbe prepoznavne, je tudi postopek dela, saj večje formate papirja praviloma položi na tla in nato s spontanimi potezami snuje abstraktne kompozicije in jim z obračanjem papirja podaja nove dimenzije. Praviloma pri risanju uporablja osnovna likovna elementa piko in črto, ki ju prepleta, zapleta, jima dodaja črna in bela polja, tako da proces ustvarjalnega dejanja deluje kot likovna igra. K izrazitejšemu plastenju likovne površine pripomore tudi uporaba neslikarskih materialov (gaza, vata, tkanine, pepel), ki jih »kolažira« na slikovno podlago. Zato je tudi to, kar umetniku predstavlja risbo, največkrat bližje sliki. Stjepičeva umetnost se nam zaradi prvega vtisa čiste abstrakcije zdi neoprijemljiva in simbolna, a bližnji pogled odstre tančico skrivnostnosti. Ni pomembno, da v narisanem oziroma naslikanem najdemo le nedoločljive, a asociativne oblike kot je npr. krajina, predmet ali celo figura, temveč je pomembno to, da nas avtor z deli nagovarja in ponuja del sebe, del lastnih spominov in intimnih izkušenj. Vsekakor pa gledalcem pušča toliko ustvarjalnega prostora, da v podobe umestijo tudi svoja videnja in občutja. Katarina Rus Krušelj Optika Skefie^ od 1975 lJiMtaiiilal7,DMililc 721 «IM ddHiiieu: |MiMMt:l-l3ln»-ll HbMliV-II 11. november 20ii kultura 19 CENTER za MLADE DOMZALE: 15 LET Z VAMI Mednarodna fotografska razstava Ljubezen in humor PRVI LETNI KONCERT VOKALNE SKUPINE DEA V soboto, 15. oktobra 2011, je v Kulturnem domu Franca Bernika Vokalna skupina Dea pod okriljem KD Ihan pripravila svoj prvi letni koncert in z nastopom navdušila poslušalce. Vanja Osolnik iz Krtine, Klara Cerk iz Borovnice in Urška Gregorič iz Preloga, ki sestavljajo skupino, so se zelo pogumno lotile oblikovanja in organizacije svojega prvega velikega nastopa. Presenetile so z zanimivim repertoarjem, odlično interpretacijo in domiselnim programom. Program so popestrili njihovi gosti, inštrumentalisti Karmen Zrnec (klavir), Barbara Kecelj (violina), Peter Merela (bas) in Domen Kovač (bobni) tej MePZ Slamnik, ki ga vodi Ana Černe in s katerim so odpele nekaj pesmi. Koncert je povezovala Nastja Simon, ki je prebirala vezni tekst Mojce Stoschitzky. Le ta je koncert pričela z besedami: "Pesem določa naše doživljanje preko vseh lokov osebne in nacionalne izpovedi, preko nezavednih tančin človekove duše. Pesem je radost, hrepenenje, bolečina, upanje, obup, strah in pogum. Vse to se zliva v čudovite harmonije večglasja, klasičnih in modernih priredb. S pesmijo se predstavljamo svetu, z njo se branimo. Tudi na Domžalskem ima zborovsko petje bogato tradicijo, in kar je najbolj razveseljivo, na novo vznikajo in rastejo nove oblike in nove skupine z originalnimi glasbenimi aranžmaji." Dekleta Vokalne skupine Dea so dijakinje 4. letnika bežigrajske gimnazije, v skupino pa jih je povezala ljubezen do petja in glasbe. Ustvarjati so pričele pod okriljem mag. Mani-ce Habjanič Gaberšek kot vokalna skupina Ptice, prepevale pa so ljudske pesmi. Ker so si želele izvajati tudi druge žanre, so ustanovile svojo vokalno skupino. Najraje imajo a cappella petje, to je petje brez glasbene spremljave. Izvajajo slovenske in tuje ljudske pesmi, sodobne in zimzelene, črnsko duhovno glasbo ter glasbo tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja, pišejo pa tudi lastne priredbe in izvajajo avtorske skladbe. So glasbeno izobražene, skupno ustvarjajo leto dni in imajo za seboj že lepo število nastopov. V Ljubljani so nastopile na bazarju žena veleposlanikov, predstavile so se na območni reviji odraslih pevskih zborov, nastopajo na krajevnih prireditvah in porokah. Vanja, Klara in Urška se po uspešnem nastopu in izpeljavi koncerta zahvaljujejo vsem, ki so jim kakorkoli pomagali pri organizaciji, oblikovanju programa in odrskega videza. Helena Gregorič Foto: Andraž Gregorič Ko je Občina Domžale pred 15 leti ustanovila Center za mlade Domžale, najbrž niti slutili nismo, kako se bodo dejavnosti iz leta v leto širile, pa tudi prilagajale trenutnim potrebam mladih iz občine Domžale. K pestrosti so prispevali tudi novi prostori v Domžalskem domu in pa povabilu centra: »Vsak dan se skupaj trudimo za še bolj zabaven in kreativen domžalski jutri. Pridruži se nam in se kreativno zabavaj tudi ti. Svetovalnice, šola za odgovorno starševstvo, ustvarjalne delavnice za mlade, medgeneracijske kreativne delavnice, kulturni večeri, mednarodni likovni, literarni in fotografski natečaji, tečaji, organizirani počitniški programi, zabavni popoldnevi, fotografija, predavanja in še marsikaj bi lahko našteli so oblike dela Centra za mlade Domžale, ki letos praznuje 15 let svojega delovanja.« Pri organizaciji in izvedbi vseh teh različnih interesnih aktivnosti pa se je pokazalo, da so nekatere mladim bližje kot druge, da se z njimi radi ukvarjajo in dosegajo tudi v mednarodnem merilu velike uspehe. To se je posebej pokazalo za področje fotografije, kjer so mladi in manj mladi fotografi in fotografinje centra prejeli vrsto prestižnih nagrad, veliko pohval pa so prejeli tudi za organizacijo in izvedbo mednarodnih fotografskih natečajev, katerih rezultat so bile številne kvalitetne razstave. Zapišimo še njihov zadnji veliki uspeh: fotografska sekcija mladih v Centru za mlade Domžale je na natečaju pod naslovom: Bistvo očem skrito, srcu odkrito, na petem vseslovenskem osnovnošolskem fotografskem natečaju prejela zlato medaljo. Tako so v centru pred kratkim slovesno odprli razstavo LJUBEZEN IN HUMOR. Na natečaju je sodelovalo 182 avtorjev iz 34 držav - z vseh koncev sveta, ki so skupaj prispevali kar 1550 fotografij. Med udeleženci je bilo tudi veliko fotografov iz Slovenije ter še posebej iz naše občine in centra. Žirija, ki so je sestavljali Kurt Batschinski iz Avstrije, Vasja Doberlet in Jurij Smole, je imela pri odločitvah kar težko delo. Odločila se je za 191 fotografij, za razstavo pa so izbrali po devet nagrajenih fotografij v kategorijah LJUBEZEN IN HUMOR ter 31 fotografij v prosti kategoriji. Na projekciji so si obiskovalci ogledali vseh 191 fotografij. Še zanimivost: na fotografijah LJUBEZEN je bilo veliko objemov, veliko domačih ljubljenčkov, tudi srčkov; del na temo HUMOR je bilo nekaj manj. Tudi na njih smo lahko našli precej živalskih motivov, je pa res, da je težko ustvariti fotografijo, ob kateri bi se človek smejal, ampak nekaterim je to uspelo. Slovesno odprtje razstave, kjer so podelili medalje in priznanja, so namenili tudi obeležitvi 15-letni-ce Centra za mlade Domžale, zato je bila slovesna govornica prof. Lili Jazbec, ki center uspešno vodi že od njegove ustanovitve. V svojem nagovoru je na kratko predstavila javni zavod in povabila mlade, da tudi v prihodnje v njem najdejo pri- ložnost zase. O samem natečaju in rezultatih je spregovorila Tinkara Koleša, organizatorka mladinskih programov, ki je k sodelovanju na prihajajočih fotografskih natečajih povabila vse ljubitelje fotografije. V začetku leta namreč pripravljajo že tretje leto zapored vseslovenski foto natečaj, ki je namenjen zgolj ženskam, torej fotografinjam - Moški 2012 (tokratna tema bo poleg proste moški in voda), pripravljajo pa tudi nov mednarodni natečaj, ki bo imel podoben termin kot letošnji. Obenem se je zahvalila Janezu Kosmaču, predsedniku Foto kino video kluba Mavrica Radomlje, da so letos spet skupaj izpeljali fotografski natečaj. V kulturnem programu je nastopila mlada pevka, zmagovalka več festivalov, Ajda Stina Turek. Naziv najboljšega avtorja razstave je pripadla Slovencu Izidorju Gašper-linu. S sedmimi sprejetimi fotografijami je dosegel največje število doseženih točk. Iskreno čestitamo tudi Lili Jazbec, saj je s svojo fotografijo na temo Humor Redkvice prejela bronasto medaljo. Pred Centrom za mlade Domžale sta v letu 2011 še zelo delovna meseca. Najprej november, v katerem so za mlade pripravili privlačne krompirjeve počitnice, pa tudi drugih aktivnosti do konca meseca ne bo zmanjkalo, nato pa je na vrsti veseli december. Vabijo vas, da se jim pridružite. Vera KULTURNO DRUSTVO JOŽEF ViRK DOB Opičja uganka ali Mamica, kje si? Nedeljsko popoldne 16. oktobra je v Kulturni dom Močilnik v Dobu pripeljalo cel živalski vrt: opice, slona, kačo, pajka, papigo, metulja in netopirja. Polna dvorana radovednih otroških oči je spremljala prijetno polurno predstavo Lutkovnega gledališča Fru-Fru iz Ljubljane, v katerem je glavno vlogo odigrala mala izgubljena opica, ki je po gozdu iskala svojo mamico. »Saj mi nobena od živali ni podobna,« je kar naprej ponavljala mala opica pisanemu metuljčku, ki ji je skušal pomagati. Si predstavljate, da bi imela opičina mamica krake? Kaj pa rilec? Ali celo krila? Še sreča, da je mala opica ob koncu našla opičjo mamico, ki je bila čisto podobna njej . Bojana VABUENi " Na tretjo otroško predstavo ČEBELiCA DEBELiCA v nedeljo, 13. novembra 2011, ob 16. uri. V Kulturnem domu na Močilniku bo gostovalo Gledališče KU-KUC iz Lendave. Informacije in rezervacije vstopnic: 041 420 610 društvu z veseljem pristopili k temu izredno zanimivemu projektu, ki je združil med seboj številna društva iz vseh koncev Slovenije, vsak s svojim poslanstvom. Veselim se že, ker vem, da bomo s prodajo teh koledarjev zbrali res veliko sredstev, ki bodo namenjeni pomoči potrebnim, hkrati pa je projekt združil enako misleče z različnih koncev sveta.« K sodelovanju je pristopili tudi Zavod za usposabljanje Janeza Levca, zbrana sredstva pa bodo namenili prepstava svojimi aktivnostim na področju spodbujanja vključevanja otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami, v širšo družbo. Koledarjev v prosti prodaji sicer ne bo, izdelan pa je v treh jezikih. Kot je povedala Petra Slapar s spletnega portala www.dominstil.si, bodo koledarje prejeli tudi v slovenski šoli v Torontu, izkupiček pa bo namenjen organiziranemu druženju tretje generacije Slovencev v Torontu. KUD Jožeta Karlovška Kolumbtvojajca AKTIVNOSTI KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUSTVA JOZETA KARLOVŠKA Dobrodelna prodaja unikatnih koledarjev Vodilni spletni portal za urejanje doma in interierja v Sloveniji, www. dominstil.si, ki obstaja in deluje tudi na zahtevnem italijanskem trgu (wwwcasaetrend.it), je v sodelovanju z devetimi slovenskimi ilustratorji in tremi italijanskimi izdal unikatni koledar, ki ga bodo v nakladi 300 izvodov podarili različnim dobrodelnim organizacijam z namenom, da ga same izlicitirajo, pridobljena sredstva pa namenijo za svoje dobrodelne projekte. V akciji poleg Kulturno umetniškega društva Jožeta Karlovška sodelujejo še: Rotary klub Domžale, Lions klub Celje, Zveza prijateljev mladine Slovenije - Ljubljana Moste Polje, Zavetišče za zapuščene živali Horjul in Zavod za usposabljanje Janeza Levca. Med bolj znanimi in uspešnimi ilustratorji, ki so prispevali ilustracije so; Barbara Jelenkovich, njene knjige so prevedene v štiriindvajset jezikov in so po vsem svetu doživele topel sprejem, Mojca Fo, ilustra-torka in arhitektka, Polona Lovšin, akademska slikarka in David Ličen, akademski grafični oblikovalcev in član Društva slovenskih likovnih umetnikov. K projektu so pristopili tudi članice in člani Lions Kluba iz Celja, ki bodo koledarje prodajali na Miklavževi stojnici v centru Celja, zbrana sredstva bodo namenili nakupu vozila za slepe in slabovidne v Celju, ki ga nujno potrebujejo, ter Rotary klub Domžale, zbrana sredstva bodo namenili miklavževanju za otroke iz rejniških družin. Predstavniki Kulturno umetniškega društva Jožeta Karlovška so koledarje prodajali na koncertu Adija Smo-larja, ki so ga organizirali 4. novembra v Lukovici, pridobljena sredstva pa bodo namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale. Predsednica KUD Jožeta Karlovška Katarina Karlovšek je ob tej priložnosti povedala: »Menim, da je poslanstvo kulturno umetniških društev tudi spodbujanje dobrodelnosti in prostovoljstva, zato smo v našem V soboto. 12. novembra ^ Kultu rnifTi danu firobEje. 20 kultura 11. november 20ii studijski krožek slamnikarstvo Razstava Članice in člani Študijskega krožka Slamnikarstvo smo bili zelo veseli kratkega poročila o razstavi Slamnikarstvo - naš dolg do prihodnosti, ki jo je Študijski krožek znotraj Dne-vov evropske kulturne dediščine v septembru in začetku oktobra 2011 pripravil v Knjižnici Domžale. Katja Šimenc je v poročilu ob tem zapisala: »V Knjižnici Domžale je bila razstava na ogled od 23. septembra do 7. oktobra 2011. Razstava je bila s strani obiskovalcev knjižnice opažena, na njen račun pa je bilo izrečenih precej pohvalnih besed. V tem času je bilo v knjižnici nekaj več kot 5000 obiskovalcev, ki so si imeli priložnost ogledati razstavo. Največ zanimanja so poželi razstavljeni predmeti. To je bila edinstvena priložnost, da smo širši javnosti pokazali, da je krožek dejaven pri postavljanju Slamnikarskega muzeja ter s tem ozavestili prebivalce Domžal in širše okolice, ki jim ta dejavnost še ni bila poznana.« Sicer pa je bila razstava le korak na poti do muzejske zbirke s tega področja, ki bo našla mesto_ v God-benem domu Domžale. Študijski krožek, posebej strokovnjakinje s področja ohranjanja kulturne dediščine, hitijo s pripravo vsega potrebnega za postavitev zbirke. Trenutno je največ časa namenjenega pripravam besedil. Veliko s svojim konkretnim znanjem na področju izdelovanja slamnikov (ročno in strojno) lahko prispeva Joži Košak, njeni izdelki iz slame pa so bili na že omenjeni razstavi posebej opaženi. V. V. veliki objem po osrednje-slovenski regiji Pred kratkim je v okviru zavoda Turizem Ljubljana izšla knjižica VELIKI OBJEM - Vodič po Osrednjeslo-venski regiji, v katerega uvodu lahko Ereberemo, da, če potujemo okrog jubljane v smeri urinega kazalca, lahko obiščemo petindvajset občin, ki skupaj z Ljubljano sestavljajo Osre-dnjeslovensko regijo, hkrati pa tvorijo zeleni obroč, njen veliki objem. Med omenjenimi 25 občinami najdemo tudi Občino Domžale, kjer se je avtorjem zapisalo, »Domžale sodijo med mlajša slovenska mesta in so pomembno izobraževalno, kulturno in športno središče, ki leži ob magistralni cesti Ljubljana-Maribor. Med zanimivosti in znamenitosti so avtorji uvrstili grad Krumperk, Železno jamo, Babjo Jamo, posebej omenjajo baročno cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gro-bljah ter cerkev sv. Lenarta v Krtini. Pozabili niso niti Plečnika in njegov krstilni kamen v cerkvi v Dobu, omenjajo Češminov park, Menačenkovo domačijo, kulturni dom, za katerega pravijo, da velja za najlepšo stavbo v Domžalah, niso pa pozabili niti na Kamniško Bistrico. Omenjajo znani pustni karneval na Viru in prireditve v okviru kulturnega poletnega festivala Studenec, precej prostora pa je namenjenega dobrim gostilnam, tako tistim najstarejšim, ki so dobro obiskane že več kot sto let, pozabili pa niso niti na mlajše gostilne ter Slaščičarno Lenček z znameniti kremšnitami in pivnico Adam Ravbar. Pa to še ni vse, saj nam predstavljajo pot od Save do Kamniške Bistrice, na kateri posebej omenjajo Arboretum Volčji Potok ter mesto Domžale, ki je zelo povezano s tradicijo izdelovanja slamnikov, predstavljajo nam program avtobusnega izleta z naslovom V naročje planin, kjer je zadnja postaja ogled Menačenkove domačije v našem mestu, nas popeljejo po Krjavljevi deželi, skrivnostih patra Avšiča in do Valvazorjevega Bogenšperka, zanimivo pa je tudi popotovanje skozi čas, v katerem boste obiskali Ilirske province, znamenitega arhitekta Plečnika, koliščarje, grofe Turjaške in Primoža Trubarja, bogato ilustrirana knjižica pa se zaključi z vrsto poldnevnih izletov do zelenih draguljev regije in obiska znamenite poti od Argonavtov do grofa Blagaja. Knjižica je koristen vodič po Osre-dnjeslovenski regiji, ki so ga izdajatelji združili z namigi za odkrivanje regije, s katerimi boste spoznavali skrite dragulje in jih sami nizali na ogrlico zelenih doživetij regije. V.V. kulturno društvo ihan Večer poezije, ko je spregovorilo srce in duša v njem Obiskovalci, ki smo se odzvali povabilu Kulturnega društva Ihan, da skupaj preživimo večer poezije, smo bili prijetno presenečeni že s samo sceno, na kateri so pesnice in pesnika Ana Kušar, Ivi Bohorč, Jana Po-ljanšek, Uroš Benko in Božidar Zajc - Daro ter pevka in glasbenica Neža Drobnič Bogataj in harfistka Urška Križnik Zupan pripravili prijeten kulturni večer. Tega so obogatili tudi s pravim kulturnim listom, v katerem so nam na kratko predstavili vse nastopajoče. Jana Poljanšek »Ali more srce v objemu tišine neslišno biti,« se je v svoji začetni pesmi vprašala Jana Poljanšek z Brda, žena in mati dveh hčera, ki sprejema življenje kot dar, zato rada stori kaj lepega za Boga in ljudi. Pesniti je začela že v rani mladosti, nato je življenje s svojimi koraki za nekaj časa zaprlo pero v predal, ki ga znova odprlo srečanje z Ljubeznijo ter svetu začelo razkrivati doživetja duše in srca v objemu človeka in Najvišjega. Leta 2008 je izdala svojo prvo pesniško zbirko Ljubezni moje duše. Njene pesmi so tesno povezane z ljubeznijo, na kar kažejo tudi naslovi: Ljubezen, Ne sprašujem se, Dlan, In vendar je samo Ljubezen, Ko se Srca dotakne srce, Gledam v oči in druge, med njimi pesem v kateri pravi: Ko se te dotakne ljubezen, ne razmišljaj, ne ocenjuj ^ Božidar Zajc - Daro Upokojeni gospod, ki ima rad stvarstvo, toplo besedo in pristne ljudi. S pridnim delom si je zgradil dom na Mali Loki, kjer z ženo v miru uživata jesen življenja. Velikodušnost srca ga je pripeljala na pot spremljanja umirajočih, kar je bilo zanj globoka življenjska izkušnja. Poleg verzov piše tudi razmišljanja in črtice. Rad se druži z Jezusom. Njegove pesmi so globoko občutene, kljub smrti tesno povezane z življenjem: ^ hočem dihati s tabo, da bi manj bolelo. ^ dokler dihaš, upam, še si tu. Posebej sta mi v spominu ostali pesem, posvečena materi, in Ko boš odšla, ne zaloputni z vrati. Ivi Bohorč Rojena na Goričici pri Ihanu in življenje ji ni prizanašalo. Odpoved ledvic je življenje utirilo v svoje tire, Ivica pa se ni vdala. Veselje do življenja ji vedno znova daje moči za premagovanje vseh težav. Zanima jo glasba, rada ima domače živali, še posebej muce, ljubi naravo in piše pesmi. Njeni prvi pesniški zbirki je ime Upanje. Na večeru se je predstavila z osebno izpovednimi pesmimi, nekatere pesmi pa so prinesle tudi motive iz narave ^ Uroš Benko Živi na Goričici. Ni se še odločil, v kateri smeri bo nadaljeval pot po srednji šoli. Rad razmišlja in se potaplja v duhovne globine. Je tih, a zna pokazati tudi veder in nasmejan obraz. Take so tudi njegove pesmi, v katerih »trga kose sonca«, piše o zlivanju noči, o novih barvah, slišali pa smo tudi prave ljubezenske pesmi. Ana Kušar (Njene pesmi je brala Neža Peterka.) Živi z družino v Prelogu. Huda bolezen matere in njena smrt v Aninih najstniških letih jo je z ostro bolečino zaznamovala za vse življenje. Pisati je začela že v času šolanja, rada bere in se sprehaja po mirnih gorskih poteh, prostranih poljih in pa kar ob Kamniški Bistrici. Vse to se kaže tudi v njenih pesmih, ko se lepota narave prepleta s krhkostjo in občutljivostjo ter bolečino človeške duše. To potrjujejo naslovi pesmi, ki smo jim prisluhnili: Je ženska, Beseda, Megla, Metulj, Konji ^ divji konji, Pišem ti. Prva pesniška zbirka ima naslov Odprla sem okno. Urška Križnik Zupan Pesmi so spremljali zvoki harfe, ki je bila v rokah Urške Križnik Zupan, ki je pod mentorstvom prof. Rude Ravnikar Kosi leta 2003 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Udeležuje se mojstrskih tečajev priznanih umetnikov in je harfistka v orkestru Slovenske filharmonije, ob koncu pa se je umetnica samostojno prestavila s Cigličevim Adagiom ljubezni. Neža Drobnič Bogataj Pevka in glasbenica, ki vedno rada nastopa doma. S svojim žametnim glasom razveseljuje ljudi in je uspešna v različnih glasbenih skupinah in v sodelovanju s številnimi glasbeniki. Leta 2006 je na Slovenski popevki prejela nagrado za naj de-bitantko, letos pa je izdala svoj prvi CD z naslovom Drobne stvari. S svojimi nežnimi pesmimi, med njimi ^ da bi mogla ljubiti in biti ljubljena ^ je obogatila prijeten večer poezije v Ihanu. Ko se Srca dotakne srce ^ pravi v eni izmed pesmi Jana Poljanšek. Na večeru poezije v Ihanu se je to tudi zgodilo. Vera Vojska kulturno društvo miran jarc škocjan Dama iz Maksima odplesala, prihaja knjiga o pestri zgodovini društva Ko se gledališki zastor zapre, je čas tudi za druge aktivnosti, ki jih sicer v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan nikoli ne zmanjka. Tako so se nekaj tednov po zadnji predstavi letošnje domače uspešnice Dama iz Ma-ksima člani in članice zbrali na zboru članov, ki je bil namenjen pregledu dela društva v zadnjem obdobju. Seznanili so se s poročili organov, hkrati pa, ob sprejemanju delovnih načrtov in načrtov investicij, že seznanili z njihovim uresničevanjem. Na vprašanje, katera bo domača predstava v letu 2012, pa bo potrebno še malce počakati. Se pa po drugi strani približuje izid knjige dr. Veljka Vuli-kiča o 60-letnici Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. 10. decembra 2011 bo v KD Franca Bernika društvo predstavilo avtorja in knjigo, le dan kasneje pa si bomo lahko v njihovi dvorani na Studencu ogledali tudi razstavo o zgodovini društva. Poročilo o delu društva je predstavil predsednik Lojze Stražar, ki je ocenil tudi organizacijo in izvedbo posameznih prireditev. Opozoril je na investicije, opravljene v zadnjih dveh letih, ki so bistveno prispevale k izboljšanju pogojev - tako za društvo kot obiskovalce. V razpravi je bilo ugotovljeno, da tudi po 60. rojstnem dnevu društvo hodi po ustaljenih poteh, z nekaterimi novostmi, hkrati pa je bilo podanih kar nekaj pobud in predlogov, ki naj bi pomagali, da bi bili pogoji za delo društva še primernejši. Ob tem seveda ni šlo brez pogovora o problematiki, ki se zaradi splošne krize kaže tudi pri sofinanciranju dejavnosti društva in želenem nadaljevanju urejanja poletnega gledališča, kjer je vedno potrebno še kaj novega. Posebej je bila ob tem pohvaljena Občina Domžale, ki pomaga, da so bili vsi dosedanji kulturni poletni festivali, kakor tudi gradnja poletnega gledališča, izpeljani, njej pa sledijo tudi nekateri drugi financerji, ki so kljub krizi pripravljeni sodelovati z društvom. Najpomembneje pa je, da v KD Miran Jarc ostajajo ljudje, ki so pripravljeni s svojim prostovoljnim delom pomagati na vseh področjih. Prav njim se je predsednik posebej zahvalil in jih povabil, da tudi v prihodnje ostajajo najpomembnejši del društva. Slišali smo tudi več konkretnih predlogov, od katerih tokrat omenimo pobudo priljubljene kostu-mografinje Nade Slatnar. Nada Slatnar, ki je s sodelavko postala tudi članica društva, je namreč Dobrodošli na prijetnem jesenskem pevskem večeru ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA STANETA HABETA v petek, 18. novembra 2011, ob 19.30 v Osnovni šoli Domžale. V večeru zimzelenih melodij se nam bodo pridružili tudi pevski gostje. Vabljeni, da se nam pridružite tudi vi! Ženski pevski zbor Staneta Habeta opozorila na problematiko shranjevanja oblek in kostumov, ki jih je iz leta v leto več, a zanje ni primernih prostorov, težave pa nastajajo tudi pri njihovem šivanju, pomerjanju in oblačenju. Delo društva je pohvalil tudi Janez Avsec, predsednik Sveta KS Krtina, o nastajanju knjige in njenem zaključku pa je spregovoril avtor dr. Veljko Vulikič. Sprejemu vsem poročil, programov in informacij je sledil neformalen pogovor o opravljenem delu, pa tudi sprejem novih članov. Izkazalo se je, da je KD Miran Jarc Škocjan uspešno zaključilo leto 2010, hkrati pa se enako zaključuje tudi letošnje leto. Na opravljeno delo so člani in članice ponosni, kot smo nanje ponosni vsi, ki smo si lani in letos ogledali katero od številnih domačih predstav, koncerte in druge prireditve. Še enkrat pa povabilo vsem, ki bi se radi bolje seznanili z zgodovino KD Miran Jarc Škocjan - od gledališča pod kozolcem do današnjega modernega poletnega gledališča. Predstavitev nove knjige bo 10. decembra 2011 v KD Franca Bernika v Domžalah, 11. decembra 2011 pa ste povabljeni v prostore društva na Studencu, kjer bo slovesno odprtje razstave. Dobrodošli! Vera Vojska v spomin Tone Pavček 1928-2011 Toneta Pavčka sem zadnjič objela pred nekaj tedni. Na predstavitvi njegove zadnje knjige Juri Muri po Sloveniji, ki jo je Založba Miš pripravila v Kliničnem centru. Pripeljali so ga z rešilnim vozilom, bil je na vozičku, bolezen, s katero se je spopadal zadnje leto, pa ga je že močno zdelala. A klub temu je njegov obraz še vedno žarel med ljudmi, prijatelji in znanci, bil je tako poln upanja, radosti bivanja in življenja, trudil se je, da je poklanjal nasmehe in pozornost. Se iskreno veselil. Povedal je, da še vedno piše in dobesedno, tako rekoč na smrtni postelji, je še pisal. Zadnjo pesem o angelu in srcu, ki počasi peša in jo je igralec Jernej Šugman prebral na pogrebu, je poklonil vsem, ki ostajamo. Neskončno sem hvaležna usodi (če to lahko tako imenujem) za darilo, da sem imela priložnost povedati temu velikemu slovenskemu pesniku, kako veliko nam pomeni in kako radi ga imamo. »Naj ostane življenje z vami, še in še sem mu takrat zaželela z njegovimi besedami ^ A žal je omagal, utrudilo se je njegovo srce. Tone Pavček je velik sin slovenskega naroda. Zrasel iz revščine, kmečkega sveta, zemlje, ki toliko daje, med drugim tudi vino, ki ga je imel rad in ga sam prideloval. Za tolažbo in predvsem za veselje. Bil je pesnik, predan in poglobljen v intimni svet, v tihe ure samote in bolečine, ljubezni in lepote, občudovanja naše dežele in narave. A obenem aktivist v najboljšem pomenu besede, vedno prisoten tam, kjer je bilo pomembno, zato nikoli ravnodušen in vdan v majhnost in ponižnost. Premišljeno in nekako iz dolžnosti je bežno vstopil tudi v politiko (bil je celo poslanec), a le toliko, da je opozoril, kadar je ta skrenila. V zapletenih in težkih časih je postal urednik na založbi, kjer je pogumno dajal in odpiral prostor tudi tistim, ki so bili pri oblastnikih v nemilosti. Nekateri zaradi modernističnega iskateljstva, drugi zaradi kritične vsebine, s katero so se zoperstavljali oblastnikom in sistemu. Bil je eden od snovalcev in ustvarjalcev kakovostnega programa slovenske televizije (v njegovem času so nastale kultne nadaljevanke Mali oglasi, De-kameron, pa Bratovščina sinjega galeba, Mladost na stopnicah), predsednikoval je pisateljskemu združenju. Bil je tisti, ki si je upal leta 1989 na Kongresnem trgu prebrati Majniško deklaracijo. Intelektualec in mislec, ki je vedel, kaj je dolžnost razumnikov, a obenem človek, ki je bil vedno med ljudmi, jim približal poezijo, pa prevajal in pisal eseje. Pesnik, ki je dal ogromno tudi najmlajšim in se znal vživeti v njihovo cicibansko dušico. Če bi nam kdo bil lahko zgled, kakšen naj bo pravi človek in pravi Slovenec z veliko začetnico, potem je bil to prav on. Malo je ljudi, ki znajo v nas zbuditi in prebuditi čista patriotska in domoljubna čustva, ki nam uspejo spremeniti naš pesimistični pogled na svet in družbene razmere in nam povedati, da je veselje, radost življenja in prebivanja nekaj, kar nam je dano in dovoljeno. Kljub udarcem, s katerimi tudi njemu ni bilo prizaneseno. Pred letom in pol smo se z njim srečali tudi na pogovoru v domžalski knjižnici. Nepozabno in neprecenljivo. Pronicljiv, iskriv, kritičen, preroški. Še posebej smo to doživeli tisti, ki smo ostali z njim na druženju, kasneje, ob kozarčku in njegovih zgodbah, prigodah in spominih, ko je z rokava stresal verze in citate ^ In hudo mi je, da mi ga ni več uspelo obiskati v Seči, kamor nas je povabil na obiranje oljk. Njegov svet, slovenska Istra in nikoli pozabljena rodna Dolenjska, stik z zemljo in preprostim človekom. Takrat smo se pogovarjali tudi o televiziji. Užaloščen je bil, ko je Tonetu pavčku Pretrgana podoba pesnika. Poet za otroke. Juri Muri v Afriki. Besede za sladkosnede. Juri Muri po Sloveniji. Otrok do konca. Zaljubljen v življenje, v obstoj, v poezijo. Stihi in sonce. Razkošje besed. Upočasnitve. Bil je. Ostale so pesmi. Dediščina. Z njimi podoba. Nepretrgana. Cela. Zlatka Levstek ocenjeval, kaj se dogaja z najbolj pomembnim medijem nove dobe. Sam je v času svojega urednikova-nja vedel, kako pomemben vpliv ima, kaj mora ljudem ponuditi in kakšno je njeno poslanstvo. Za slovenski jezik, narodovo prihodnost, kulturno poslanstvo, zdrav duh, odgovornost do naroda. V njegovih časih je bila televizija pravo kulturniško jedro in je dodobra izpolnjevala svoje poslanstvo. Ko danes o tem razmišljam, sem žalostna. In ne morem molčati in biti ravnodušna ob najnovejšem dogajanju. Kako simbolno se je to pokazalo prav v času njegovega slovesa. Ko sem spremljala, kaj se je dogajalo v dneh, ko smo se poslavljali od njega. Bil je zgolj slučaj, da se je v istem času ponesrečil mladi italijanski motorist, tragično, pa vendarle ^ Komercialna televizija je neskončno več časa posvečala prav temu, poslala v njegovo rojstno vas ekipo, iskala ljudi, ki so govorili o njem, njegovem življenju, spremljala slovo in žalost sokrajanov, kolegov motoristov ^ Ampak to je bil vendarle samo mladenič, ki je znal dobro voziti motor. Se lahko tu pri nas, v Sloveniji, primerja pomen teh dveh življenjskih zgodb, njun pomen za našo narodno bit, preživetje in prihodnost? Patriotizem? Preživelo čustvo? Je to patriotizem, ki izginja in si ga ne upamo več pokazati? Nas je res sram izkazati spoštovanje in nekoliko več pozornosti, dati več programskega časa za našega dragega pesnika, domoljuba, človeka, ki je obiskal skoraj sleherno slovensko šolo, mladim ljudem približeval slovensko besedo in dal tako velik prispevek, da smo danes to, kar smo? Ne, ni prav, ni pošteno in ni primerno, da nas tako poneumljajo in nam postavljajo neke nove, izumetničene, skomercializirane in nam tuje vrednote. Zgolj zaradi dviga gledanosti zanimivih, a še zdaleč ne usodno pomembnih motorističnih dirk ^ Zato sem žalostna in zaskrbljena, kam gremo in kakšna bo prihodnost naših otrok in vnukov. Ker tega nismo zmogli povedati in pokazati tudi z medijsko pozornostjo, skupno žalostjo in spoštovanjem, sem zvečer rajši odšla v svojo sobo, prebirala njegove pesmi, se spominjala njegovega prešernega nasmeha in sporočil, ki nam jih je zapustil. In vem, da nisem bila edina. Ali kot je zapisal v pesmi Ljubezen iz zbirke Dediščina: Meni je ljub ta svet, tako krut in ravnodušen. A še vedno je upanje, da bo kdaj bolje in drugače. Cveta Zalokar - Oražem 11. november 20ii kultura 21 Pisma bralcev Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva Pravica do obveščenosti Vodstvo Heliosa nas je seznanilo z načinom čiščenja tehnoloških emisij. Dvomi so odveč, v Heliosu ni sežigalnice industrijskih odpadkov. Šlo je za za težavo v čistilni napravi, ki so jo odpravili. Še vedno pa ne vemo, kakšna voda priteka iz naših pip, kakšen zrak dihamo v času kurilne sezone, koliko je s težkimi kovinami ali z drugimi strupi onesnažena zemlja, ki nam daje kmetijske pridelke. Pa bi morali vedeti, saj gre za naše zdravje, za zdravo življenje. Občina bi morala pri Agenciji za okolje izposlo-vati postavitev stalne ali mobilne ekološke merilne postaje, ki bi nas redno seznanjala z onesnaženostjo zraka. Občinsko komunalno podjetje bi nam bilo dolžno posredovati analize pitne vode iz vseh črpališč, od pristojnih inštitutov bi morali izvedeti, kakšna je kakovost živil z naših njih in travnikov, kaj priteka iz čistilne naprave in industrijskih obratov v reke in potoke, kolikšno je elektromagnetno sevanje iz baznih telekomunikacijskih postaj in transformatorskih postrojenj, kolikšne so emisije hrupa ob prometnicah ali v bližini tovarn. Če bi vse to vedeli, bi se lažje obvarovali škodljivih vplivov okolja. Občani imamo pravico biti o vsem tem obveščeni. DVO Domžale-Kamnik Jože Nemec Volitve so pred vrati V politični boj stopamo preveč neresno, neodgovorno, z zavajanjem volivcev, pri čemer gre le za oblast in boj za proračunski denar. Resnost stanja v Sloveniji nam pri tem ni pomembna, važno je le, da pridemo do korita. V naši državi in družbi so zato potrebne temeljite spremembe, spremembe v našem razmišljanju in zakonodaji. Če bi želeli spremembe, bi se morali v politiki, tako v parlamentu kot tudi na drugih mestih, znajti večinoma trdni, pošteni, preverjeno dosledni kandidati. Posebno pozornost bi morali volivci posvetiti delovanju kandidatov v zadnjih dvajsetih letih in njihovemu spreobra-čanju. Prednost bi vsekakor morali imeti kandidati, ki v času tranzicije niso izkoriščali namernih lukenj v zakonodaji, v Domžalah je kar nekaj takih z imenom in priimkom, in se finančno okoriščali ter prispevali k veliki socialni diferenciaciji, ter kandidati, ki se z delovanjem v politiki niso finančno okoristili. Tudi takih je kar nekaj in so v vseh političnih strankah. Žal pa je res, da se jih drži prizvok nesposobnežev. Ker so delovali pošteno, pregledno in se niso ukvarjali s transakcijami, ki so sicer v naši brezpravni državi legalne in so nekomu prinesle revščino, drugemu, ki je bil na oblasti, pa bogastvo, niso uvrščeni med uspešneže. Navsezadnje gre za bistvo zaupanja oziroma nezaupanja v politiko in politike. Če se vprašamo, zakaj Borutu Pahorju, ki je dokazano človek z največjo osebno integriteto med slovenskimi vrhunskimi politiki, v tem mandatu ni uspelo, zakaj so ga načrtno rušili predvsem koalicijski partnerji, če- Nagrajuje Car line Honda Ambrož Radomlje Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu SLAMNIK št. 12 - 2011. Nagrade podarja CAR LINE HONDA AMBROŽ Radomlje Zvonka SLAPAR, Rafolče 31, 1225 LUKOVICA brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC Jelka PLAZNIK, Trdinova 34, 1230 DOMŽALE plastična ročka 4 l olja Castrol SLX Vilma JAVORNIK, Ljubljanska 4a, 1241 KAMNIK plastična ročka 4 l olja Castrol GTX Helena JUVAN, Karlovška 4, 1230 DOMŽALE preventivni pregled vozila z meritvami Pravilno izpolnjeno križanko pošljite do torka, 22. novembra 2011 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA Franca Bernika, p. p. 2, 13 1230 Domžale. prav je že danes jasno, da je mislil in delal dobro in nikoli oportunistično menjal odločitev, lahko rečemo, da mu ni uspelo zato, ker ga je javnost zaznamovala kot antipod karizma-tičnih lastnosti, kakor izrecno pravi dr. Sladana Mihajlovič, ki že vrsto let poskuša združiti akademski in poslovni ugled v profesionalno enoto. Pahor je zelo uglajen, diplomatski in ima dodelan medijski nastop. V vlogi mandatarja pa ni pokazal potrebne odločnosti, ki bi bila nujna predvsem v zdajšnjem obdobju: zdajšnja finančna kriza namreč od voditelja zahteva, da se hitro odloča, da prinaša konkretne rešitve na podlagi podatkov in v sodelovanju z vladajočo koalicijo. Ne sme pa si dovoliti sprejemati kompromisov in čakati, da bo opozicija podprla njegove predloge. Pahor je močno trpel v sobivanju s koalicijskima partnerjema Golobičem in Kresalovo. Čeprav sta Zares in LDS na zadnjih volitvah dobila precej manj glasov kot SD, sta tako Golobič kot Kresa-lova v večini primerov delovala veliko bolj avtoritativno in odločno. Naj bi bile gornje besede kot nekakšno napotilo »novim« politikom. Gregor Virant je kot privid tretje poti. Je on res nekakšna tretja pot, »ne levo ne desno«, med Jankovičem (Kučanom) in Janšo, lahko pa je samo rezervni igralec v nekem drugem že napisanem scenariju, pa tega še ne ve in tudi noče vedeti, se sprašuje Reporter? V scenariju »če slučajno ne zmaga Jankovič, naj zmaga Virant, da le ne bo Janša!« Ampak, to je že zarota, v katero pa menda Virant ne verjame zaključuje Reporterjev komentator. Virantu gre priznati občutek za pravičnost, lingvistično usposobljenost in di-aloško odzivnost, je prepričana dr. Sladana Mihajlovič. V desnem političnem prostoru pravzaprav težko najdemo osebnost, ki bi bila pri levih volivcih bolje zapisana, kot je on. Privid tretje poti? Hoc secundum hoc visio somniorum, ante faciem hominis similitudo hominis, kar pomeni: »Sanjski privid je le odsev, le podoba obraza nasproti obrazu« (Sir34,3). Janez Janša je osamosvojitelj in tega mu ne more nihče odvzeti in tudi zamegliti ne, celo Milan Kučan ne. Janez Janša je Evropejec in prav on je Slovenijo pripeljal v Evropo, zato ga danes podpirata med drugim tudi Merklova in Sarkozy. Kaj pa Zoran Jankovič? Vsekakor je mož dejanj, a žal tudi negativnih, vendar tu je Slovenija, ki je ne želimo še dodatno balkanizirati in zmešetariti. »Z upanjem in zaupanjem, da so vrednote, kot so poštenost, solidarnost, ^ družini večine ljudi, ne glede na nazorsko prepričanje pomembne in da zmoremo ločevati med besedami in dejanji,« pričakuje letošnje volitve gospod Janez Vasle, dr. med., iz Nove Slovenije, kamor po usmerjenosti spadam tudi sam. Želim si, da bi na letošnjih volitvah zmagali tisti, ki bodo imeli izdelane programe, vključno z rešitvami, za katere pa ni nujno, da bodo všeč vsem. Zavedati se moramo, da nam všečnost ne bo prinesla rešitev in da bomo za stanje čez štiri leta odgovorni prav mi s svojo odločitvijo o tem, koga bomo volili. Nekateri se izgovarjajo z nevednostjo in drugi z ravnodušnostjo, kar pa je še neprimerno slabše. Nevednost lahko »zdravimo« s poučitvijo, ravnodu-šnost pa je lahko pokvarjenost ali morda celo bolezen. In kakšna je razlika med nevednostjo in ravno-dušnostjo? Najlaže je odgovoriti neodgovorno: »Ne vem in me tudi ne zanima.« In kaj naj rečem za konec? Kdor se količkaj počuti Slovenca, bo šel na volitve in oddal svoj glas: le tako bo izid volitev stvarnejši. Ker je Bog slovenski narod specifično hotel in ga (nas!) nagovoril, bi bila neudeležba na volitvah protibožjepravno dejanje, saj še vedno velja pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal: nič pa nam ne bo navrženo. Ivan Kepic Naš planet se že oglasa Naš planet se že oglaša, kriva pa je pamet naša, ker ga nismo spoštovali, bomo to drago plačali. Morali bi delat z glavo, ne posegat v naravo, ker smo sekali gozdove, krivi zdaj smo za plazove. Vsi orkani in poplave maščevanje so narave. Ker ozon nas ne varuje, zato nas sonce uničuje. Tako se naš planet oglaša, ker norcev nič več ne prenaša, zato uničil nas bo vse, če smo krivi ali ne. Za opazovalnico V tretje gre rado Zgodbica o dobski pošti se je začela že junija. Takrat smo Dobljani in okoličani pogrešali poštni nabiralnik v središču Doba - kjer so KS, gostilna, trgovina, gasilni dom idr. Potem smo se pritoževali, da prenova oziroma preureditev traja predolgo - cele tri mesece. Na virski pošti so me potolažili, da sem se motil o času odprtja, češ da je bilo predvideno šele sredi septembra. Dobro, več glav res več ve. Ampak september je minil, prav tako tudi oktober, prenovljene »pridobitve« pa še od nikoder ^ Pred časom je moj dobri znanec Roman za veselim omizjem v bližini zaprte pošte kritično izjavil, da bi lahko v tem času zgradili nebotičnik oziroma stolpnico. Vsi s(m)o mu lahko samo pritrjevali! No, zdaj je že november - minilo je skoraj pet mesecev - bo kmalu odprta. Ob izidu Slamnika pa bomo že skoraj teden dni zadovoljni prihajali vanjo. Kdor čaka, včasih tudi dočaka! Jupi, trikrat hura za »novo« dobsko pošto! Še to: prijazni poštni uslužbenci dob-ske pošte, vi niste nič krivi, da je vse to predolgo trajalo. Kriva je najbrž samo »vsemogočna« recesija. Tekst in foto(montaža) : Bogdan Osolin Hvalimo, grajamo Noč čarovnic Kavarnica Maja Juhart v centru Domžal velja za eno prijetnejših kavarnic v Domžalah. Odlično dekoracijo so postavili tudi ob t. i. »noči čarovnic«, za kar jim izrekamo pohvale. Le tako naprej, in naj bodo v dober zgled tudi ostalim trgovcem ter gostincem v Domžalah.. odpadke. Marija JENC 1. november Domžale nekoč Ko so Domžale še trg bile, so kmečke hiše jih krasile, vsaj pet tovarn je bilo, ljudje imeli delo so. Bile so žage in pa mlini, zdaj to so samo še spomini, več nobenega ni mlina, na vsakem koncu trgovina. Tovarne več nobene ni, namesto nje zdaj blok stoji, na vsakem voglu so smetnjaki, Domžale pa podobne spaki. Tam, kjer pa zelenica je, ljudje sprehajajo zdaj pse, in kjer kakšna klop stoji, okoli nje povsod smrdi. Marija JENC Tokrat so nas bralci opozorili na za mnoge res prepotratno in prerazko-šno okrašene grobove - nekaj v smislu: samo da bo naš grob najlepši in da bo imel največ sveč in rož, tudi če potem ne bomo imeli niti za hrano ^ Tako hudo mogoče res ni, je pa res bilo marsikje opaziti nepotrebno razkošje - nenazadnje pa je bistveno, da ohranimo lep spomin na pokojnike v sebi, v našem srcu, duši, ne pa, da navzven razkazujemo razkošje samo za 1. november, potem pa vse leto nič, kajne? Naslednja številka glasila Slamnik izide v sredo, 30. novembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 22. novembra 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. POMOČ: AGAMIST-zakrknjen samec, neporoien moški, ARPA-madžarska mera za zemljo, BALISTA-antiina vojaška naprava za metanje kamenja, LASNICA-najtanjša krvna žila, kapilara, LIVORNO-luka v Toskani, TALUA-grška muza gledališke umetnosti 22 oktoberfest 11. november 20ii STANE ORAŽEM, PREDSEDNIK NK DOMŽALE Velik del proračuna smo dosegli z vzgojo in prodajo igralcev 90-letnica nogometnega kluba je v Domžalah zaznamovala mesec oktober. Častitljiv jubilej, ki je, kot pravi predsednik NK Domžale STANE ORAŽEM, zelo pomembna obletnica, ne samo za nogometni klub, ampak tudi za našo občino. »V Sloveniji so samo štirje klubi, ki imajo takšno tradicijo. Je pa to v naši lokalni skupnosti edini športni kolektiv, ki je zdržal vseh 90 let. Za nas, ki smo ta trenutek tukaj, je velika čast, da tradicijo, ki so jo naši predhodniki zastavili daljnega leta 1921, peljemo naprej.« Predsednik nogometnega kluba Domžale se ob tej priložnosti predhodnikom tudi iskreno zahvaljuje, da so, kot pravi, neprekinjeno vzdrževali delovanje kluba, s čimer so omogočili, da danes veliko ljudi uresničuje svoje želje in ambicije. Katero obdobje je bilo najtežje v zgodovini in katero obdobje vašega predsedovanja je prineslo največ izzivov? Težko ocenjujem obdobja za nazaj, verjetno je bilo med vojno zelo težko, a so tudi v tistem času na nek način peljali klub naprej, da se je tradicija nadaljevala tudi po 2. svetovni vojni. Sam lahko govorim za naših zadnjih 15 let. Meni osebno je bilo najtežje na samem začetku; začeli smo z zelo slabo infrastrukturo in organizacijo. Začenjali smo novo zgodbo, z novo vizijo, ki pa jo uresničujemo še danes. Računam na to, da jo bodo tudi zanamci. Za celotno svoje obdobje lahko rečem, da je pozitivno, slabih let se niti ne spomnim. Pozitivno pa je tako v osnovnem razvojnem smislu, kot tudi v samem pristopu k organizaciji, proces, ki traja še danes. Moram pa povedati, da naša vizija ni, da bi prerasli v klub svetovnega merila, pač pa, da vzdržujemo stopnjo, ki smo jo dosegli, saj se je potrebno prilagoditi lokalni skupnosti in okolju, del katerega smo. Se pravi, da ste bolj za kontinuirano, stabilno delo, kot nekaj zmag »na hitro«? V bistvu ja. Pri nas ni bilo nekih velikih, evforičnih trenutkov. Seveda je bilo obdobje zadnjih desetih let, ko smo dosegali vrhunce, bili najboljši v državi, nekaj posebnega. A nemogoče je narediti korak naprej -biti najboljši v Evropi. Zato želimo obdržati stabilnost, imeti vedno cilj postati najboljši v državi, zavedamo pa se, da nam vsako leto to ne more uspeti. V zadnjih letih se je konkretno razvila tudi infrastruktura, fantje imajo iz leta v leto boljše pogoje za delo. Župan je ob 90-letnici obljubil dokončanje objekta. Kdaj boste zadovoljni, kdaj bodo pogoji takšni, kot jih želite? Tako kot se razvija življenje, se tudi v športni infrastrukturi pojavljajo vedno novi izzivi. Zahvaliti se moram občini, saj so bila v zadnjem obdobju vlaganja v infrastrukturo dokaj velika. Seveda je le-ta namenjena občanom, starši in otroci so vendarle občani naše občine. Tisti del, ki je že leta infrastrukturno podhranjen, je garderobni del, infrastruktura na samem stadionu. Domujemo na drugi strani ceste, v garderobe hodimo pod cesto, skozi tunel, v Evropi nam pogledajo skozi prste in dovolijo nastopanje na najvišjem nivoju, kljub višjim zahtevam. To, o čemer je govoril župan, je vezano predvsem na ta del infrastrukture za tekmovalce, tako za atletska, nogometna in rekreativna tekmovanja. Domžalski mladinski nogometni center je, iskreno rečeno, prvi v državi. Kaj ga uvršča na to mesto, poleg dolgoletnega kakovostnega, predvsem pa aktivnega dela z mladimi? Dejstvo, da smo že nekaj časa s strani Nogometne zveze Slovenije (NZS) najbolje ocenjen Mladinski nogometni center (MNC) v Sloveniji, kaže, da NZS ocenjuje delovanje po relativno strogih kriterijih, ki so primerljivi z UEFA standardi. Med drugim upoštevajo tudi izobrazbeno strukturo trenerjev, stabilnost (pogostost menjavanja trenerjev), govorim predvsem o osnovni organizaciji MNC in ne toliko o rezultatih, ki jih dosegajo ekipe. Pri nas imamo oblikovano otroško nogometno šolo, ki poteka v vseh osnovnih šolah v domžalski in sosednjih občinah. Vse to in še več so kriteriji, ki nas uvrščajo na prvo mesto že tretje leto zapored. Logično je, da k temu prida tudi osnovna infrastruktura, ki je pri nas za otroke in mladino na normalnem nivoju - imajo igrišča, garderobe in strokovno verificiran program dela. Iz tega programa izhaja načrtovano strokovno delo za posamezno generacijo otrok od sedmega pa do osemnajstega leta. To so glavni kriteriji, po katerih ocenjujejo. Zdi se, da ste - glede na posamezna obdobja v preteklosti, ko se je konstantno dvigal prah okoli vodstva - sedaj zaplavali v mirne, zaneslji- ve vode. Zakaj danes funkcionira tisto, kar v preteklosti ni? Nihče ni prišel na svet vseveden in logično je, da se vsi učimo. Vodenje nogometnega kluba je primerljivo z vodenjem podjetja, tudi pri nas je na primer zaposlenih 35 ljudi, ki skrbijo za redno delo v klubu. To je na nek način umetnost in, da se navadiš na to, je prvi pomemben element, drugi pa je, da ustvarjaš skupino, ki je homogena. Seveda pa traja nekaj časa, da se stvar prečisti, kar pomeni, da tisti, ki niso kompatibilni z ekipo, odidejo in pridejo novi. Kar se tiče ocene dela strokovnega štaba moram povedati, da sta v našem klubu dve strukturi, ena je MNC, kjer je Miha Kebe kot vodja MNC in moj pomočnik v tem segmentu leta iskal pravo strukturo, homogenost med trenerji. Miha ima tudi največ (18) trenerjev, zato je bilo treba dobro izbirati. Kar pa se tiče trenerja članske ekipe, je v osnovi moja naloga izbrati človeka, ki je vodja tega dela strokovnega štaba. Tukaj je bilo nekaj iskanja in lovljenja, a se je relativno hitro zapeljalo v normalno delovanje. Smo eden tistih klubov v Sloveniji, ki je zamenjal najmanj trenerjev. To pomeni, da smo dobro izbrali. Tudi ko jim ni šlo najbolje, nismo takoj obupali in iskali krivca za slabše rezultate samo v osebi, ki je vodi skupino. Vedno smo skupaj z njim naredili analizo in ocenjevali, kaj je tisto, kar bi bilo treba dolgoročno popraviti. Če pogledamo zadnje obdobje, sta v osnovi dve osebi, ki sta nas dolgoročno zaznamovali. Prvi je sedanji selektor nogometne reprezentance Slaviša Stojanovič, ki je dobil priložnost v Domžalah kot zelenec in se izoblikoval v najboljšega trenerja v državi. Podobno vlogo je dobil tudi Darko Birjukov, ki je rasel s klubom zadnjih petnajst let. Praktično vso svojo strokovno kariero, najprej igralsko, potem pa trenersko, je dal skozi pri nas. Seveda so tukaj še ostali trenerji, igralci, ki so končali svojo igralsko pot v Domžalah, se izkazali ter pokazali voljo in željo, danes pa uspešno trenirajo mlajše selekcije. Med njimi sta tudi Dejan Djuranovič in Marko Završan. S tem skrbimo za kontinuiteto, ko bo Birjukov prerasel vlogo, tako kot jo je Stojanovič, ga bo naravno nadomestil nekdo od mlajših. To, daje Stojanovič danes selektor, je pohvala tudi za Domžale, saj ste že na začetku videli v njemu potencial ^ To si lahko štejemo za naš skupni uspeh. Dejstvo je, da je trener vedno na udaru - naj gre za kritike ali pohvale. Vendar brez timskega dela tudi njega ni. Tudi vsi ostali delavci v klubu so zaslužni, da je danes on selektor, ker se je izoblikoval znotraj te skupine. Nam je to seveda v čast in logično v ponos. NK Domžale v številkah ^ Koliko otrok, mladih, odraslih je vpetih v redno treniranje? Koliko zaposlenih se z njimi ukvarja? V MNC z otroki vsakodnevno dela 18 trenerjev, 10 jih dela po osnovnih šolah. Strokovni štab, ki se ukvarja s člansko ekipo, je šestčlanski, prav toliko je vzdrževalcev, tistih, ki skrbijo, da se tekme sploh lakho odvijajo. Za pisarniško delo pa skrbijo tri osebe - športni direktor, finančno poslovni direktor in vodja MNC. Kot predsednik svoje delo opravljam prostovoljno, to moja popoldanska dejavnost. V NK Domžale se v letu dni povprečno zvrsti 500 otrok skozi različne programe; poletna šola, otroške nogometne šole po osnovnih šolah, 320 od tega pa je tistih otrok, ki redno, vsakodnevno trenirajo. Tukaj so še veterani. Profesionalnih nogometašev je v celotni strukturi le 24 do 25. Kaj pa proračun kluba - članske ekipe in v celoti. O kakšnih številkah danes lahko govorimo? Že od nekdaj je domžalski nogometni klub poznan, v primerjavi z marsikaterim drugim slovenskim, kot zanesljiv delodajalec, kar je v današnjih časih, predvsem za športne delavce in športnike pomemben dejavnik. Mi vseskozi govorimo o proračunu kluba, ki je celovit in nikoli nismo prišli do tega, da bi ločevali otroke od članov. V najboljših letih, ko so bili boljši časi v državi in smo tudi mi na trgu uspeli prodati kakšne igralca za veliko večje vsote, je bil naš proračun tudi od 2,5 do 3 milijone evrov. V obdobju zadnjih treh let pa se je ta številka ustavila na 1,2 do 1,5 milijona evrov. Okoli 450 tisoč evrov tega zneska je namenjenega za MNC. Je pa v zadnjem času velik problem, kje dobiti denar. Biti moramo zelo iznajdljivi in tako je velik del našega proračuna dosežen z lastno dejavnostjo - vzgojo in prodajo igralcev. To je tisti del, za katerega moramo redno skrbeti, če hočemo preživeti. V klubu nikoli nismo bili priklo- pljeni na t.i. državna podjetja, kar je lahko minus ali plus. Vseskozi se borim proti temu, da državna podjetja podpirajo samo določene lokalne skupnosti in klube, kar kaže na to, da je verjetno vpeta politika. To bi se moralo prekiniti, sponzoriranje iz teh podjetij pa bi šlo lahko na združenje, zvezo, od koder bi potem klubi enakopravno sodelovali pri delitvi sredstev. Kakšnaje prihodnost članske ekipe? Točno takšna kot je bila v obdobju zadnjih treh let, biti vedno med najboljšimi v državi. Enkrat nam bo uspelo, da bomo res najboljši, drugič bomo tretji, četrti, peti. To med drugim pomeni tudi to, da vedno dajemo priložnost vsem tistim mladim fantom in staršem, ki vlagajo v njihov razvoj znotraj MNC. Dati jim priložnost, da se izoblikujejo v dobre igralce in s tem dobijo priložnost vstopiti v ali bogatejše slovenske klube ali predvsem v tujino. Nikoli ni bil naš cilj, niti nismo imeli možnosti, da bi profesionalnim igralcem lahko nudili priložnost pri nas zaslužiti za vse življenje. Naš cilj je vzgojiti čim več dobrih, mladih igralcev in dati priložnost, da z nekaj odrekanja lahko odidejo v tujino. Danes bi že lahko napisali seznam, koliko je bilo takšnih, nekaj zelo mladih, nekaj pa malo starejših. Kaj pa prihodnost NK Domžale nasploh? Kljub črnogledim ekonomskim časom je prihodnost svetla, saj smo se navadili živeti skromno in v merah naših zmožnosti. Zavedamo pa se, da bodo določena leta v tekmovalnem smislu boljša, druga pa slabša. Tako da za sedaj ni nobene bojazni po kakšnih še bolj turbulentnih časih. Zadeva je dokaj stabilna. Morda še komentar na letošnje državno prvenstvo in pa nesrečni izpad iz branitve pokalnega naslova? Pokalno tekmovanje je vedno tekmovanje presenečenj, tako je prišlo do tega, da je Šenčur kot drugoligaš premagal Koper. Mi si zato nismo vzeli preveč k srcu poraza proti Za-vrču. Šlo je za zelo slab dan, dobili so nas na krivi nogi, po drugi strani pa se je izkazalo, da je Zavrč, ko se marsikdo sprašuje, kaj je to en klub v Sloveniji, naredil velike preglavice tudi Mariboru. Mi pa moramo počakati na naslednje leto in naslednjo priložnost. Državno prvenstvo - do konca leta je še veliko tekem. V začetku smo imeli veliko nesrečo, dostikrat tolažim trenerje in igralce, ki so poškodovani in se sedaj vračajo, da smo za letošnjo sezono pokurili vso nesrečo in je nemogoče, da bi imeli v naslednjem obdobju še nesrečo. Čas je, da tisti del sreče, ki je nismo imeli v preteklosti, sedaj dobimo nazaj. Na letnem nivoju se to običajno izenači. Je pa dejansko toliko nesreč in poškodb, kot so jih imeli naši fantje sedaj v enem letu, težko zbrati. Ob analizi pa nismo prišli do enoznačnega vzroka, zakaj je do tega prišlo, saj je bila poškodba vsakič drugačna. Splet nesrečnih okoliščin. Mateja A. Kegel 11. november 20ii šport 23 ttamfak Tudi po snegu bomo tekli, a čim kasneje! Zadnje izdihljaje prijaznega jesenskega vremena so domžalski atleti in atletinje izkoristili za še nekaj odličnih nastopov na gorskih in cestnem teku ter metalskem peteroboju. Srebrno medaljo si je na državnem prvenstvu v gorskih tekih za osnovne in srednje šole pritekla Eva Aljančič. Na Smlednik sta 24. septembra kot peta v svoji kategoriji pritekla Rok Kveder in Jure Aljančič, kot deveta med mlajšimi dijakinjami pa je čez cilj pritekla še Ana Šumah. Slednja se je ravno dobro odpočila in točno teden dni kasneje, 1. oktobra, nastopila na še zadnji preizkušnji za Pokal Slovenije v gorskih tekih. Cilj je bila Šmarna gora, na katero je vodila 2,5 km dolga steza z 250 m vzpona in 30 m spusta. Ana Šumah je na vrh »najbolj obiskane gore v Sloveniji« pritekla kot sedma med starejšimi deklicami, med starejšimi dečki je bil sedmi Janez Golja. Še z odličnimi vtisi z Balkanskih atletskih veteranskih iger je z rekordnimi nastopi med veterankami nadaljevala Erika Pirnat, ki je 9. oktobra v Ljubljani nastopila na metal-skem peteroboju. Najdlje je odneslo kladivo, še točke za met diska, kopja, gire in suvanje krogle pa so skupaj dale seštevek 2740 točk, kar je nov državni rekord v peteroboju za kategorijo Z35. Novi rekorder v kategoriji M40 je tudi domžalski trener metalcev Danilo Emberšič. Iz množice 75 tekačev, ki so se 16. oktobra zapodili po ulicah Slovenj Gradca za naslov članskega prvaka na odprtem prvenstvu Slovenije v cestnem teku na 10 km, je bil najhitrejši Peter Kastelic. Tudi tukaj so svojo priložnost dobili učenci in dijaki, in sicer je bila na prvenstvu Slovenije v uličnem teku za osnovne in srednje šole Ana Šumah na preizkušnji 1000 m sedma med mlajšimi dijakinjami. Težko pričakovani Ljubljanski maraton je »obvezna« preizkušnja za rekreativne tekače, ki tudi letos ni minil brez barv domžalskega atletskega kluba. Na več strani dolgih startnih listah in rezultatih so bili navedeni številni Domžalčani, najbolj opažena pa sta bila: Peter Kastelic, absolutno četrti polmaratonec in drugouvrščeni v svoji kategoriji (1:09,53 ure) in Jana Strahinič, ki je bila absolutno 14. maratonka in drugouvrščena v svoji kategoriji (3:16,02 ure). Da bo predstava o odličnih uvrstitvah bolj nazorna: ob boku Jane je na 42.195 m startalo 163 tekačic, ob boku Petra pa na 21.098 m več kot 4000 tekačev! Jaka Vodnjov je polmaraton zaključil s časom novega mladinskega rekorda AK Domžale za mladince (1:25,13ure), odlično pa sta se na 42 km krožni progi odrezala še Nataša Aljančič in Fredi Adler. Poskrbljeno je bilo tudi za sicer precej krajšo »maratonsko« preizkušnjo učencev in dijakov; Eva Aljančič je bila med 323 dijakinjami na 4200 m odlična šesta, na osmo mesto med učenkami je po 2100 m pritekla Nina Pavlič Hren, 14. je bil še Jure Aljančič med dijaki. Bojana V. SPORTNO ATLETSKO DRUŠTVO MAVRICA Uspehi in neuspehi Kot novo ustanovljeno društvo se srečujemo z uspehi in tudi neuspehi, skozi vsa ta spoznanja pa pridemo do novih ugotovitev in spoznanj. Začnimo z uspehi. Velik uspeh društva je, da smo aktivni od poletja in od takrat do danes imamo že prek 150 članov naše »družine«. Zakaj družine? Ker kot ustanoviteljica to poslanstvo res jemljem strokovno, z znanjem in tudi s srcem. Moja avtentična družina me pri tem podpira in s tem smo začeli živeti. Razpisali smo tudi počitnice, ki se jih je udeležilo prek 30 otrok, pričeli smo z inovativnimi vadbami na območju Domžal, kot so Pravljica in gibanje, Angleščina v gibanju, Mavrična abeceda gibanja, Atletska abeceda, Kobacajo Na vadbah imamo vaditelje in vaditeljice, ki z veseljem, zagnanostjo in strokovnostjo opravljajo svoje delo, za kar so pošteno plačani. Vadeči nimajo previsokih vadnin, predvsem zato, da se jih čim več udeleži gibanja in s tem zdravega načina življenja. Z vadninami pokrijemo stroške telovadnic in plačila telovadnic, s članarinami pa opremo vaditeljev, otrok, stimulacijskih elementov, srečanj, športnih pripomočkov, za vse člane pa načrtujemo še posebna srečanja z namenom zbližanja z društvom, pridobivanja občutka za pripadnost nekomu, nečemu, kar je zdravo, koristno in pozitivno. Tu pa so na vrsti neuspehi. Težko jih je priznati, se soočiti, vendar so del nas, del rasti društva, del nečesa, česar se bomo mnogo naučili in si tako lažje naprej utirali pot. Razpisali smo 1. Mavrični pohod za člane društva z namenom ozavestiti občane in občanke, kako naše okolje že »napadajo« invazivne rastline in kako se lahko skupaj lotimo tega problema. Zal se je tega pohoda udeležila le V mavrični družbi že 150 članov naše družine Vaditelji se trudimo naše vadbe popestriti tudi drugače, vedno inova-tivno in razgibano. Otroci tako spoznajo, da je gibanje nekaj zabavnega in zdravega, nekaj v čemur uživajo in se poleg še kaj naučijo. Društvo sodeluje tudi s Športno unijo Slovenije, kjer se je vključilo v projekt Zdravo društvo. Tako v letošnjem letu na naših vadbah otroke spodbujamo k zdravem načinu življenja, celo prehranjevanja, tako na vadbah Abeceda športa, Atletska abeceda, Pravljica in Gibanje, Angleščina v gibanju, Mavrična abeceda gibanja, Družinska atletika, kot tudi na vadbi, imenovani Rekreacija za mladostnike, kjer bi radi mlade od 10. do 15. leta motivirali v gibanje, v koristno preživljanje prostega časa. Zato vsi, ki še niste vključeni v kakr- šnokoli gibalno dejavnost, pokličite, da se dogovorimo, kateri termin, cena, program vam najbolj ustreza. Ce se je kdo znašel v veliki finančni krizi, smo pripravljeni z Mavričnim skladom priskočiti na pomoč. Starši, zagotovite svojim otrokom možnost gibanja in s tem otroku podati možnost postati bolj samozavestna, skrbna, preudarna in pogumna oseba v kasnejšem svetu odraslih. Vabljeni! HALO 0U£ Qi ena gospa, ki jo je zadeva izredno zanimala. Reklame za pohod je bilo več kot dovolj (Slamnik, obveščanje po elektronski pošti, listki na vadbah, novice). Zakaj tako? Mogoče čas, hladno vreme, opravki??? Ali pa to ljudi enostavno ne zanima! Pod neuspeh si štejemo tudi razpis Predavanja, ki je bilo namenjeno obujanju starih časov, kako smo se igrali nekoč, kako se lahko igrajo otroci danes, a žal tudi nobenega odziva. Naslov je sicer bil Zakaj se naši otroci ne igrajo več na cesti? Kaj lahko storimo skupaj? Reklame je bilo dovolj, poleg običajne reklame v časopisu tudi po radiu in prek knji- žnice Domžale. Kaj botruje temu času? Se sprašujem ? Se še kdo sprašuje? Ali tako pač je! Vabljeni v naše mavrične vrste, vabljeni med naše uspehe in neuspehe, skupaj bomo močnejši, boljši in skupaj bomo skrbeli za dober razvoj naših najmlajših. Potrudimo se za uspehe in hvala vsem, ki nam pomagate na poti do njih. Mojca Grojzdek, predsednica društva IjDsbva hrínegaa^vijiíiiani DoriBBiah, Kamuki, VHm/ki, GrosifijjaF] ii oJtcfta . HH ntMtvMfr, Hii titila tjÉByw ATLETINJA TINA VAUPOT Cisto po naključju državna rekorderka v četveroboju »Pa zakaj moram na četveroboj? Mar bi bila na prvenstvu v gorskih tekih za osnovne šole je bilo negodovanje Tine Vaupot, atletinje AK Domžale, ko je 26. in 27. septembra 2009 namesto med gorskimi tekači nastopila na Atletskem pokalu Slovenije v mnogobojih v Brežicah. Pa je bilo pritoževanj kaj kmalu konec, saj je Tina zmagala - in to z državnim rekordom Slovenije v četveroboju med pionirkami do 14 let! Čeprav boš še v sezoni 2012 tekmovala v konkurenci pionirk, tvoje atletske uspehe spremljamo že kar nekaj časa. Kako si začela tekmovati v atletskem dresu? V prvem in drugem razredu osnovne šole sem najprej obiskovala gimna-stični krožek, redno pa sem se redno udeleževala tudi občinskih krosov. Kot tretješolka sem se jeseni 2005 vključila v atletski krožek. Kmalu sem zabeležila svoje prve zmage v krosih in osvojila prve medalje. V četrtem razredu so me povabili v Atletski klub Domžale, povabilo sem sprejela in postala članica AK Domžale. Kateri trenerji te spremljajo na tvoji atletski poti? Najprej smo se na treningih pod vodstvom Mojce Grojzdek in kasneje tudi Erike Pirnat le igrali. Na domžalskem občinskem krosu sem zmagovala kot za šalo, zato me je jeseni 2007 trener za teke Domen Jarc povabil med svoje tekače. Ravnokar prestopam v ljubljanski atletski klub Mass, tako da je moj trener Albert Soba. V zadnjem letu je bil moj trener za skok v višino tudi Damjan Šparovec. Na podlagi rezultatov si prava mno-gobojka - če je dan pravi, si tako metalka, skakalka, sprinterka. Kaj ti je najbolj všeč, v čem si najboljša? Najbolj uživam v skoku v višino, tudi v skoku v daljino. Met kopja mi je v zadnjem času zelo prirasel k srcu, tako da se nekoliko težje odločim o najljubši disciplini. Tudi tek mi je všeč, tek čez ovire pa ne najbolj. Ce sodim po napredku, sem trenutno najboljša v skoku v višino - osebni rekord sem letos izboljšala kar za 10 cm, s 150 cm na 160 cm. Kaj pa poškodbe? Glede na številne discipline je možnosti najbrž veliko? S poškodbo sem se srečala letos sredi jesenskega dela sezone. Po neumnosti sem si zvila gleženj ^ Mnogobojski trening zahteva veliko časa in predanosti. Kako treniraš? Do sedaj so mi bili najljubši treningi na stadionu, in sicer skok v višino. Drugače pa so ostali treningi težji. Razni šprinti, tudi z vprego in tre- ning v fitnesu ti dajo občutek, da si dejansko treniral. Klanci popestrijo skoraj enolične treninge na stadionu in prinesejo pravo olajšanje. Je pa pri treningih najpomembnejša družba. Prav zaradi tega s težkim srcem zapuščam AK Domžale, saj sem s sote-kači postala zelo dobra prijateljica. Številni ure in treningi, kaj je tvoj motiv za trening atletike? Mogoče želja po nekem dosežku, čista ljubezen do atletike? Nekako nimam opredeljenega motiva. To je le skupek več motivov, glavnega motiva nekako nimam. Imaš morda cilj, po katerem bi lahko rekla, da si dosegla vse? Takega cilja nimam. Ceprav bi lahko bil tak cilj tudi letos preskočenih 160 cm, kar je bil izjemen dosežek - tako zame kot za trenerja. S preskočenimi 160 cm si absolutna rekorderka v skoku v višino v AK Domžale. Je še kaj rezerve? Rezerva je absolutno vedno - malo izboljšam tehniko, malo sreče, pa bo padel nov osebni rekord. Zdaj pa daleč nazaj - se spomniš tvojega prvega atletskega tekmovanja? Imaš s katerega izmed množice nastopov kakšen zabaven ali neprijeten spomin? Moje prvo atletsko šolsko tekmovanje je bil občinski kros. Na tisto prvo zmago in prvo medaljo imam lep spomin. Samega poteka tekme se niti ne spomnim, spomnim se veselja in ponosa ob doseženi zmagi. Vsekakor pa mi je bila najljubša tekma moj prvi mnogoboj, četveroboj, kjer sem v Brežicah leta 2009 popolnoma nepričakovano zmagala in celo podrla državni rekord. Rada se spomnim tudi državnega prvenstva v uličnem teku v Zalcu leta 2007, kjer sem prvič postala državna prvakinja. Za nekoga je uspeh že dati vse od sebe v eni disciplini. Kako je v dveh dneh nastopiti v sedmih disciplinah? Je vzdušje na tekmovanju in samo psihološka priprava drugačna? Seveda je razlika. Na tekmah, kjer nastopaš le v eni disciplini, si bolj živčen, imaš več treme. Dobra stran je, da si skoraj takoj konec v primerjavi z dvodnevnim mnogobojem. Mnogoboj mi je nekako težji. Pri mnogoboju moraš biti 150-odstotno zbran, saj te napaka v eni disciplini lahko stane dobre skupne uvrstitve. Torej mala napaka v sicer tebi ne ravno najljubši ali najboljši disciplini, pa gre lahko vse po gobe. Očitno si se trenutno odločila za mnogoboj. Kje imaš še največ rezerve? Se za vse discipline sedmeroboja koncentriraš enako? Kar se tiče mnogoboja, se mu trenutno najbolj posvečam. Ce pa hočem kaj več, moram recimo bolj naštudi-rati ovire. Na letošnjem mnogoboju bi bila zadovoljna z uvrstitvijo med najboljše štiri, morda celo tri. Mnogoboj me je razočaral (z izjemo višine), saj se absolutno ni iztekel tako, kot je bilo načrtovano. Ce pa recimo ne bi uspela v mnogoboju, je moja prioriteta še vedno višina. Ste športna družina, verjetno so starši tvoji sponzorji in najbolj vneti navijači? Najbolj me podpirajo seveda starši -tista, ki se na tekmah najbolj "dere", je verjetno moja mami. Starša sta z mano skoraj na vsaki tekmi in me zelo podpirata. Za analizo tekme (poleg trenerja seveda) domov grede poskrbi ati, saj podrobno razčleni vsako podrobnost, kar je včasih lahko rahlo moteče. Imaš v atletiki vzornika? Posebej ceniš koga z atletskega parketa? Moja vzornica je Petra Majdič, saj je s svojo vzdržljivostjo in trmo dokazala marsikaj. V atletiki sicer nimam vzornika ali vzornice, še najbližje temu nazivu bi lahko bila Blanka Vlašič. Atletika in trening sta umetnost, v kateri imajo svojo vlogo geni, trener, okolje, plan, podpora staršev, družba ^ Kakšen je po tvojem mnenju recept za atletski uspeh? Glavne sestavine za uspeh ni. Glavni ključ je v dopolnjevanju vsega tega: seveda moraš imeti gene in podporo, a brez dobrega trenerja in dobre družbe pač ne gre. Kaj je tebi všeč pri atletiki, kako nekoga navdušiti za »kraljico športov«? Misliš, da se je boš kdaj naveličala? Pri atletiki mi je najbolj všeč raznolikost. Jaz sem si izbrala očitno najbolj raznoliko disciplino in mi verjetno ne bo dolgčas med vsemi temi zares različnimi treningi. Lahko pa se zgodi, da se bom sedmeroboja res kdaj naveličala, a upam, da bo to čim kasneje. Ze kaj gledaš v prihodnost in si postavljaš cilje? Postavljanje ciljev je po mojem naloga trenerja. Seveda pa jih imam tudi sama; podreti osebne rekorde, uvrstitev na stopničke na prvenstvu Slovenije in podobno. Konkretni rezultati )a naj ostanejo skrivnost. Hvala in uspešno - v vseh disciplinah! Bojana V. 24 šport 11. november 20ii GOLF KLUB ARBORETUM KK HELIOS Učenec premagal učitelja Košarkarji domžalskega Heliosa so že konkretno zakorakali v novo sezono jadranske (ABA) in domače (Telemach) lige, toda v prvi jim še ni uspelo pokazati pravega obraza, saj so trenutno na repu lestvice z zelo slabim izkupičkom. Prva tekma na gostovanju v Pod-gorici se za Domžalčane ni najbolje končala. Tamkajšnji klub Budučnost Voli je že v prvih dveh četrtinah onemogočili košarkarjem Heliosa, da bi resno zapretili. Do konca tekme in vnovičnega poraza jim tako ni pomagalo niti boljše igranje v tretji četrtini, kjer so se rahlo približali nasprotnikom na zaostanek -11. Na koncu je rezultat na semaforju kazal 78:60, z 12 točkami pa je bil najuspešnejši Drago Pašalič pri He-liosu ter Dejan Jeftič s 7 skoki in 6 točkami. Grenak za domžalske fante in njihovega trenerja je bil poraz proti favorizirani Olimpiji, ki jo vodi »nekdanji učenec« Zmaga Sagadina Sašo Filipovski. Tekma v Hali KC je bila sicer sprva na strani domačih, ki so na začetku vodili in nikakor ne dovolili, da bi se pred polčasom gostje iz Ljubljane razigrali in ušli na visoko prednost. Vendar pa je Ljubljančanom odmor in resen pogovor z njihovim strategom povrnil samozavest in kaj hitro so nadvla-dali položaj na parketu. Pri Heliosu se je izkazal Klemen Prepelič z 21 točkami, vendar je le eno izstopanje premalo za evroligaša kot je Olim-pija (63:77). Teden dni kasneje je sledila nova tekma na domačem parketu. Tokrat so Domžalčani gostili zagrebško Cedevito, ki je bila pred tekmo na tretjem mestu lestvice. Prvih nekaj minut tekme so domači košarkarji © SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Regijska tekma za otroke in prvi izpiti za začetnike S peto pokalno tekmo za člane, o kateri smo pisali že prejšnji mesec, smo v Sankukai karate klubu Slovenija nadaljevali s tekmovalno sezono. Ker vemo, da se tudi naši mlajši člani želijo enako udejstvovati kot člani in mladinci, smo za njih organizirali letos že 2. regijsko tekmo. Le-ta je bila 15. oktobra 2011 v Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah, otroci pa so pokazali veliko tehnike in bojevi-tosti. Vsi so se odlično izkazali, najboljših pet pa se je uvrstilo naprej na državno prvenstvo, ki bo 13. novembra 2011 v Ivančni Gorici. Vsem -tako tistim na najvišjih stopničkah, kot tudi tistim, ki jim je zmanjkal fa Ob povečanju članstva tudi večji tekmovalni uspehi še držali korak z gosti iz Zagreba, ki pa so dokaj hitro prevzeli vajeti v svoje roke in ob izteku četrtine vodili za +11. Tokrat Heliosu ni zadostoval niti vstop v igro najbolj razigranega Klemna Prepeliča, ki se mu je roka pri metu za tri točke prevečkrat zatresla. Kasneje so domači na krilih Cebularja in Pašaliča sicer znižali zaostanek na -3 točke, a Cedevita je s takojšnjim odgovorom svoje kakovostne igre z vseh položajev ušla na varno prednost +12 točk. Vse do konca tekme so tako gostje nadigravali košarkarje iz Domžal in jim tako niso dovolili preobrata. Ob zvoku končne sirene je na semaforju rezultat pokazal največjo prednost dneva +25 za goste iz Zagreba, ki so se tako veselili nove zmage (62:87). Kljub porazu je bil najboljši igralec tekme pri Heliosu Drago Pašalič z 12 točkami in 10 skoki. Od tekem domače lige so Dom-žalčani pričakovano odnesli boljši izkupiček, saj so premagali ekipo Maribora v hali KC in Elektro iz Šoštanja v gosteh. Slednja je Heli-osovim fantom predstavljala kar trd oreh, saj so prikazali motivirano in čvrsto igro. Tako so Domžalčani str-li odpor žilavih Šoštanjcev šele v zadnji minuti srečanja. Najuspešnejši strelec je bil D.J. Gay z 19 točkami. Končni izid 63:65. Ob vsem dogajanju na parketu se je Heliosu pripetila še nevšečnost zaradi tehničnih napak, zaradi katerih je bila ekipa kaznovana z 600 evri (prva tehnična napaka trenerja Zmaga Sagadina proti Širokemu -200 evrov in druga tehnična napaka Sagadina - 400 evrov), ki jo je določila disciplinska komisija lige ABA. Sašo Kozlevčar Bliža se konec leta 2011 ter z njim tudi ocene in pregledi posameznih uspehov, ki so jih društva, organizacije in drugi dosegli v letu 2011. Za Golf klub Arboretum, o katerega tekmovalnih uspehih smo v Slamniku že pisali, lahko rečemo, da je leto 2011 - leto presežkov, uspehov - tako na tekmovalnem področju kot pri povečevanju števila članstva, zato se ga bodo radi spominjali. Za začetek povejmo, da Golf klub Arboretum s koncem leta zaključuje rekordno sezono na več področjih. Posebej ponosni so na porast članstva, saj so edini klub v naši državi, v katerega se včlanjujejo vedno novi igralci in igralke golfa, tako da se približujejo številki 500. Članstvo se povečuje predvsem zaradi odgovornega dela vodstva kluba, dobre organiziranosti, pa tudi urejenosti domačega golfskega igrišča ter prednosti in ugodnosti, ki privabljajo ljubitelje tega športa. Drugi rekordi so dosegli na tekmovalnem področju, »saj se lahko pohvalimo kar s štirimi državnimi prvaki,« pove Miran Žebaljec in nadaljuje: »Urša Orehek in Matic Zalokar sta prvo mesto osvojila med mladinkami oziroma mladinci; Max Golob je bil najboljši v kategoriji do osem let, Max Popovič je bil zmagovalec med fanti do deset let; devetletni Kristjan Burkelca je zmagovalec ligaškega tekmovanja za leto 2011 in hkrati edini igralec v Sloveniji, ki je ligaško tekmovanje zaključil pod parom igrišč. Uspešna je bila tudi mladinska vrsta GK Arboretum, ki si deli zmago v ekipnem delu golfskega prvenstva za leto 2011, Boštjan Brumec pa je postal letošnji klubski prvak. Čestitam!« V Golf klubu Arboretum se zavedajo, da ni vse v tekmovalnem športu, pač pa si večina njihovih članov in članic želi preživeti prijeten čas tudi na rekreativnih srečanjih, kjer so »četrtkova srečanja« postala mejnik družabnosti v golfski igri. Veliko o priljubljenosti rekreativnega ukvarjanja z golfom pove podatek, da je na zaključnem turnirju PUBl (avtor zgodbe) gostil več kot 150 igralcev. Bravo, Pubi! Ker časi niso rožnati in sponzorji precej težje sofinancirajo njihove dejavnosti, so tudi letos z avkcijo slik zaključili že sedmo slikarsko akademijo po vrsti - tokrat Arboretum 2011. Z uspešno prodajo doniranih umetniških stvaritev so si pripravili dobro osnovo za delo v šoli golfa Arboretum, ki prinaša dobre rezultate. Ker od tod prihajajo vedno novi mladi golfisti, so nanje še posebej ponosni. Vedno znova pa skušajo izboljšati tudi pogoje za delo vseh svojih članov. To so storili tudi s postavitvijo montažnega objekta na vadbišču in s tem zaključili projekt. Novost pa je tudi video - simulator za uspešno nadgradnjo učenja in treniranja golfske igre. Vse to jim ne bi uspelo brez zvestih sponzorjev, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujejo. Tako, še nekaj tednov in lahko bomo rekli, da se bodo zaprla vrata še za enim uspešnim letom Golf kluba Arboretum, ki ob tej priložnosti vse ljubitelje golfa, starost ni pomembna, vabijo, da se jim pridružite. V. V. Na Pubijevem srečanju KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE Borbeno, v boksu in kicboxingu Članom in članica Kluba borilnih veščin Domžale je letošnja jesen prinesla obilo sadov trdega trenin- ga in bojevitosti, ki jo kažejo v vseh svojih bojih. Ustavimo se najprej na 31. tradicionalni Zlati rokavici Ptuj Marjan Bolhar v akciji na Ptuju, kjer so večer boksa popestrili z devetimi boksarskimi pari, med katerimi se je bojeval tudi Matic Zalaznik iz Kluba borilnih veščin Domžale. Kljub poškodovani rami je pokazal pravo bojevitost v ringu proti Marku Makovcu. Matic je aktualni državni podprvak v boksu članov do 75 kg in tako njemu kot vaditeljema Mateju Opari in Blažu Lebnu želimo uspehov v prihodnje. Svetovno kickboxing prvenstvo Kratko poročilo začenjamo z izjavo selektorja slovenske kickboxing reprezentance Bojana Korošca, ki je povedal, da je bila Slovenija eno največjih presenečenj svetovnega prvenstva v Skopju, saj se je na skupni lestvici osvojenih medalj uvrstila na šesto mesto. Glede nastopa Marjana Bolharja, predsednika KBV Domžale, je selektor Bojan Korošec povedal, da je imel Marjan že v prvem kolu težek dvoboj z italijanskim prvakom Di Giacomom, ki ga je premagal in se uvrstil v četrtfinale. Tu ga je čakal spočiti tadžikistanski borec Tur-sunov, ki se je uvrstil neposredno v četrtfinale. Sam boj je bil zelo dinamičen, z izmenjavo vodstva, vendar se je na koncu le pokazala utrujenost slovenskega tekmovalca, tako da je nasprotnik slavil šele v zadnjih sekundah boja. »Vsekakor pa bo Bol-har svojo pravo vrednost pokazal na prihodnjih mednarodnih tekmovanjih, dokazal bo, da ga ta trenutni neuspeh ni omajal v njegovih ciljih in da se bomo še veselili njegovih zmag,« je zaključil svojo oceno selektor. Marjanu pa iskrene čestitke za bojevitost! Slovenija open kickboxing V začetku novembra je v Zagorju potekal 28. Slovenija open kickboxing. Sodelovalo je blizu 500 tekmovalcev iz Italije, Madžarske, Hrvaške, Finske, Nizozemske, BiH, Avstrije, Češke, Slovenije in drugih držav, med njimi tudi člani in članica Kluba borilnih veščin Domžale, ki jih je vodil Blaž Leben: Teja Mihelčič, Hana Mihelčič, Jan Kresnik, Aljoša Šlebir, Andrej Repnik in Marjan Bolhar. O rezultatih več naslednji številki. V.V. kanček športne sreče - za uspehe iskreno čestitamo in jim želimo, da ostanejo borci še naprej! Konec oktobra so potekali pri članih izpiti za prvi bel pas - 8. kyu. Člani v prvem trimesečju svojega treninga namreč položijo vse tri bele pasove, oziroma do 6. kyuja. Člani in članice, ki so pod nadzorom trenerja pridno trenirali, so svoja na novo pridobljena znanja prikazali v torek, 25. oktobra 2011. Izpitna komisija je presodila, da so vsi pokazali dovolj znanja, in si prislužili 8. kyu. Vsem za položene pasove iskreno čestitamo! Tjaša Š. Karate društvo ATOM EmuSE^Ö Shotokan-Do Domžale Dvorano so grele le simpatične ukrajinske podeljevalke Karateisti domžalskega ATOMa: Patricija Vehovec, Žan Podboršek, Črt Hrovatin, Grega Teršek in Lovrenc Kokalj so pod zastavo slovenske S.K.l.F. reprezentance nastopili na svetovnem S.K.l.F. Kanazawa pokalnem turnirju v Kijevu. Za doživetje so poleg samega nastopa v svetovni konkurenci 500 karatei-stov poskrbele tudi »trde ukrajinske razmere«, ki jih je Lovrenc Kokalj orisal takole: »Slovenski športniki so se soočili s popolnoma drugačnimi, resnimi, rusko trdimi razmerami in to je bila izkušnja, ki bo nedvomno koristila. V neogreti dvorani, kjer je bila temperatura okoli 5 °C, je tekmovanje trajalo od 14. do 16. oktobra. Četrta in peta mesta, ki so jih dosegli v poplavi tekmovalcev, je lep uspeh, ni pa medalja. Nastopile so praktično vse bivše republike Sovjetske zveze skupaj z obrobnimi državami, kot je na primer Turčija.« Za pečat Slovenije na turnirju je z zlato medaljo v master razredu poskrbel domžalski mojster Lovrenc Kokalj, ki je s tem svoj mozaik svetovnih priznanj povečal s še eno medaljo. Devetčlanska slovenska ekipa je za tem aplavz namenila še enemu Slovencu na najvišji stopnički, Mariborčanu Borisu Rižnarju. ATOMovci neporaženi že desetič zapored Na tatamiju mariborskega Kanaza-wa centra so slovenski karateisti 22. oktobra predstavili svoje spretnosti, borbenost in ekipni duh na Finalu prvenstva Slovenije za mlajše in starejše selekcije v KlHON in DYU-lPPON kmiteju posamezno in ekipno ter v YAKU-SOKU kumiteju ekipno. Živahnemu spodbujanju in navijanju med turnirjem so sledile podelitve - in tudi tukaj je bilo najbolj živahno v taboru ATOMovcev. Že deseto leto zapored je nepre-magana ostala ekipa ATOMovcev. Tokrat pred mariborskim Kanazawa Dojo in Rušami. Ob skupnem pokalu se je še peterica ATOMovcev veselila zlate, peterica srebrne in ena karateistka ATOMa bronaste medalje. Pod stopničkami sta osta- la le Bor Krajšek, ki je bil četrti, in petouvrščeni Blaž Štiftar. Da je karate klub pod vodstvom Lovrenca Kokalja najmočnejši tudi ekipno, je potrdilo še veselje ob štirih ekipnih priznanjih. Čestitke! 2 x Žan Podboršek, Tesa Štihec, Hana Kerič, 1. mesto Črt Hrovatin, Matjaž Kljun, ekipa malčic/malčkov, ekipa starejših deklic/dečkov, ekipa mladink/mladincev Karin Podboršek, Aleksander Sever, Žan Guček, Grega Teršek, Patricija Vehovec, ekipa mlajših deklic/dečkov Lina Mecilošek 2. mesto 3. mesto Bojana 11. november 20ii šport 25 zimsko veselje Tečaji smučanja in deskanja za vso družino Veselje, smučanje in rekreacija na snegu - tudi v Domžalah obstaja pestra ponudba športnih aktivnosti za otroke in mogoče je že čas, da začnete razmišljati o tečajih smučanja in deskanja na snegu, izpopolnite tehniko in preživite aktivni športni dan z družino. Tečaje in »all inclusive« družinske pakete ponuja Simon Kocjanc iz Domžal. Simon Kocjanc je član Slovenske demonstratorske vrste deskanja na snegu, smučarski učitelj, učitelj teka na smučeh, inštruktor top roap plezanja, vodnik kanujev na mirnih vodah in inštruktor lokostrelstva ter otroške animacije. Je tudi nosilec ISIA licence, predavatelj na usposabljanjih za učitelje deskanja na snegu in aktivni učitelj smučanja. V 12 letih si je na področju športa in rekreacije ter animacije v centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Bohinju nabral veliko izkušenj. Na podlagi izkušenj iz dela na področju organizacije in vodenja športnih in ostalih dni, ki jih posamezniki ali šole namenjajo za izobraževanje otrok, so pokazale, da je še nekaj možnosti narediti tovrstne programe še bolj zanimive za uporabnike. Zato se je Simon Kocjanc odločil, da nadaljuje samostojno pot in ponudi veselje otrokom, staršem in šolam z organizacijo poletnih in zimskih športnih aktivnosti, kot so šola smučanja, šola deskanja, šola teka na smučeh za posameznike ter organizacija in izvedba športnih dni za osnovne šole in srednje šole. Tudi v zimskem času organizira športne dni za otroke na Voglu, Kobli ali Senožetih in poskrbi za celovito ponudbo, med drugimi za smučarsko karto, učenje deskanja ali smučanja z licenciranimi izkušenimi učitelji, izposojo smučarske in deskarske opreme ter spremstvo na smučišču. Pripravi tudi poligon za začetnike, poskrbi za toplo malico na smučišču in po želji organizira pravo smučarsko tekmo. Pri zimsko športnih tednih z ekipo nudijo pomoč pri organizaciji in izbiri lokacije, učijo deskanja, smučanja in teka na smučeh, vodijo animacijske večere in družabne igre ter zagotavljajo zadostno število učiteljev smučanja in deskanja z licenco. Vse omenjene dejavnosti se lahko poljubno prepletajo ena z drugo. Cene so odvisne od izbire lokacije, števila otrok in izbire posamezne dejavnosti. Novost v letošnji zimi so božično-novoletni tečaj deskanja in smučanja ter družinski all inclusive paketi na smučišču Vogel, ki vključujejo smučarsko karto, profesionalne učitelje in hrano, po dogovoru pa tudi namestitev in prevoz. Novi paketi so primerni tudi za zaključene družbe in podjetja, ki so v tujini že zelo priljubljeni. V začetku naslednjega leta so razpisali termine za učenje deskanja in smučanja v času zimskih počitnic. Več o veselju in športni rekreaciji si lahko preberete na spletni strani www.veselje.si. Tudi šport in rekreacija ter tečaji smučanja in deskanja na snegu so lahko zelo zabavni in veselo obarvani. Senta Avbelj Na črnobelih poljih Zmagovalec Krka Novo mesto, Domžale pete tvd partizan domžale Nordijska hoja in gymstick vadba Jesenski pohod sekcije - Nordijska hoja in Gymstick vadba, je bilo res lepo druženje z rekreativnimi športniki, ki radi vadijo in se gibajo na svežem zraku. Naš pohod smo združili z obiskom Železne jame in jamarskega muzeja na Krum-perku. Ker smo le pravi rekreativni NORDIJCI, smo pred ogledom jame ponovili tehniko prave nordijske hoje, se posamično posneli in si skupaj ogledali in pokomentirali tehniko hoje vsakega posebej. Sekcija je dobila tudi športne majice, saj tudi enotnost skupine nekaj velja. prva slovenska NAMiZNoTENišKA LiGA Pričakovali zmago proti Velenjčanom Prvoligaška ekipa Namiznoteniške sekcije Mengeš, za katero že vrsto let igra Domžalčan David Orešnik, je doživela poraz v tekmi, kjer so bili domačini favoriti. Za ekipo NTS Mengeš, za katero poleg Davida Orešnika igrata še Andraž Avbelj in Klemen Jazbič, je bil dvoboj proti ekipi NTK Tempo iz Velenja priložnost, da se ob zmagi in ugodnem razpletu ostalih ligaških dvobojev v tem krogu pov-zpnejo celo na začasno drugo mesto v ligaškem tekmovanju. Žal se ni izteklo vse po načrtih. Že uvodni dvoboj, ki ga je Andraž Avbelj nesrečno izgubil z 2:3, je nakazal, da bodo Ve-lenjčani kar trd oreh, saj so povedli z 1:0. Na 1:1 je izenačil Klemen Jaz- Tehnika prave nordijske hoje se je v naši skupini odlično prijela in tudi sama športna pripravljenost naših članov je na odličnem nivoju. Tukaj bi se dotaknil le besede TEHNIKA nordijske hoje. Vsako nošenje palic pri hoji še ne pomeni nordijske hoje. Tu je pomembna aktivna in pravilna uporaba palic, saj se s pomočjo palic hodi tudi z rokama - kot avto na štirikolesni pogon. Naša vadba se nadaljuje, prav tako tečaji nordijske hoje in vabimo vse, ki bi radi spoznali nordijsko hojo, gymstick vadbo, ali pa le našo skupino, da se nam pridružite, vsak četrtek ob 18. uri v Športnem parku Domžale. Veliko informacij vam je na voljo tudi na naši spletni strani: http://www.tvdrustvo-partizando-mzale.si Primož V prvi članski ligi zahod, ki je bila v Ljubljani, je letos zmagala ekipa Krka Novo mesto in se uvrstila v državno ligo, kjer nastopa najboljših deset ekip v državi. Med njimi so seveda številni tuji velemojstri. Prvenstvo je bilo polno preobratov, potem ko je že vse kazalo, da bo zanesljivo zmagala zasedba Podpeč 2. Domžale so naposled osvojile peto mesto, lani so bile denimo četrte. Ekipa Podpeči je začela izjemno dobro in je po nekaj kolih zanesljivo vodila z več kot štirimi točkami naskoka. Tudi z dobro igro prve deske, mednarodnega mojstra Jureta Zorka. Domžale so se sukale okoli tretjega in četrtega mesta. Do pravega preobrata pa je prišlo v osmem kolu, ko je Krka kar z 5.5:0.5 premagala Podpeč, edinole Zorko je uspel remizirati z velemojstrico Darjo Kapš. Domžal-čani so morali tako v zadnjem kolu igrati z ranjeno Podpečjo, s katero so izgubili z izidom 2.5:3.5, tako da so za dve točki in pol zaostali za tretjim mestom. Na drugo mesto se je uvrstila Gorenjka Lesce, na tretje Tomo Zupan Kranj, Podpeč 2 pa je bila naposled četrta. Pri Domžalah se je poznalo, da v prvih treh kolih ni nastopala prva deska, mednarodni mojster Mladen Milenkovič iz Para-čina. Tudi start ni bil najboljši, saj so sicer z minimalno razliko izgubile že v prvem kolu z ekipo Pirana. V nadaljevanju so premagale Kočevje, Trebnje BMP in Stari Mayr Kranj, igrale nedoločeno s Komendo, Gorenjko Lesce in Krko Novo mesto, izgubile pa tudi z Tomom Zupanom. Na prvi deski je bil Milenkovič v nekoliko slabši formi kot lani. Kljub temu je v šestih partijah osvojil dragocene tri točke in pol in bronasto kolajno na svoji deski. Izjemno dobro je igral mojstrski kandidat Marjan Karnar, ki je iz šestih partij osvojil kar pet točk in zlato medaljo na četrti deski. Najboljši član zasedbe je bil vsekakor Jure Plaskan, ki je odigral osem partij in zbral zavidljivih šest točk in pol. Škoda le, da je v zadnji partiji izgubil z Dušanom Ceponom iz Pod-peči. Dobro se je držal tudi Marjan Šemrl, ki je v sedmih partijah zbral štiri točke. Polovični izkupiček sta iz štirih partij iztržila Bojan Osolin in Jože Skok, medtem ko je Vavpetič iz dveh partij osvojil poldrugo točko. Preostali člani ekipe so zbrali manj kot polovico možnih točk. Ekipo je tokrat kot kapetan vodil Franci Košir, ki se je moral kar potruditi, da je v treh vikendih sestavil najboljšo možno zasedbo. V devetih kolih se je namreč zvrstilo kar trinajst igralk in igralcev, moštva pa so nastopala na šestih deskah. Vrstni red: Krka Novo mesto in Go-renjka Lesce s po 32, Tomo Zupan Kranj 31.5, Podpeč 2 in Domžale s po 29, Trebnje BMP 27.5, Piran 26, Komenda 24, Kočevje 23, in Stari Mayr Kranj 15. Zadnja ekipa bo prihodnjič nastopala v drugi članski ligi zahod. Jože Skok PLESNi par šPELA iN MATEJ KRAU Veste, kako plešejo v pravljicah? bič, vendar pa je David Orešnik, ki tokrat res ni imel svojega dne, klonil in gosti so vodili z 2:1, čeprav so domači pričakovali, da bodo v uvodu dvoboja vodili s 3:0. V nadaljevanju je Klemen Jazbič, ki je tokrat igral res fenomenalno dobro, rezultat uspel izenačiti na 2:2, a sta David in Andraž v nadaljevanju izgubila in gosti so povedli s 4:2. V zaključku je Jazbič uspel znižati stanje dvoboja na 4:3, vendar pa Davidu Orešniku ni uspelo premagati nasprotnika za izenačenje na 4:4 in ter s tem od- kd jgze oostic homec vabi na predavanje z naslovom GORE Z OBEH STRANI vrhunskega alpinista, himalajca, alpinističnega smučarja, inštruktorja alpinizma, gorskega vodnika, zmajarja, gorskega reševalca, zdravnika _ mag. Iztoka Tomazina Je vse to in še več, saj se je v številnih svojih dejavnostih zapisal v slovenski in tudi v sam svetovni vrh. Z nami bo delil trenutke svoje bogate in uspešne športne ter profesionalne poti. V petek, 18.11.2011 ob 19. uri v dvorani gasilskega doma na Homcu. Na predavanju bo mogoče kupiti tudi njegove knjige po posebni znižani ceni. preti možnost, da bi Andraž Avbelj skušal presenetiti goste in domačim priboriti tako želeno zmago s 5:4. Namesto tega so domači doživeli poraz s 3:5. Na ligaški lestvici je ekipa NTS Mengeš trenutno na šestem mestu, Velenjčani pa so z nenadejano zmago prišli celo do drugega mesta; vodi še vedno ekipa ŽNTK Finea iz Maribora. Ekipa NTS Mengeš v nadaljevanju ligaškega tekmovanja sedaj dvakrat gostuje (Murska Sobota, Ljubljana), naslednja tekma v domači dvorani pa bo 26. novembra, ko bo pri njih gostovala ekipa Keme iz Puconcev. To bo dvoboj, ki se ga vsekakor splača pogledati, zato vljudno vabljeni - tekma bo ob 17. uri v dvorani TVD Partizan Mengeš na Slovenski cesti 39. Janez Stibrič »Naslov državnega prvaka Slovenije za leto 2011 v kombinaciji desetih plesov sta osvojila Špela in Matej Kralj,« je bila težko pričakovana in zaslužena najava za talentiran in plesu predan domžalski par, ki je s tem že osvojenemu naslovu za najboljši slovenski par v standardnih plesih dodal še eno lovoriko. »V sklopu intenzivnih priprav sva nastopila na plesnem turnirju v Beogradu, za tem še v Zagrebu, kjer sva bila zadovoljna z uvrstitvijo v četrtfinale v latinsko-ameriških in v polfinale v standardnih plesih. Slednji uspeh je toliko večji, saj sva nastopila v konkurenci parov, med katerimi jih je kar 14 uvrščenih med najboljših 50 na svetovni lestvici. Sicer sva midva na lestvici trenutno na 39. mestu.« Mednarodnima turnirjema je 8. oktobra sledil pravljični nastop v novi in bleščeče okrašeni dvorani v Medvodah, na Prvenstvu Slovenije v kombinaciji desetih plesov. Špela in Matej sta v čudovitem vzdušju v soju žarometov prejela aplavz za gla-murozen nastop in zmago v kombinaciji petih latinsko-ameriških in petih standardnih plesov. Moskva v ritmu standardnih plesov Dunajski in angleški valček, tango, fokstrot in quickstep je pet standardnih plesov, v katerih sta se med pari z vsega sveta na svetovnem prvenstvu 29. oktobra v ruski prestolnici predstavila tudi Špela in Matej. Energičnost, vedno zanimive plesne figure in izdelana koreografija so bili zaščitni znak Domžalčanov, s celotno predstavo pa sta se uvrstila v četrtfinale in Sloveniji priplesala 18. mesto. Komentar Špele: »Uvrstitev je kar v redu, polfinala na žalost ni bilo, ampak vidiva, da sva zanj že zrela. Od trenerjev sva dobivala po vsakem kolu pohvale, kako sva se izboljšala in da delamo naprej v tej smeri. Tudi v začetku novembra je lepo sončno vreme omogočalo, da je bil Domžalski dom na Mali planini, ki so mu letos člani in članice Planinskega društva Domžale namenili veliko skrbi in prostovoljnega dela, dobro obiskan. Odprt bo tudi vse dni novembra, zato DOBRODOŠLI! Bilo nama je fino. Organizacija prvenstva je bila taka, kot mora biti, edino spremljevalci so imeli nekaj težav s hotelskimi sobami. Publika je bila pa res najboljša, dvorana je bila polna do zadnjega kotička, same glave si videl.« Cestitke in uspešen nastop na svetovnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov 12. novembra 2011 v kitajskem Šhanghaju! Bojana Foto Jure Makovec 26 domžale 11. november 2011 ZOK VISTRA DOMŽALE Prijateljski turnir v Bihaču in prve zmage v novi sezoni Po začetnih prijateljskih tekmah pred začetkom tekmovalne sezone je vzdušje že tekmovalno obarvano in pestro z dogodki. Selekcija kade-tinj se je v začetku oktobra udeležila tridnevnega prijateljskega turnirja v Bihaču, kjer so jih gostile dekleta, ki smo jih spomladi toplo sprejeli v Domžalah. Kadetinje so po prvi izgubljeni tekmi zbrale svoje moči in že v naslednji tekmi pokazale svojo bojevitost in znanje ter močno premagale OK Balkan in na koncu osvojile 3. mesto. Turnir je minil v znamenju novih prijateljstev ter spoznavanja kulturnih in družabnih znamenitosti tega starega bosanskega mesteca. Tekmovalna sezona se je začela za vse selekcije, še posebej uspešen začetek so pokazale starejše deklice, ki letos tekmujejo v skupini skupaj s klubi Calcit Kamnik, ŽOK Kranj, ACH Volley ter Tabor Ljubljana, prav v tekmi s slednjim so dokazale svojo premoč in priigrale odločno zmago z rezultatom 2:0. Mladinska selekcija je v začetnih kvalifikacijah zasedla tretje mesto, na rezultat in igro deklet pa je nedvomno vplivala poškodba sotekmovalke Hane, saj AMK Rokart AMK ROKART iz Domžal je kot organizator pokala ROK v kartingu uspešno zaključil drugo sezono tega tekmovanja . V pokalu je v letu 2011 nastopilo devet tekmovalcev; tri dirke so bile na Italijanskih dirkališčih, dve doma v Krškem. Končna uvrstitev ROK CUP 2011 SLOVENIJA: 1. mesto: Tomaž Pirman 2. mesto: Miha Pozvek 3. mesto: Aleš Šubelj Prvi trije tekmovalci, uvrščeni v končni razvrstitvi, so imeli kot nagrado pravico nastopa na dirki INTERNATIONAL FINAL ROK 2011 v Italiji. Nastopilo je 87 tekmovalcev v kategoriji ROK z vse- ga sveta. Pokal je organiziran v 34 državah po svetu. Samo Pirmanu se je uspelo uvrstiti v DELLORTO FINALE kjer je zaključil na 20. mestu . MKE Družinsko podjetje MKE d.o.o. DOMŽALE je bilo ustanovljeno leta 1985 in je na samem začetku poslovalo kot obrt. Danes je v podjetju 30 redno zaposlenih, na trgu pa delujemo že 26 let. Z znanjem, tehnologijo, razvojem in doseganjem dogovorjenih rokov, sodelujemo pri izgradnji cestne in stanovanjske infrastrukture, poslovnih objektov, hotelov, bolnišnic, šol in vrtcev v Sloveniji. Na področju EU, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Črne Gore ter Bosne in Hercegovine delujemo kot podizvajalci velikih gradbenih podjetij in inženiringov. Naša ponudba zajema: • ogled, predizmere, svetovanje, izdelavo idejne dokumentacije in izdelavo ponudbe • projektiranje • izdelava projektne in delavniške dokumentacije za izvedbo • jeklene konstrukcije vseh vrst • notranje in zunanje ograje, drsna vrata in krilna dvoriščna vrata z ročnim ali avtomatskim odpiranjem • protihrupne in varnostne cestne ograje ' nadstreški, zimski vrtovi in fasade (montažni fasadni sistemi) ' stavbno pohištvo: PVC okna in PVC vrata, notranja lesena vrata, jeklena protivlomna vrata in protipožarna vrata ' notranjo in zunanjo opremo lokalov, poslovnih prostorov, individualnih hiš, stanovanjskih naselij ' tovorni transport... Vsi naši proizvodi imajo glede na zahtevnost certifikate o ustreznosti! Prilagajanje in dobra organizacija je temelj za dolgoročno uspešno delovanje. Tega se zavedamo vsak dan. Že 26 let. je dekletom po tem neljubem dogodku popustila koncentracija, a so kljub temu dosegle zmago za tretje mesto. Tudi v mladinski selekciji je bilo odigranih nekaj tekem, kjer so mladinke pokazale, da se lahko precej enakovredno borijo z močnejšimi in izkušenimi ekipami, saj so v vsaki tekmi dobile vsaj set, izgubljale pa le z minimalno razliko in jim je morda zmanjkalo le malo prepotrebne športne sreče. Enako velja za zadnjo tekmo proti klubu Kajuh Šoštanj, kjer so slednji sicer premagali domžalska dekleta z rezultatom 3:1, a je bil boj tudi v izgubljenih setih ves čas močno izenačena. V tem času je potekalo tudi tekmovanje za pokal Odbojkarske zveze Slovenije, kjer so dekleta članske selekcije v 2. krogu premagale Škofjo Loko, nato pa izgubile z Jesenicami ter s tem zaključile pokalno tekmovanje. Kadetinje ŽOK Vistra V nedeljo, 23. oktobra 2011, je bil dan, ki so ga kadetinje in njihovi trenerji ter podporniki težko pričakovali. Začel se je namreč tekmovalni kvalifikacijski del za to kategorijo. Dekleta so se najprej pomerila s klubom Olimp iz Ljubljane ter ogrela zvesto in bučno publiko z odlično, borbeno, suvereno in predvsem napadalno tekmo. Oba niza sta bila polna dobrih napadov, izpeljanih iz natančnih sprejemov in podaj, preciznih začetnih udarcev in atraktivnih blokov, kar je vodilo k rezultatu 2:0 (25:18, 25:23). Sledil je boj s kranjskim Triglavom, kjer so v začetnem setu Domžalčanke odločno premagale nasprotnice (25:16) a se tudi te niso predale in v naslednjem setu z dobro igro izenačile (22:25). Sledil je tretji set, kjer so ZOK-ice pokazale zbranost v odločilnih trenutkih in z veliko razliko (15:6) zaključile tudi to tekmo. Prikazana igra in rezultat tekem kadetinj je bil dokaz, da je bilo delo od zaključka pretekle sezone uspešno in da so igralke nadgradile svoje tehnično znanje. Predvsem pa veseli, zlasti tisti del, ki tekme spremlja na tribunah, da znajo igrati pravo, dinamično, hitro, »moško« in uigrano odbojko, da so odlična ekipa deklet, ki se razumejo in med igro komunicirajo ter se vzpodbujajo s tistim znanim »EEEEEEO-PA!!!« Začetni zmagi sta odlična vstopnica v naslednji krog kvalifikacijskih tekem, kjer se bodo Domžalčanke pomerile s kamniškim Calcitom in Vitalom II iz Ljubljane. Ekipa podjetja MKE na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju 2011, kjer smo se predstavili z PVC stavbnim pohištvom in eksluzivno ponudbo PVC drsnih vrat. Kulturno društvo Jože Gostič Homec vabi na MIKLAVŽEVANJE otroke iz vasi Nožice, Homec in Preserje, ki bo v ponedeljek, 5. decembra 2011, ob 18. uri v kapeli Sv. Križa na Homcu. Po ogledu igrice vas bo sv. Miklavž tudi obdaril. sreda, 16. november 20h CARMEN / drama /1995, Slovenija / r: Metod Pevec / 98 min / CIKEL FILMOV METODA PEVCA četrtek, 17. november 18h CHE - NOVI ČLOVEK / dokumentarni film / Che, un hombre nuevo / 2010, Kuba, Argentina, Španija / r: Tristán Bauer/129 min 20:30h POD NJENIM OKNOM / romantična drama / 2003, Slovenija / r: Metod Pevec/ 93 min / CIKEL FILMOV METODA PEVCA petek, 18. november 18h MEDVEDEK PU / animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011, ZDA/ r: Stephen J. Anderson, Don Hali / 69 min / sinhronizirano, 4+ 20h JANE EYRE / drama / Jane Eyre / 2011, Velika Britanija, ZDA / r: Cary Fukunaga /121 min sobota, 19. november 18h MEDVEDEK PU / animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011, ZDA / r: Stephen J. Anderson, Don Hali / 69 min / sinhronizirano, 4+ 20h JANE EYRE / drama / Jane Eyre / 2011, Velika Britanija, ZDA / r: Cary Fukunaga /121 min ponedeljek, 21. november 18h ALEKSANDRINKE / dokumentarni film / 2011, Slovenija / r: Metod Pevec / 94 min / CIKEL FILMOV METODA PEVCA 20h NA MORJE! / družinska drama / Alamar / 2009, Mehika / r: Pedro González-Rubio / 73 min sreda, 23. november 18h NA MORJE! / družinska drama / Alamar / 2009, Mehika / r: Pedro González-Rubio / 73 min 20h ESTRELLITA - PESEM ZA DOMOV / ljubezenska drama / 2007, Slovenija, Nemčija / r: Metod Pevec/ 97 min / CIKEL FILMOV METODA PEVCA petek, 25. november 18h MEDVEDEK PU / animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011, ZDA / r: Stephen J. Anderson, Don Hali / 69 min / sinhronizirano, 4+ 20h LAHKO NOČ, GOSPODIČNA / ljubezenska drama / 2010, Slovenija, Hrvaška / r: Metod Pevec/ 97 min / CIKEL FILMOV METODA PEVCA sobota, 26. november 18h MEDVEDEK PU / animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011, ZDA / r: Stephen J. Anderson, Don Hali / 69 min / sinhronizirano, 4+ 20h LAHKO NOČ, GOSPODIČNA / ljubezenska drama / 2010, Slovenija, Hrvaška / r: Metod Pevec/ 97 min / CIKEL FILMOV METODA PEVCA NAPOVEDUJEMO V DECEMBRU - Kako sem preživel to poletje / ruska polarna srhljivka - Nanga Parbat / o vzponu Bratov Messner na eno najtežjih gora v Himalaji - Tintín in njegove pustolo\ščine / stripovski junak in njegove drzne dogodivščine sedaj na filmu - Drevo življenja / v sklopu cikla filmov Terrenca Malicka INFORMACIJE MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale INFO: 01 722 5050 infD@kd-domzale.si www.kd-domzale.si 11. november 20ii objave 27 CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma nekaterih družinskih in socialnih transferjev po novi zakonodaji od 1. januarja 2012 dalje Na katere pravice se nanaša nova zakonodaja? Nova zakonodaja ureja pravico do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. Prav tako se nanaša na znižanje plačila za programe vrtcev, subvencijo malice za učence in dijake, subvencijo kosila za učence, subvencijo prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in na pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Glavne novosti nove zakonodaje: • enotna vstopna točka: vse pravice uveljavljate na Centru za socialno delo (CSD) • določen je vrstni red uveljavljanja pravic • nekateri prejemki se zvišujejo, vendar se bo po novem pri odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi premoženje • večja pravičnost in preprečevanje zlorab Ali in katere pravice se z novo zakonodajo ukinjajo? Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej od 1. januarja 2012, se ukinja državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let. Družine, v katerih so dijaki do 18. leta starosti, bodo lahko, če bodo izpolnjevale pogoje, dobile višji otroški dodatek. Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej s 1. januarjem 2012, se ukinja državna pokojnina. Dosedanji prejemniki državne pokojnine bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Center za socialno delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi zakona izdal odločbe. Ali bodo prejemki po novem nižji? Z novo zakonodajo se noben prejemek ne znižuje. Zvišuje se otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti, zvišujeta se denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Res pa je, da se bo pri odločanju o pravicah bolj kot doslej upoštevalo premoženje, zaradi česar bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri bodo lahko katero od pravic tudi izgubili. Kje dobim vlogo? Vzorec vloge je že objavljen na spletni strani ministrstva, vloga oblikovana za tiskanje bo na spletni strani ministrstva, e-uprave in CSD na voljo v začetku novembra, po 20. novembru pa jo boste lahko kupili tudi v knjigarnah. Kdaj, kam in kako lahko oddam vlogo? Vlogo lahko oddate od 1. 12. 2011 dalje na krajevno pristojni Center za socialno delo (glede na vaše stalno prebivališče), in sicer osebno, po pošti ali elektronsko. Ali moram vse pravice zaradi uveljavitve novega zakona na novo uveljavljati? Ne. Vlogo MORAJO v decembru oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo. Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki želijo s 1. 1. 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca. Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011 - če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno tudi po 1. 1. 2012. Vlogo LAHKO v decembru oddajo tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek. Vlogo LAHKO v decembru oddajo vsi, ki želijo pravice, ne glede na to, da jim s 1. januarjem ne potečejo, imeti odmerjene že skladno z novim zakonom. Ali se bo o vsaki pravici odločalo posebej? ne. Ko bo Center za socialno delo prvič odločal o katerikoli pravici po novem zakonu, bo preveril tudi ali ste upravičeni in v kakšni višini do vseh drugih pravic in subvencij, do katerih ste takrat upravičeni na podlagi drugih odločb. Pravice iz javnih sredstev po novem zakonu se v tem primeru priznajo z dnem, ko začne veljati tista pravica, zaradi katere je center odločal po novem zakonu. Ali bom lahko v prehodnem obdobju sam izbral tisti sistem, ki bo zame bolj ugoden? Ne. Ko bo Center za socialno delo odločil po novem zakonu, vam bodo pravice po stari zakonodaji prenehale veljati. Ali mi z dnem uveljavitve zakona, torej od 1. 1. 2012, Ugasnejo vse doslej priznane pravice? Ne. Večina pravic, ki jih že imate, vam velja do izteka veljavnosti odločb. Lahko pa od 1. 12. 2011 oddate novo vlogo in v tem primeru bo CSD o vseh pravicah, ki jih doslej že prejemate, odločil po novem zakonu. O nekaterih pravicah bo CSD odločil po uradni dolžnosti, torej vam ni treba storiti nič. Kaj moram glede pravic in prejemkov, ki jih trenutno že prejemam, storiti zaradi uveljavitve nove zakonodaje? • otroški dodatek Tisti, ki trenutno prejemate otroški dodatek, ga boste ne glede na uveljavitev nove zakonodaje prejemali do takrat, kot je navedeno v odločbi. Samo zaradi uveljavitve novega zakona vam ni treba oddajati nove vloge. (Primer: če vam pravica do otroškega dodatka velja do marca 2012, boste otroški dodatek do takrat prejemali še skladno s staro oziroma trenutno veljavno zakonodajo. Vlogo za nadaljnje prejemanje otroškega dodatka boste tako morali oddati v februarju 2012.) Lahko pa se odločite in vlogo oddate že v decembru. V tem primeru bo center odločal po novem zakonu in ob otroškem dodatku odločil na novo še o drugih pravicah, ki jih morda prejemate. Novo vlogo za otroški dodatek morajo v decembru oddati tisti, ki jim stara odločba preneha z 31. 12. 2011, ali tisti, ki želijo to pravico uveljaviti prvič oziroma na novo (na primer če se jim je v decembru rodil otrok). Svetujemo, da o oddaji nove vloge od 1. decembra 2011 dalje razmislijo predvsem tisti, ki imajo dijaka, ki še ni dopolnil 18. let. Po novem, od 1. januarja 2012, namreč dijaki do 18. leta starosti ne bodo več upravičeni do državne štipendije, bodo pa starši zanje lahko uveljavljali višji otroški dodatek. • denarna socialna pomoč Prejemnikom denarne socialne pomoči ni treba glede uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v treh mesecih po uveljavitvi zakona, torej do 31. marca 2012, sam preveril, ali ste do denarne socialne pomoči še upravičeni ali ne in v kakšni višini in ali morda izpol- njujete pogoje in ste upravičeni še do drugih prejemkov iz javnih sredstev in vas o tem obvestil oziroma vam posredoval novo odločbo. Denarna socialna pomoč bo, tako kot je veljalo že doslej, tudi po novem vračljiv dohodek, kar pomeni, da vam jo v času življenja ni treba vračati, se pa upošteva pri omejitvi dedovanja. • varstveni dodatek Prejemnikom varstvenega dodatka ni treba za nadaljnje prejemanje zaradi uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta, torej do 31. marca 2012, sam preveril ali so do varstvenega dodatka še upravičeni ali ne in v kakšni višini. Pomembno: Pravica do varstvenega dodatka se po novi zakonodaji iz pokojninskega sistema prenaša na področje socialnega varstva, kar pomeni, da bo od 1. januarja dalje ta pravica podvržena omejitvi dedovanja. Prejemnikom varstvenega dodatka v času življenja tega prejemka ne bo treba vračati, če bodo po smrti zapustili določeno premoženje in tudi njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, pa bodo dediči premoženja ta prejemek morali vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila. Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,^) ali obremeniti. Ce trenutni upravičenci varstvenega dodatka ne bi želeli več prejemati, morajo to do 31. 12. 2011 sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. • državna štipendija Tistim študentom in dijakom, ki so starejši od 18 let, in ki jim je pravica do državne štipendije za šolsko leto 2011/2012 že priznana, ni treba storiti ničesar. Štipendijo bodo prejemali celo šolsko leto oziroma dokler jim je pravica priznana z odločbo. Lahko pa decembra oddajo novo vlogo in v tem primeru bo Center za socialno delo o državni štipendiji in hkrati tudi o drugih pravicah odločal na novo skladno z novo zakonodajo. Dijaki, prejemniki državne štipendije, ki še niso dopolnili 18 let, po 1. 1. 2012 ne bodo več upravičeni do državne štipendije oziroma jim bo ta pravica do dopolnitve starosti 18 let mirovala (glej tudi: otroški dodatek). • znižanje plačila za programe vrtcev Vlogo za znižanje plačila za programe vrtcev za prihodnje leto morate oddati na novo. Nov obrazec lahko natisnete s spletne strani ministrstva in ga od 1. 12. 2011 dalje oddate na krajevno pristojni Center za socialno delo in NE VEC na OBCINO kot doslej. • subvencija malice za učence in dijake • subvencija kosila za učence • subvencija prevozov za dijake in študente Ce ste v šolskem in študijskem letu že upravičenec do zgoraj naštetih subvencij, vam te pripadajo celo šolsko leto oziroma toliko časa, kot je določeno v odločbi, in jih zaradi nove zakonodaje ni treba na novo uveljavljati. • oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič. • subvencija najemnine Upravičencem do subvencije najemnine zaradi uveljavitve novega zakon ni treba storiti nič. • pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe • pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič. Centri za socialno delo bodo v prvih treh mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preverili, ali ste še upravičeni do denarne socialne pomoči, na katero sta pravici vezani, ali ne in vam bodo o tem izdali odločbo. Še natančnejše informacije lahko dobite na spletnih straneh CSD Domžale http://www.csd-domzale.com/ in MDDSZ http://www.mddsz.gov.si/si/ uveljavljanje_pravic/nova_socialna_zakonodaja/#c18032 Vir. http://wwwmddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/nova_social-na_zakonodaja/#c18032 Peter Rebolj direktor Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v novembru in decembru 2011 NAZIV PRODAJALCA PRODAJNI ARTIKLI DNEVI PRODAJE Cernivec Alojzij, Radomlje mleko iz mlekomata 24 ur na dan Srček d.o.o., Lukovica vse vrste kruha in peciva ter vse vrste piškotov in testenin torki, srede, petki, sobote Globočnik Dušan, Radomlje salame, klobase, šunke, pršut ipd. sobote Zavod Jerman, Vače pečenice, krvavice, klobase, salame in dimlje-ni izdelki srede, petki, sobote Loboda Štefi, Domžale vse vrste zelenjave petki, sobote VI-JA d.o.o., Žalec sveče še ni podatka Svetlin Nada in Viktor, Domžale med in medeni izdelki sobote Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas mladi in poltrdi siri, skute z namazi, jogurti, kislo mleko, smetane in ostali mlečni izdelki sobote Žmavc Anton, Bočna, Gornji Grad med in medeni izdelki, pijače in žgane pijače lastne proizvodnje četrtki, petki in sobote Klemenc Katarina s.p., Litija trajnice, enoletnice, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domači šopki rož, jagodičje, nasadi v posodah 3.12., 10.12., 17.12., 22.12., 23.12. ter 24.12.2011 Svetek Franc, Ljubljana vse vrste zelenjave, sadje, kislo zelje, repa in kisle glave torki, srede, petki, sobote Hauptman Martin, Šmartno pri Litiji različne vrste zelenjave sobote Pevec, Domžale ročno pleteni copatki, kapice, rokavičke in nogavičke za dojenčke 3.12., 10.12., 17.12., 24.12. ter 31.12. 2011 Erklavec Valentin, Domžale različne vrste zelenjave torki, srede, četrtki, petki, sobote Ocvirk Petra s.p., Laško različne vrste nogavic 3.12. 2011 Sašo Žaljec s.p., Domžale sveče: nagrobne, elektronske nagrobne, dišeče in dekorativne petki, sobote Peterka Branko, Domžale pletenine lastne proizvodnje 11.11., 22.11., 26.11., 29.11., 2.12., 9.12., 10.12., 23.12., 24.12., 27.12. 2011 ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE Kopališka 4, 1230 Domžale Drsališče Domžale - sezona 2011/2012: Javni razpis za rezervacijo in oddajo terminov za igranje rekreativnega hokeja v obdobju obratovanja drsališča - december 2010-marec 2011 Na podlagi Pogodbe o upravljanju štev. 47103-16/06-33 ter na podlagi določil Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, objavljamo razpis za rezervacijo terminov za igranje rekreativnega hokeja na Drsališču Domžale v obdobju obratovanja drsališča v sezoni 2011/2012, ki bo trajala predvidoma od začetka meseca decembra 2011 do največ polovice meseca marca 2012. Pogoji za prijavo so naslednji: • Drsališče se oddaja za igranje rekreativnega hokeja društvom ali organiziranim skupinam, ki imajo svojega uradnega zastopnika - vodjo, za obdobje december 2011-marec 2012, • Prednost pri rezervaciji terminov bodo imeli dosedanji najemniki, ki so nadomestilo za najem drsališča tekoče poravnavali, vendar pa morajo ta termin rezervirati podobno kot vsi drugi potencialni najemniki - prijavitelji na javni razpis. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti prijavljenci, ki bodo oddali prijavo za celotno razpisno obdobje, • Plačilo najema oziroma uporaba drsališča za igranje rekreativnega hokeja se realizira na naslednje načine: • Vplačilo rezerviranih terminov za mesec dni naprej • Vplačilo rezerviranega termina pred vsakokratno uporabo • Enkratno vplačilo za celotno rezervirano obdobje • Zavod bo vsakemu najemniku izdal uradni račun. • Vsak izbrani najemnik bo preko svojega zastopnika pooblaščenca pravico do igranja na podlagi potrjenega termina dokazoval z osebnim dokumentom in kopijo potrditve odobrenega termina, Termini za igranje so praviloma naslednji: • Od ponedeljka do petka od 19.15-22.00 ure (izjemoma tudi v dopoldanskem času po 9.00 uri, če je termin rezerviran najmanj 7 dni pred dnevom igranja, • Sobota in nedelja od 7.00 ure do 9.30 ure ter sobota od 20.15 ure do 22.00 ure. Opomba: Natančni termini : a/ od 19.15 do 20.15 ure=1 ura; od 20.30 do 22.ure=1,5 ure; ali b/ od 19.15 do 20.45 ure =1, 5 ure: od 21.00 do 22.00 ure = 1 ura. V prijavi je potrebno termin natančno opredeliti! Nadomestilo za igranje oziroma cene najema-uporabe drsališča za igranje rekreativnega hokeja so naslednje: V dnevnih (dopoldanskih terminih) : • 1,00 ura igranja: 50,00 EUR Društva, skupine občine Domža- le, 60,00 EUR-Društva, skupine druge občine, • 1,50 ure igranja .. 60,00 EUR Društva, skupine občine Domžale, 70,00 EUR-Društva, skupine druge občine, Komercialni najem (na podlagi posebnega dogovora): 1,00 ura igranja .. 120,00 EUR Prijava oziroma rezervacija termina je možna samo v pisni obliki na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale. ali po elektronski pošti (janez.zupancic.zavod-sport@siol. net, in jzupancic@siol.net). Prijava mora vsebovati naslednje podatke: • Naziv pravne osebe, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko, ali naziv organizirane skupine ter ime in priimek zastopnika te skupine, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka)in davčna številka, • Dan v tednu in termin igranja (od __.ure do__.ure) ter eventuelno rezervni termin igranja (od _ _.ure do__.ure), • Izjavo o pripravljenosti zakupa več, ali vseh razpoložljivih terminov za igranje rekreativnega hokeja, v času obratovanja drališča, • Zadnji rok za oddajo prijav je 30.november 2011. Prijava se odda na prijavnem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www.zavod-sport-dom-zale.si. Pričakujemo čim prejšnjo prijavo termina in vas lepo pozdravljamo! Zavod za šport in rekreaci o Domža e 28 objave 11. november 20ii Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ zaizvedbo predčasnih volitev poslancev v Državni zbor, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo 4. decembra 2011 VOLIŠČE 4.10.01 -OSNOVNA ŠOLA DOB 1. Šolska ulica 7, Dob Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Cešeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulicašt.1, Ljubljanska cesta št.1,2,2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulicavsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8,Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Zupančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5, Gorjuša in Turnše . VOLIŠČE 4.10.02 -OSNOVNA ŠOLA DOB 11. Šolska ulica 7, Dob Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št.1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Zupančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5,Cešenik in Zelodnik. VOL1ŠČE 4.10.03 -DOM KRAJANOVV ŽEJAH Žeje 10, Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Zeje. VOL1ŠČE 4.10.04 -OSNOVNA ŠOLA KRTINA Krtina 41, Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico. VOL1ŠČE 4.10.05 -GASILSKI DOM HOMEC Bolkova ulica 46, Homec Homec: l.ulica, 11. ulica, 111. ulica, IV. ulica, V. ulica, V11. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, V111. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a. Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica. VOL1ŠČE 4.10.06 -OSNOVNA ŠOLA 1HAN 1 Šolska ulica 5, Ihan 1han: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Cešminova cesta, Dragarjeva ulica, Dri-nova cesta, Emonska 1. ulica, Emonska 11. ulica, Emonska 111. ulica, 1griška cesta, 1hanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Selo pri 1hanu. VOL1ŠČE 4.10.07 -OSNOVNA ŠOLA 1HAN 11 Šolska ulica 5, Ihan Brdo, Dobovlje, Goričica pri 1hanu, Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova. VOLIŠČE 4.10.08 -SAMOSTAN MALA LOKA Mala Loka 8, Bišče in Mala Loka. VOL1ŠČE 4.10.09 - GAS1LSK1 DOM DOMŽALE Savska cesta 2, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št. : 1, 2, . 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št. : 2, 4, 6, 12,12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a,47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka. VOL1ŠČE 4.10.10 -AMD DOMŽALE Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. : 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. Volišče za invalide. VOL1ŠČE 4.10.11 -GASILSKI DOM ŠTUDA Študljanska 86, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrasto- va ulica, Javorjeva ulica, Jeseno-va ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah. VOL1ŠČE 4.10.12 - KULTURN1 DOM RADOMLJE 1 Prešernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št.1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekar-niška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8in Trata. VOL1ŠČE 4.10.13 - KULTURN1 DOM RADOMLJE 11 Prešernova cesta 43, Radomlje Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19,20,22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 inTriglavska ulica.Škrjančevo. VOL1ŠČE 4.10.14 -GASILSKI DOM ROVA Žiška c. 10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Ziška cesta. Zagorica pri Rovah in Ziče. VOL1ŠČE 4.10.15 -DELAVSKI DOM V1R 1 Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir:Bevkova ulica, Borova ulica, Bukov-čeva ulica št.2,5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14,15,15a, 16, 17, 17a, 17c, 18,18a, 19, 19a,20,21,22,23,23a,24,25,26,26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35,36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Cufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10,1pavčeva ulica,Šaranovičeva cesta št.10a in Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41,43, 45, 45a, 45b in 51. VOL1ŠČE 4.10.16 - DELAVSK1 DOM V1R 11 Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Aljaževa ulica,Bukovčeva ulica št.1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št.10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a. Podrečje. VOLIŠČE 4.10.17 - VRTEC V1R Hubadova ulica 15, Vir Vir: Bukovčeva ulica št. : 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št. : 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22,24 in 25. VOL1ŠČE 4.10.18 -KOLIČEVO KARTON d.o.o. UPRAVA Papirniška cesta 4, Vir Količevo, Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št. : 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Znidaršičeva ulica. VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽN1Č-NAŠOLA KRAŠNJA Krašnja 14 A, Lukovica Kompolje, Koreno, Krajno brdo, Kra-šnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Zirovše. VOL1ŠČE 4.10.20 -KULTURNI DOM LUKOVICA Stari trg 1 Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Ma-klenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta. Brdo pri Lukovici, Ceplje, Gradišče pri Lukovici,,Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Vi- dem pri Lukovici in Zgornje Prapreče. VOLIŠČE 4.10.21 -KULTURNI DOM ANTON MART1N SLOMŠEK Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukovici 1movica,Lukovica pri Domžalah, JPro-janska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba. VOLIŠČE 4.10.22 -PR1 AMAL1J1 DOBRŠEK Rafolče 32, Dupeljne, Rafolče, Straža inVrhovlje. VOL1ŠČE 4.10.23 - ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE Podgora pri Zlatem polju 1, Brezovica pri Zlatem polju, Mala La-šna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje. VOL1ŠČE 4.10.24 -PODRUŽN1ČNA ŠOLA BLAGOV1CA Blagovica 33, Blagovica. Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe,Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek. VOL1ŠČE 4.10.25 -ŠOLA ČEŠNJ1CE Češnjice 9, Blagovica Cešnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce. VOL1ŠČE 4.10.26 -GAS1LSK1 DOM TROJANE Trojane 35, Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Trojane, Učak, V Zideh in Zavrh pri Trojanah. VOL1ŠČE 4.10.27 -KULTURN1 DOM MORAVČE Vegova 9, Moravče Moravče: Cebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Toma-nova pot, Trg svobode in Vegova ulica. Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah. VOL1ŠČE 4.10.28 -GOST1LNA NAD LOGOM MORAVČE Cesta heroja Vasje 13, Moravče Cešnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta. Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava. VOL1ŠČE 4.10.29 -PR1 URANKARJU Gabrje pod Limbarsko goro 6, Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Ples ves, razen št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah. VOL1ŠČE 4.10.30 -PR1 FRANCU MAJD1ČU Negastrn 8, Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah inVinje pri Moravčah. VOL1ŠČE 4.10.31 -ZADRUŽN1 DOM KRAŠCE Krašce 2, Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, 1me-nje, Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej. VOL1ŠČE 4.10.32 -GAS1LSK1 DOM PEČE Peče 50, Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št.: 8 in 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž in Zgornje Koseze. VOL1ŠČE 4.10.33 -DOM KRAJANOVHR1B Hrib nad Ribčami 7, Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah inZgornji Prekar. VOL1ŠČE 4.10.34 -KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE PR1 MORAVČAH Vrhpolje pri Moravčah 14, Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Ja-voršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj. VOL1ŠČE 4.10. 901 -DOMŽALSK1 DOM Ljubljanska cesta 58,Domžale Predčasno glasovanje. VOL1ŠČE 4.10.970 -DOMŽALSK1 DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. REPUBL1KA SLOVEN1JA OKRAJNA VOL1LNA KOM1S1JA 10. VOL1LNEGA OKRAJA 4. VOL1LNE ENOTE Številka: 041-5/2011 Datum: 24. 10. 2011 PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Peter Golob, univ. dipl. prav. Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ zaizvedbo predčasnih volitev poslancev v Državni zbor, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo 4. decembra 2011 VOLIŠČE 4.11.01 -SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška cesta št. :7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št. :96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118 , 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla,Vodopivčeva ulica in Zupančičeva ulica št. : 4 in 6. VOLIŠČE 4.11.02 -GALERIJA DOMŽALE Mestni trg 1, Domžale Domžale: Karantanska cesta št. :1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št. :73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št. :1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Zupančičeva ulica št. :1, 3, 5, 7, 9 in 11. Volišče za invalide. VOLIŠČE 4.11.03 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE 1 Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št. :1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št. : 2, 4 in 6. VOL1ŠČE 4.11.04 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE 11 Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Gregorčičeva ulica št. :1, 3, 5 in 7,Miklošičeva ulica št. :2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d in Slamnikarska cesta št.: 17, 19 in 20. VOL1ŠČE 4.11.05 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE 111 Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Bistriška cesta, De-telova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št. :1, 3, 5 in 7; Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št. : 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sej-miška ulica, Slamnikarska cesta št. : 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica. VOLIŠČE 4.11.06 -OSNOVNA ŠOLA ROD1CA Kettejeva ulica 13, Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št. :1, 2,7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št. :13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Ro-diška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica št. :1,1a, 12, 14,17,19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica. VOL1ŠČE 4.11.07 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE G1MNAZ1JA Cesta talcev 12, Domžale Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta. VOL1ŠČE 4.11.08 -Č1ST1LN1 SERV1S (ZOREC) Depala vas 5, Depala vas. VOL1ŠČE4.11.09 ZSČ DOMŽALE Ljubljanska 36, Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ter št. : 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št. : 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št. :2, 4,6,8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica. VOL1ŠČE 4.11.10 - DRUŠTVO L1PA DOMŽALE Ljubljanska 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica št. :1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št. : 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št. :48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen št. :18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica,Tabor št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št. : 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenov-ca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Zelezniška cesta. VOL1ŠČE 4.11.11 - VARNOST LJUBLJANA d.d. PE DOMŽALE Ljubljanska 68, Domžale Domžale: Kamniška cesta št. :2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št. :64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a in 92 in Ma-sljeva ulica. VOL1ŠČE 4.11.12 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ Dragomelj 180, Dragomelj in Pšata. VOL1ŠČE 4.11.13 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE Šolska 1a, SpodnjeJarše Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št. :15, 17 in 19, Kettejeva ulica št. :1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b, 12, 12ain 14b,Masarykova ulica št. :18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Cevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelov-škova ulica, Kamniška cesta št. 2, Pre-žihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica inŠubljeva ulica. VOL1ŠČE 4.11.14 - GAS1LSK1 DOM SREDNJE JARŠE, Jarška cesta 37, Srednje Jarše Srednje Jarše: Cevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, 1ndustrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica in Rus-janova ulica. VOL1ŠČE 4.11.15 - OŠ PRESERJE PR1 RADOMLJAH Pelechova 83, Preserje pri Radomljah Preserje pri Radomljah: V1. ulica, V11. ulica-del od št. 1 do 14, razen št. 13, V111. ulica št. :1, 2,3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, 1griška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št.1 do 27, ter št.27a, 27b, 27c, 27f, 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56. VOL1ŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZ1N, 1 Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin:Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e,12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta inZa hribom št. : 6, 7, 8, 8a,9,9a,10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36. VOL1ŠČE 4.11.17 -OSNOVNA ŠOLA TRZ1N, 11 Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št. : 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8,Na jasi, Onger št. : 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št. : 1, 4,6,8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št. : 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za^hribom št. : 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 inZupančičeva ulica. VOL1ŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZ1N, 111 Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin:Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cestašt. : 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28,29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št. : 1, 5 in 5ain Zorkova ulica. VOL1ŠČE 4.11.19 - GAS1LSK1 DOM TOPOLE Topole 21, Topole VOL1ŠČE 4.11.20 - OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ 1 Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Copova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št. :2a, 2b in2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Pre-lovškova ulica, Prešernova cesta, Sadni-karjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica,Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje,Zavrti št. :45 in 47 in Zupanova ulica. VOL1ŠČE 4.11.21- OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ 11 Šolska ulica 11, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št. :8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št. : 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57,Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št.1 do 32 in št. 34. VOL1ŠČE 4.11.22 - DOM PO-Č1TKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavni trg št. : 13, 15 in 17,Kolodvorska cesta št. : 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št. :2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št. : 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43. VOL1ŠČE 4.11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ 1 Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbi-larska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100,Jelovškova ulica št. :2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št. : 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15,Slovenska cesta št. : 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubii čeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št. : 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica. VOL1ŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ 11 Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št. : 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in23, Glavičeva ulica,Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št. :2, 2a, 11, 13 in15,Koblarieva ulica, Linhartova cesta št. :1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št. :8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in60,Muljava, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta št. : 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 inTrubarjeva ulica št. : 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VOL1ŠČE 4.11.25 -VRTEC SONČEK Zoranina 5, Mengeš Mengeš: Cankarjeva ulica št. : 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št. :37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št. : 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica. VOL1ŠČE 4.11.26 - GAS1LSK1 DOM LOKA PR1 MENGŠU Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Do-beno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato. VOL1ŠČE 4.11.27 - KMEČK1 turizem BLAŽ Dobeno 9, Dobeno Dobeno VOL1ŠČE 4. 11.901 -DOMŽALSK1 DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOL1ŠČE 4. 11.970 -DOMŽALSK1 DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE Številka: 041-6/2011 Datum: 24. 10. 2011 PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav. Naslednja številka glasila Slamnik izide v sredo, 30. novembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 22. novembra 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem^ domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. S^MMIK 11. november 20ii objave 29 Na podlagi Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06-UPB1), Zakona o volilni in referendumski kampaniji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07-ZPolS-D, 11/11 in 28/11-Odl.Us), Odloka o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 7/99, 2/02, 14/02, 10/09) in 20. člena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/11-uradno prečiščeno besedilo2) določa odgovorna urednica javnega glasila »Slamnik«, v soglasju z Občinskim svetom Občine Domžale, izdanim na 10. seji Občinskega sveta dne 20.10.2011 pravila o izrabi brezplačnega oglasnega prostora javnega glasila slamnik za predstavitev kandidatov za volitve v državni zbor republike slovenije, 4. decembra 2011, na območju občine domžale V javnem glasilu Slamnik bo vsem kandidatom političnih strank in drugih predlagateljev za volitve poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, ki bodo 4. decembra 2011, zagotovljena enakopravnost pri njihovi predstavitvi, kakor tudi pri predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil. Brezp ačno objavo bomo omogočili glede na število strani glasila ter število strank in predlagateljev v 14. številki Slamnika, ki bo izšla 30. novembra 2011. V skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji in Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil v naslednjem obsegu: * kandidat, politična stranka ali drug predlagatelj ima za predstavitev kandidata v posameznem volilnem okraju na voljo največ pol časopisne strani (format objave mora biti širine 280 mm in višine 195 mm). Organizatorji volilne kampanje gradiva oziroma predstavitvena besedila s predlogom postavitve na pripadajočih straneh časopisa pošljejo na CD-ju, skupaj z izpisom, do 23. novembra 2011 do 12. ure na Uredništvo Slamnika, na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale ali na elektronski naslov: slamnik@kd-domzale. si. Javno žrebanje vrstnega reda prispelih gradiv za 14. številko Slamnika bo 23. novembra 2011 ob 17. uri v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. V skladu z 22. členom Odloka o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik bo uredništvo objavilo tudi dodatne prispevke organizatorjev volilne kampanje, ki presegajo s sklepom določen brezplačni prostor, s pogojem plačila po ceniku objav, obvestil in reklam iz 17. člena Odloka o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik. Odgovorna urednica Mateja Kegel l.r. OBČINA DOMZALE javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini domžale za leto 2012 Oddelek za družabne dejavnosti Občine Domžale na podlagi 5. člena Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) razpisuje kandidaturo za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za leto 2012. I. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov zunaj obveznega izobraževalnega programa 1.1. Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov 1.1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1.1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.1.3. Interesna športna vzgoja mladine 1.1.4. Interesna športna dejavnost študentov 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 1.3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.3.1. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: 1.3.1.1. Cicibani, cicibanke 1.3.1.2. Mlajši dečki in deklice 1.3.1.3. Starejši dečki in deklice 1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport: 1.3.2.1. Mlajši mladinci in mladinke 1.3.2.2. Mladinci in mladinke 2. Športna rekreacija 3. Kakovostni šport 4. Vrhunski šport 5. Šport invalidov. Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/03). II. Na podlagi proračuna Občine Domžale za leto 2012 se za vsebine iz prejšnje točke nameni 435.000,00 EUR. III. Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: • športna društva, • zveze in združenja športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Domžale, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, • zavodi za področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo program na območju občine Domžale. IV. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da so registrirani kot pravni subjekti, • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov, • da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, • da imajo urejeno evidenco o udeležencih programov, • da delujejo na območju občine Domžale, • da zanje ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije: V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011- UPB2) na javni razpis ne morejo kandidirati izvajalci programov, v katerih je funkcionar, ki pri občini opravlja funkcijo ali njegov družinski član: - udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali - je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upra- vljanju ali kapitalu. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. V. Rok za prijavo je 30. november 2011 VI. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po objavi javnega razpisa. VII. Obrazci za prijavo na javni razpis so na voljo potencialnim kandidatom na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Potencialni kandidati lahko dobijo navedene obrazce tudi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale ter na spletnih straneh: www.domzale.si in www.zavod-sport-domzale.si. VIII. Popolne vloge s pripisom »za javni razpis« potencialni kandidati vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska 69 1230 Domžale IX. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališke 4, Domžale in na tel. št.: 01/7216-287 in 041/966192 (Zavod za šport bo nudil v razpisnem roku tudi organizirano strokovno pomoč) ter na Oddelku za družbene dejavnosti ali na telefonski številki: 01/7241-305. Številka: 671-1/2011 Datum: 11.11.2011 OBČINA DOMŽALE Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, objavlja POZIV ZA ODDAJO VLOG O ZAINTERESIRANOSTI ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV Predmet zbiranja vlog so poslovni prostori na Ljubljanski 73, Domžale, (pritličje), v skupni izmeri 43,24 m2. Poslovni prostori so namenjeni živilski trgovini. Vloge morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 2. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Vloge naj interesenti pošljejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69, Domžale s pripisom, ali oddajo na občinskem vložišču v času uradnih ur. Rok za oddajo vlog je 25.11.2011 do 12.00 ure. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110 (Gregor Grmek). OBČINA DOMŽALE Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, ob avlja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11) s 01.01.2012 prinaša določene novosti na področju uveljavljanja znižanega plačila vrtca in obveznega zdravstvenega zavarovanja ko občan, saj se pristojnost odločanja z občine prenaša na pristojne centre za socialno delo, zato objavljamo naslednji obvestili: Obvestilo staršem, katerih otroci so že vključeni v vrtec: Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 V skladu z navedenim zakonom starši, katerih otroci so že vključeni v vrtec, vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 oddajo od 01.12.2011 dalje pri Centru za socialno delo Domžale. Občina Domžale bo že prejete vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012, v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, v začetku meseca decembra odstopila Centru za socialno delo Domžale. Obvestilo osebam, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje kot občan Občina Domžale lahko, upoštevaje spremembo zakonodaje, odloča o pravici do obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občan le do 31.12.2011. O nadaljnji upravičenosti do te pravice od 01.01.2012 dalje bo odločal Center za socialno delo Domžale, zato stranke obveščamo, naj vlogo oddajo od 01.12.2011 dalje na Centru za socialno delo Domžale. Župan Toni DRAGAR Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška Razpis Ali si želite postati stand up komik? Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška, v sodelovanju s Klubom stand up komedije iz Maribora, razpisuje eno mesto za brezplačno izobraževanje v najboljši šoli za stand up komike v Sloveniji, Klubu stand up komedije iz Maribora. Izobraževanje je namenjeno vsem, ki si želite preizkusiti v žanru stand up komedije. Izobraževanje poteka skozi naslednje sklope: • PSIHOFIZIČNA PRIPRAVA: učenje tehnike, kako uravnovešati psihične in fizične spremembe v živem nastopu, • PISANJE ŽIVEGA GOVORA: razumevanje razlike med pisanim in govornim besedilom, oziroma kako se literarno spreminja v govorno, • KONFRONTACIJA S PUBLIKO: osnove komunikacije z avditorijem, • POVRATNA INFORMACIJA: samokritični pogled in video-analiza. Izobraževanje bo potekalo pod mentorstvom Željka Vukmirica, diplomiranega akademskega igralca iz Zagreba. Je edini pedagog žanra stand up komedije, ki imalicenco za opravljanje tovrstne metode. Vaše prijave pošljite na naslov: senta@rta.si, več informacij: Senta Avbelj, gsm 040 757 784, vloge pa sprejemamo do 15. decembra 2011. Brezplačno izobraževanje bomo omogočili eni osebi. Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, objavlja JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VEČJIH VZDRŽEVALNIH DEL NA ŠPORTNIH OBJEKTIH I. Vloge predložijo društva (v nadaljevanju: prijavitelji) za športne objekte, ki niso v lasti Občine Domžale in so javno dostopni. II. Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov in drugih športnih površin, športnih parkov ipd. (v nadaljevanju: objekti) so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z namenom: - ureditve objektov za pridobitev licenciranja za nastope v višjem rangu tekmovanja, - izboljšanje infrastrukturnih pogojev za vadbo. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi: ime in sedež objekta, status in lastništvo objekta, dokazila o stvarni pravici na objektu, ki je predmet vzdrževanja, ki mora obstajati najmanj za amortizacijsko dobo financiranih ali sofinanciranih del, namembnost objekta, uporabnike objekta, treninge in športne prireditve v letu 2010, večja realizirana vzdrževalna dela na objektu v zadnjih petih letih, načrt vzdrževalnih del v letu 2011, predračunska vrednost vzdrževalni del v letu 2011, vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna, - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora), drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Opomba: 1/ Sredstva se lahko dodelijo le prijaviteljem, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011- UPB2) na javni razpis ne morejo kandidirati prijavitelji, v katerih je funkcionar, ki pri občini opravlja funkcijo ali njegov družinski član: - udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali - je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objek- tov bomo upoštevali naslednje kriterije: izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta z vidika ureditve objektov za pridobitev licenci-ranja za nastope v višjem rangu tekmovanja (kot npr. odvodnja-vanje in drenaža ipd.) delež športa v namembnosti objekta, lastni in drugi neproračunski viri financiranja. Prednost bodo imeli prijavitelji, ki imajo slabše infrastrukturne pogoje za delo. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 6710-3/2011« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 25. novembra 2011 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale. si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni po sprejemu proračuna v 30 dneh po prejemu popolnih vlog. Župan Toni Dragar 30 objave 11. november 20ii V SPOMIN Jože Vodlan, prvi predsednik Društva invalidov Domžale (1920-2011) V oktobru smo se na dobskem pokopališču poslovili od spoštovanega Jožeta Vodlana z Vira, ki je s svojim prizadevnim delom pomembno zaznamoval področje invalidskega varstva in dela, tako v Društvu invalidov Domžale, katerega prvi predsednik je bil, kot kasneje v Medobčinskem društvu invalidov Domžale. Del svojega požrtvovalnega dela in optimizma je pustil tudi v Balinarskem športnem društvu Budničar, Društvu upokojencev Vir in v Krajevni organizaciji Rdečega križa Vir, najbrž pa bi sledove njegovega predanega dela našli še kje. Jože Vodlan je bil rojen 10. marca 1920. leta v Palovčah na majhni kmetiji, pri osmih letih pa se je s starši preselil na Vir in nekaj časa delal v Preserjah, nato pa v Ljubljani v gradbeništvu. V drugi svetovni vojni je prehodil težko pot od delavca na Koroškem, med vojno v domačem kraju ni našel dela, do prisilne mobilizacije v nemško vojsko, kjer je bil tudi ranjen. Sledilo je ujetništvo in vrnitev domov, kjer si je na Viru ustvaril družino. Njegova življenjska in delovna pot je bila vseskozi povezana z delom v društvih. Najbolj je s svojim delom zaznamoval področje organiziranja in delovanja invalidske organizacije, saj je že pred letom 1970 sodeloval pri organizaciji tega področja na območju dveh občin, Domžale in Kamnik, ko je bil predsednik nadzornega odbora. V letu 1975 je bil ob ustanovitvi samostojnega Društva invalidov Domžale, v katerega je vložil ogromno prostovoljnega dela, izvoljen za njegovega prvega predsednika. Rad se je spominjal prvih korakov organiziranja tega področja, kjer je kasneje opravljal tudi druge funkcije od predsednika nadzornega odbora do predsednika športne sekcije. Ves čas je bil aktiven tudi v novo organiziranem Medobčinskem društvu invalidov Domžale, kjer smo cenili njegovo delo ter upoštevali njegove pobude in predloge. Tudi njegova zasluga je, da je naše društvo danes uspešno na območju vse nekdanje občine Domžale. Za svoje požrtvovalno delo je prejel tudi veliko priznanj. Jože Vodlan je bil športnik od nog do glave, vsestranski in uspešen, tudi s številnimi priznanji in pohvalami, ki jih je z uspešnimi športnimi in rekreativnimi nastopi osvajal vse svoje življenje. Rad je svetoval in pomagal, bil je iskreni sodelavec in prijatelj. Kljub dopolnjenem 90. letu je ostal zvest balinanju. To ga je spremljalo vse življenje. Rad je prihajal na pokrito balinišče na Ko-ličevem, kjer so ga vsi poznali kot prijetnega sogovornika, tovariša in prijatelja. Rad je bil med športniki in rekreativci, ki so cenili njegovo zagnanost in prijateljstvo. Dejaven je bil tudi v Društvu upokojencev Vir, kjer se je vključeval v številne aktivnosti. Za njegov prispevek k delu društva so ga imenovali tudi za častnega člana društva, pogrešali pa ga bodo tudi v Krajevni organizaciji Rdečega križa Vir, pa tudi drugje, saj se je rad vključeval v vse aktivnosti znotraj Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir. Rad je imel svoje domače in ponosen je bil nanje. Vesel je bil njihovih obiskov. Zelo ga bodo pogrešali, kot ga bomo pogrešali njegovi sodelavci in prijatelji, ki smo mu še lani, ob njegovem devetdesetem rojstnem dnevu, zaželeli predvsem veliko zdravja. Zal se je življenjska pot našega spoštovanega Jožeta Vodlana iztekla. Svetilnik, ki je zasvetil ob začetku njegove življenjske poti, je ugasnil. Ugasnili pa ne bodo spomini na njegovo vsestransko delo, ki ostaja med nami ter nas vsak dan opominja, da smo tudi z njegovo pomočjo uspešni. Ponosni smo, da smo delali z njim in se mu za vse, kar nam je dal, zahvaljujemo, domačim pa izrekamo iskreno sožalje. Medobčinsko društvo invalidov Domžale V SpoMIN Ivan Peterca (1929 - 2011) V zgodnji jeseni smo se na domžalskem pokopališču poslovili od Ivana Peterca, predanega člana organizacije za vrednote NOB ter nosilca odgovornih funkcij, zvestega sodelavca in dobrega prijatelja. Tovariš Ivan se je rodil 1929. leta v Študi. Po osnovni šoli je do leta 1941 obiskoval realno gimnazijo v Ljubljani, po zasedbi Ljubljane pa se je vključil v meščansko šolo v Domžalah. Njegovi domači so se kmalu vključili v organizirano sodelovanje po navodilih vaškega odbora OF. Tudi mladoletni Ivan je prispeval svoj delež v boju proti okupatorju. V domači hiši je napravil bunker, kjer so se za krajši čas zadrževali prostovoljci, ki so čakali na vezo za odhod v partizane. Spomladi leta 1944 je zbral mladince iz zanesljivih družin in ustanovili so pionirski odbor po navodilih mladinske organizacije ZSM. Pod njegovim vodstvom so bili izredno aktivni in korajžni pri izvrševanju raznih akcij. Sovražnik ga je 20. avgusta aretiral, odpeljali so ga v BE-GA zapor v Domžale. Kljub grožnjam in neusmiljenemu pretepanju ni ničesar izdal. Po dveh dneh mučenja so ga izročili gestapu v Kamniku, kjer se je nadaljevalo zaslišanje in pretepanje. Iz gestapovske postojanke je bil odpuščen v Celje, vendar mu je bilo onemogočeno ponovno sodelovanje na terenu. V februarju 1945 je izkoristil tvegano priložnost in ušel ter se zaradi slabega zdravja in izčrpanosti zdravil in skrival do osvoboditve. Po osvoboditvi je opravil laborantsko šolo ter s svojim zanesljivim in predanim delom pomagal na terenu, tudi na številnih tedanjih mladinskih delovnih akcijah, kjer je navadno opravljal delo sanitetnega referenta. Za izredno požrtvovalnost mu je ob odprtju ceste v Novem mestu Tito osebno čestital in lastnoročno podaril ročno uro z vgraviranim podpisom. Vse življenje je ostala eno od njegovih priljubljenih priznanj, ki jih ni malo. Zaposlil se je na Občini Domžale kot sanitarni inšpektor ter službo opravljal vse do upokojitve. Ves čas je bil dejaven v raznih organizacijah na občini, predvsem pa v Združenju borcev za vrednote NOB. Nekaj časa je bil tudi podpredsednik občinskega združenja, v Krajevni organizaciji ZB Slavko Šlander pa dolgoletni tajnik. Rad je imel stike s člani ZB, zato je vestno spremljal evidenco o datumih rojstev članov, katerim je lastnoročno izročal čestitke, se z njimi pogovarjal ter jim predstavljal novosti o pravicah in dolžnostih članov. Njegove besede so marsikomu pomagale pri premagovanju težav, ki spremljajo borce. Pogostokrat se je kot funkcionar v imenu organi- zacije poslovil od umrlih borcev. Radi se bomo spominjali naših vsakoletnih izletov, kjer smo se imeli v tovariškem, spontanem vzdušju res lepo. Na izletu ga je vedno spremljala žena Pepca, ki je tudi članica zveze borcev. Nanjo ter na sinova Ivkota in Robija je bil zelo ponosen, bili so lepo usklajena družina, ki ga bo zelo pogrešala. Pogrešali ga bomo tudi mi, ki smo toliko let sodelovali. »Ivo, stotera ti hvala za vse, kar si dobrega storil, spomin nate bo še dolgo ostal! V imenu organizacije Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja se za tvoj prispevek iskreno zahvaljujem, domačim pa izrekam iskreno sožalje, Slava ti!« je na poslednjem slovesu od spoštovanega Ivana Pe-terca dejala Dragica Kolenc. Domačim izrekamo iskreno so-žalje, od spoštovanega sodelavca in prijatelja pa se poslavljamo z besedami pesnika, ki so mu jih, ob poslednjem slovesu, namenili tudi domači: Nisi si izgubil kot zven v tihoti,/ nisi odšel v nič in pozabo,/ po tebi merim stvarem pomen/ in tvojo pesem skušam peti za tabo. Sodelavci in prijatelji V SpoMIN Matija Cerar, vse življenje z glasbo Bilo je v letu 1940, ko se je v Radomljah v znani radomeljski gostilni staršema rodil Matija Cerar. Ze kot dečka ga je v svoj privlačni svet zvabila glasba, ki ji je Matija ostal zvest vse življenje. Z dvema sestrama je kot najmlajši sodeloval v triu, kar ga je dokončno prepričalo, da je glasba njegov pravi svet. Lotil se je študija pozavne, nato trobente, poskusil pa se je kmalu tudi v javnem nastopanju. V letu 1957 je potem sodeloval v javni oddaji Pokaži, kaj znaš in zmagal. Ker je svoj poklic skušal oblikovati na gostinsko hotelirski šoli, je zložil pesmico Kuharčkov twist. Popevka je tedaj postala prava uspešnica. Kot skladatelj je potem zastavil zelo uspešno: po vrsti je ustvarjal zanimive skladbe. Z eno je leta 1960 sodeloval na Opatij-skem festivalu. V letu 1962 je bil pobudnik za prvi festival slovenske popevke, ki so ga potem po njegovi zamisli uspešno uresničili na Bledu. Sam je z velikimi uspe- šnicami sodeloval in zaznamoval svoje nastope še na štirih takih prireditvah. Zgodilo se je potem, da so ga nekako odstavili ali umaknili za dolga leta iz medijskega sveta. Po upokojitvi je delal naprej, ustvarjal nove skladbe in popevke, ki jih je izdajal na novih in novih zgoščenkah. Sam se je spremljal na klavirju, ko je z lepo razpoloženjsko glasbo segal v svet znanih narodnih motivov, ki jih je predsta- vljal na svoj način. Z orgličarjem Marjanom Urbanijo sta skupaj tudi obdelala to motiviko ljudske glasbe. Matija Cerar je bil samohodec. Topel, mehak človek, ki mu je glasba pomenila vse. V zadnjih dveh ali treh letih sva skupaj z Matijo uresničila dva projekta: projekt zgoščenke - Stari Domžalci v Ameriki in pa tisto, na kateri sva predstavila Podgrajske ljudske pevce. S tem sodelovanjem brez madeža med nama se mi je Matija Cerar - Špornov Matic shranil v bližino srca - med prave prijatelje. Ti ga bomo zelo, zelo pogrešali, svet zabavne glasbe oziroma slovenskih popevk pa brez njega nikoli ne bo več tak, kot je bil poprej. Špornov Marija je bil tudi neznansko predan svojim Radomljam. Po neki čudni usodi je med zadnjimi njegovimi skladbami radomeljska: Prelepe Radomlje. S to himno, nekakšno duhovno zapuščino svojemu kraju, ostaja med najbolj znanimi Radomljani, v srcih nas, prijateljev, pa tudi kot ena najbolj svetlečih zvezd slovenskega po-pevkarskega neba, in dobri človek, Matjaž Brojan Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... V SPOMIN Tiho se je poslovila Rezka Pivač iz Domžal, Župančičeva 9 Zahvaljujem se vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Nečakinja z družino Prazen dom je, vrt in dvorišče, naše oko vsak dan zaman te išče, pogrešamo tvojo ljubezen, prijaznost in pogled smehljaja pridno delo tvojih rok nam vsem ostaja ^ V SPOMIN 27. novembra bo minilo žalostno leto, ko nas je po težki bolezni zapustil naš dragi ata Lovro Lončar St. z Vira, Cufarjeva 10 (11.8.1934-27.11.2010) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, ki z lepo mislijo nanj obiščete njegov grob in v spomin nanj prižigate svečke. Našega ata neizmerno pogrešamo. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre. le daleč, daleč je ^ ZAHVALA V 76. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga, skrbna žena, mama, babica, tašča in sestra Marija - Majda Korošec rojena Rifl, iz Nožic Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjene sveče in cvetje ter za vso pomoč in tolažbo. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cerkev in za Onkološki inštitut v Ljubljani. Zahvaljujemo se gospodu župniku Lojzetu Hostniku za sveto mašo in lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Vrbančič za skrbno pripravljeno zadnje slovo. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo pospremili k večnemu počitku. Mož Miha, sin Sandi in hči Silva z družinama Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl v Bogu trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA V oktobru nas je v 84. letu starosti po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, ata in stari ata Janez Lajevec iz Krtine Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom; hvala za vsak stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala zdravniku Janezu Svoljšku, iskrena hvala gospodu župniku Juretu Ferležu in Vladu Pečniku za lepo opravljen obred, hvala pevcem Fantovskega zbora Dob in ministrantom ter hvala pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno bolečino ob izgubi našega ljubljenega ata Janeza. Vsi njegovi Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni, čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. ZAHVALA V 89. letu je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi ata, dedek, pradedek in stric Ciril Štebal iz Radomelj upokojenec Papirnice Količevo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v petek, 14. oktobra,poslovili od njega, nam s toplim stiskom rok ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvala osebju Doma starejših občanov Domžale za skrbno nego, Društvu upokojencev Radomlje in družbi Količevo Karton. Hvala za govor ga. Marjeti, predsedniku ZB Radomlje g. Jermanu, praporščakom, g. župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi ter pogrebni službi Vrbančič za skrbno in lepo opravljeno zadnje slovo. Vsi njegovi 11. november 20ii objave 31 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 83. letu sklenila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta Antonija Križnar iz Doba, Bevkova ulica 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič za skrbno opravljeno pogrebno slovo, pevcem Kranjskega kvinteta in skupini Rožmarin ter praporščakom Društva upokojencev Vir in Društva invalidov Domžale. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsi njeni V SPOMIN 23. novembra 2011 bo minilo leto, odkar nas je zapustil dragi oče, dedek in tast Anton Šušteršič Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sin Andrej z družino Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj, in kdo ve, od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev... Ne kličite me nazaj! ZAHVALA V 82. letu starosti nas je 19. oktobra 2011 nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta Stanislava Škerlak rojena Hafner, iz Preserij pri Radomljah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji tuzemski poti, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvala g. župniku Lojzetu Hostniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Svet je tak, kot je bil, in vendar je čisto drugačen. Na tej strani hriba sem jaz-na oni je človek, ki mije drag. (Neža Maurer) Žalostni smo se poslovili od naše mame, stare mame, prababice Tončke Ažman iz Doba Hvala za pozornost, tolažbo in podporo v teh žalostnih dneh vsem in vsakemu posebej. Janez in Tone z družinama Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 76. letu nenadoma sklenila naša draga žena, mami in mama Marija Jankovec s Homca, IV. ulica št. 4 rojena Vertačnik Ob prerani in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjene sveče in sv. maše. Iskrena hvala gospodu župniku Lojzetu Hostniku za lep obred in pevcem Kranjskega kvinteta, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič. Hvala tudi kolektivu Lip Radomlje za podarjeno cvetje. Iskrena hvala bratu Janezu za molitev v poslovilni vežici. Žalujoči: mož Jakob, hči Lidija ter vnukinji Tea in Nina Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN 24. novembra mineva deset let, odkar si nas zapustila. Frančiška Pavovec iz Depale vasi Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in prižigate svečke. Vsi njeni Mali oglasi od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50. Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikole Tesle 17, Domžale, GSM: 040 414 141. Ugodni TAXI prevozi! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Domžale - letališče Brnik (15 EUR). http:// www.taxikamnik.si GSM: 031/713421. BALTAZARS E. Stankovič s.p., Pot 27. julija 3, 1241 Kamnik. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p., Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemi-sa). Tel.: 01 722 78 97, 041 689 840 NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pra-tneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. GSM: 041 920 149 RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kakovostno in po konkurenčnih cenah. GSM: 040 268 090. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale Inštrukcije matematike za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. (GSM: 040 168 454). Urbanija in Partner d.n.o., Škrjan-čevo 4a, 1235 Radomlje ODDAM garažo na Župančičevi ulici v Domžalah. Pokličite 041 593 400. Naslednja številka glasila Slamnik izide v sredo, 30. novembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 22. novembra 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik. urednica@gmail.com. Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša dobra in skrbna mami, tašča, stara mama, prababica in teta Slavka Malnar rojena Škrlep, iz Depale vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovane sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen pogreb in ganljive poslovilne besede, pevcem, trobentaču, praporščaku, gasilcem PGD Stob-Depala vas in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni tf ^ k Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje, tam med zvezdami. V SPOMIN Avgusta so minila tri leta, odkar nas je zapustila mami Ana Orehek, in novembra deset let, odkar nas je zapustil oče Martin Orehek Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižigate sveče in ju ohranjate v lepem spominu. Vsi njuni Pride čas, ko si izmučeno srce želi zaspati, v večni sen potovati . ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi oče, stari ata in pradedek Jožef Vodlan z Vira, Bukovčeva cesta 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svete maše, sveče in darove za cerkev. Hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: snaha Zalka in vnukinja Sabina, sin Jože in hči Vida z družinama IOVfMB|B/lis TT^ 13Ne BIK korenina reib TišT M. dan študentov "m s 0 (D 1 i Ö ^ (SVEŽE SVETLCt R dihala, A ramena, K^ke. dlani O DVOJČKA maščoba, olje cvet (mokro) y pljuča, O prsi, p želodec. t ogljikovi hidrati 4 cnaiD o G srce, J krvni obtok, U arterije, hrbet •J beljakovine © plod S O 20 Ne 21 Po^ ZZib ^(HLADNO) F prebavila, ' vranica, M trebušna L slinavka --J sol, korenina, DEVIG^ A gomolji korenina D. Sr Ifa Maistra Z?c M. dan brez naku e nakupov D TlmNICA K z kolki, p ledvice, mehur O maščoba, olje cvet MTa. proti nas. nad z^ - ZPT SRÖftPiJÖN V (smiE o spolni d oigani, sečevod ogljikovi hidrati ♦ list STRELEC q (toplo) G ^ r stegna, vene J beljakovine © plod 2 (HLADNO E sklepi, 11 A kolena, M kosti, koža ij^ J sol, korenina, W _ « gomolji f KOZOROG korenina Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel na te bo ostala, spomin za vedno bo živel. V SPOMIN Oktobra je minilo sedem let, odkar nas je zapustila naša draga Pavla Pirš Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN Oktobra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga Marija Pirš Vsi njeni Ste že slišali za bližnjico do zdravja in dobrega počutja? Raziskave so dokazale, da se posledice nezdravega življenjskega sloga odražajo na našem telesu in zdravju v obliki prekomerne telesne teže, visokega pritiska in stresa. Zal se nas mnogo ne zaveda, kako majhne spremembe v življenju so potrebne za veliko dobrobit našega zdravja in počutja. Prisluhnimo svojemu telesu Stres, sodoben hiter način življenja in visok delež telesne maščobe so Akcija Martinov paket Vsem, ki nas boste poklicali najkasneje do ponedeljka,14. novembra do 18. ure, bomo omogočili nakup Martinovega paketa znižanega s 375 € na kar 111 €.Figura Bella Domžale, Domžalska cesta 68, tel.: 01 721 295 med glavnimi dejavniki za bolezni srca in ožilja ter nekatere oblike rakavih obolenj. Prav tako je večji del t.i. »modernih bolezni« povezanih z neprimernim deležem telesne maščobe. Zato prvi korak naredimo že, če svojemu telesu prisluhnemo in pustimo, da nas vodi njegov glas. Uživajmo zdravo hrano Naslednja stopnička do zdravja je zdrava prehrana, v več manjših obrokih in določenih časovnih obdobjih. Če temu dodamo še redno telesno aktivnost in sprostitev, je naš recept za dobro počutje popoln. Termoterapija FiguraMAX FiguraMAX je aktivna terapija, ki se izvaja na 37 stopinjah Celzija. Med slednjo v termokabini FiguraMAX s prilagojenimi vajami na enostaven način oblikujemo in krepimo celo telo. Dodatna prednost termokabi-ne je, da se lahko posvečamo tudi tistim delom, ki potrebujejo našo posebno pozornost (trebuh, zadnjica, stegna ...). Izjemna časovna učinkovitost Vadbeni del v termokabini Figu-raMAX traja le 30 minut, zato je vadba idealna tudi za tiste, ki imajo vedno premalo časa. Ker vadimo v kabini, ogrevani na 37 stopinj Celzija, želen rezultat dosežemo hitreje in z manj truda. Terapija z obogatenim kisikom PeauMAX Vadbi v termokabini FiguraMAX sledi terapija z obogatenim kisikom PeauMAX, ki deluje na srednje zahteven celulit, tako da tkivo postane čvrsto, poleg tega pa odpravlja tudi težave, povezane z zastajanjem tekočine. Martinov paket sestavlja: 10 aktivnih vadb za oblikovanje telesa v termokabini FiguraMAX 5 terapij z obogatenim kisikom za gladko, napeto kožo in čvrsto telo PeauMAX 5 lepotnih terapij z anticelulitno nego maščob grozdjem za in razgradnjo Cena: 375^ > 111 € Pokličite nas na 031 721 295 in rezervirajte svoj martinov paket v salonu Figura Bella Domžale. Figura Bella Domžale Domžalska cesta 68, nasproti parkirišča blagovnice Vele 031 721 295 www.figurabeUa.si