Štev. 345. Trst, v sredo 11. decembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN hidl ob nedeljah in praznikih ob 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamič ue Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobakarnah v Trsta in okolici, Gorici, Kranju, St. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ičini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE V širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •emrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka ■adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * Btot. beseda, naj-■aanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F etknotH j§ moif NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 Kf pol leta 12 K, 3 mesece C K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenin* na nedeljsko lzd&nj« „X3>XHOSTl" stasa t mm oelo lato Kron 5-20, ta pol Utt Kron 280. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»- vana pisma se ne aprejemajo in rokopisi so bo vraiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatd 20 (Narodni doa). I&dajateK in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoal", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnlCnl raZun Itev. 841-652. TELFFOh It 11-57. U Londonu aasž, no Dunaju netijo. Zamotanost notranjega In zunanjega položaja. Umetno forciranje resnobe položaja. DUNAJ 10. (Izv.) Demisiji obeh generalov, vojnega ministra von Auffenberg in šefa generalnega štaba Schemue, Je cesar sprejel. Določena sta že tudi oba namestnika, ali odloka še ni. Na ti dve demisiji nadovezujejo najčudnejše vesti. Oba nova moža smatrajo za pristaša vojaške stranke in njih imenovanje tolmačijo za poostritev avstrosrbskega konflikta, ki mora zavzeti že bližnje dni vidne oblike. Tudi grof Berchtold, ki se baje ne more odločiti, namerava odstopiti kot mlnistei zu-najnih zadev. Da, trdć, da Je že ba|e ponudil demisijo, kl je pa cesar ni hotel sprejeti. Kljubu temu, da se oficijozno trudijo, da bi prikazali zadevo kot nad vse nedolžno in kljubu temu, da trde, da nima novi minister in šef generalnega št&ba z zunajnim položajem ničesar opraviti, je dogodek vendar zelo razburil javnost. Poslanik Ugron bo jutri predal srbski vladi noto, s katero bo energično zahteval, da se Srbija tekom najkrajše obe povoljno izrazi o Prochazkovi zadevi, o svojih zahtevah glede pristana in o takozvani vellko-srbski agitaciji na avstrijskem jugu. Avstrija hoče s Srbijo urediti to zadevo še pred početkom konference poslanikov in bo — če že drugače ne gre — Izsilila srbskj Izjavo z zasedenjem Belegagrada.(?) Te vesti niso potrjene, deloma so tudi neverjetne, a so čisto naravne kombinacije. Vidi se pa, da je položaj tako resen, da odločitve ne bomo več dolgo čakali. V političnih krogih so postali pozorni na izjavo, da hoče Rusija ostati v politiki nevtralna. Kajpada je zelo čudno nasprotje med besedami in med dejanjem, ker Rusija na avstrijski meji še vedno vztrajno mobilizira in krepi svoje pozicije. Auffenberg in Schemua. DUNaJ 10. (Kor.) Uradno se potrjuje vest Jutranjih listov, da je cesar spre|e! demisijo vojnega ministra von Auffenberg in načelnika generalnega štaba fini. Schemue. (Da demisijonira vojni minister, smo Javil* že v zadnji številki. — Ured.) FCM. Krobatin — vojni minister. DUNAJ 10. (Kor.) „Mil. Kor." je izvedela, da je fcm. vitez Krobatin že imenovan za vojnega ministra. Jutri bodo najbrže proglasili njegovo imenovanje. Svarilen glas iz Italije. RIM 10. (Izv.) „Messaggero" piše danes o vprašanju trozveze, nje obnovitvi in o dobi njenega trajanja. Na to prehaja v eni sapi preko Avstrije na Rusijo, ter govori o njeni vlogi glede Srbije, trdeč, da bi Rusija konečno vendar moiala radi Srbije zgrabiti za orcž|e in bi tako povzročila evropsko vojno. Govoreč o Srbiji, piše, da se je ta država zelo umerila In pravi, da je Srbija javila, da prepušča svoje zahteve eviopskemu mnenju in sporazumu, zadovoljna s tem, kar bodo odločile velesile. Bolj miroljuben pač ne bi mogel nikdo biti, piše PODLISTEK. „Massaggero" in končava: Kako pa odgovarja Avstrija ? — Ona govori z vedno višjim glasom In grozi desetkrat na dan. Postavimo, da si naša zaveznica res ne bode premislila: No, in jej bodemo morali potem slediti, če smo slovesno in predčasno obnovili tro zvezo ? Ne poznamo volje naše vlade, a poznamo dobro dušo naroda, da moremo reči bivšim in bodočim zaveznikom : „Takrat pa Italija ne bo mogla iti z Vami." Nemške ladje v Adriji ? DUNAJ 10. ob 12. ponoči, (izv.) Sem se javlja, da je priplulo v avstrijsko vodovje blizu Pulja danes četvero nemških križa ric. Namenjene so baje na albansko obrežje. (Na pristojnem mestu nam vesti niso potrdili. — Ured.) Balkanske države so vse za eno, ena za vse. BELGRAD 9. (Srb. tisk. urad „Edin." Za včerajšnjo številko zapoznelo.) Potrjujejo se že prej javljene vesti in se naglašuje, da bodo balkanske zavezne države kot blok reševale vsa vprašanja z ostalimi Intereslra-nlml velesilamit ne priznavajoč separatnih vprašanj med velesilami ali med pojedino velesilo in posameznimi balkanskimi državami. Pri vprašanju vojne odškodnine, ki jo bodo države zahtevale, se vračunajo Turčiji edino investicijski dolgovi. Sinoči je prispel v Belgrad sofijski poslanik Spalaj-ković in današnjim njegovim konferencam se prisoja velika važnost. Od povsod pa zatrjajo, da že v najbližji dobi dokažejo dogodki sami edinstvo in čvrstost balkanske zveze. Vsi delegati gredo skoz Belgrad. BELORAD 9. (Srb. tisk. urad „Edin.« Za včerajšnjo številko zapoznelo.) Danes so dopotovali v Belgrad bolgarski delegati, razven Daneva, ki je bil odšel v Bukarešt. Jutri odpotujejo delegati skupno s Srbi z ekspresnim vlakom preko Dunaja v Pariz, kjer se priključijo ostalim. V Parizu se bodo delegati vseh četirih držav posvetovali s Poincarejem In pa med seboj. Po vesteh tukajšnjega tiska iz Skoplja naznanjajo za jutri prihod grškega ministra in delegata Venizelosa v Belgrad, kjer poseti Pašiča in bo konferiral z njim, ponoči pa odide z vsemi drugimi v Pariz. Prohod vseh delegatov skozi Belgrad se tolmači kot dober znak vzajemnosti in skupnosti balkanske zveze. Danev pojašnjuje bolgarski program. TURIN 10. (Izv.) „Štampa" javlja iz Scfije, da se je Danev izrazil napram nekemu diplomatu, da ni res, da bi blia Bolgarija opustila misel na Drinopolje. Pač pa so Bolgari prepričani da Drinopolje pade. Neresnica je nadalje, da bi obstajal med Bolgarijo in Turčijo kak tajen sporazum. Bolgari bodo Srbe v zadevi pristana podpirali, če bodo Srbi pametni. Će pa hočejo Srbi izzvati vojno radi Drača, Jih pa Bolgari ne bodo poznali. Solunu prisojajo Bolgari velik pomtn in če ne bode šlo boije, bodo zahtevali, da se internacijonalizira. Danev na potu v Pariz. BUKAREŠT 10. (Kor.) Predsednik sobranja, dr. Danev, odpotuje danfes od tod v Pariz. Poincare in srbski in črnogorski delegati. PARIZ 10. (Kor.) „Echo de Parfs" poroča, da ministrski predsednik Poincare sprejme danes sem došle črnogorske delegate, jutri pa srbske. Poincare se bode razgovarjal tudi z Venizelosom, zastopnikom Grške. Preložena mirovna pogajanja. LONDON 10. (Izv.) Mirovna pogajanja bodo pričela še le 16. t. m. Zakasnila so se, ker Turčija še ni delegirala svojih zastopnikov. Sobranje za osvobojene pokrajine. SOFIJA 10. (Izv.) Dne 14. t. m. se bo sestalo sobranje, da glasuje za kredit, ki Je potreben za upravo in ureditev osvobojenih pokrajin. Turški ujetniki na Grškem. SOLUN 10. (Kor.) Včeraj so zopet odpravili 300 ujetnikov na Grško, tu pa je sedaj le malo ujetih Turkov. Glasom uradnih podatkov so ujeli Grki 1000 turških oficirjev in do 25.000 vojakov. „Fremdenblatt" o neodvisni Albaniji. DUNAJ 10. (Kor.) .Fremdenblatt" konstatira, da je celi Evropi simpatična izpolnitev albanskih želj. Evropa bode gotovo voljna, da dokaže svojo naklonjenost Albaniji z delom trajne vrednosti in podpira nje kulturni razvoj, da bo brez skrbi za svojo eksistenco. Neutralizacija Albanije pa ne bi odgovarjala samo željam Avstro-ogr-ske in Italije, temveč bi tudi ne zadela na odpor drugih velesil, kolikor se to da že sedaj presoditi. Požar t tvornici. OPAVA 10. (Kor.) Ponočni požar v železotvornici pri Branki, ki je bil izbruhnil v tvornici za stroje, Je povzročil krog 300 tisoč kron Škode. Zakaj je nastal požar, se ne ve. Obrat se ustavi za cel teden. Potres na Tirolskem. DUNAJ 10. (Kor.) .Fremdenblattu« javljajo, da so včeraj začutili v okolici Bol-cana dva močna potresna sunka. Knežji darovi za vojake. DUNAJ 10. (Izv.) Kneza Franc in Ivan z Lfechtensteina sta darovala po 20 000 in 30 000 K za vojake ob mejah. Dunajska občina Je dala 10.000 K. Državni zbor. Boji državne zbornice z vlado. DUNAJ 10. (Izv.) Splošni resni pojožaj upliva tudi na notranjo politično situacijo : Nocoj smatrajo parlamentarni položaj brezupnim. Ministerski predsednik grof Slurgkh Je izjavil, da vlada ne more več privoliti v nikako izpremeno pri zakonu o vojnih dajatvah in da bode smatrala take želje kot poizkus, zakon onemogočiti. Stiirgkhova grožnja pa Je povzročila ravno nasprotje onemu, kar Je hotela doseči: Češki narodni socijalci in pa socija listi, ki obstruirajo v justičnem odseku, hočejo sedaj obstruirati v plenumu zbornice Hrv.-slov. klub pa je obnovil svojo obstruk-ojo v proračunskem odseku. Tudi radikaln Cehi in Rusini se mislijo obstrukcijonistom Osvit. Slike iz tridesetih let. SpUai Ksaver Sandor OJalskl. — Prevel A. C. — Sicer pa stoje stvari dobro! — Kakor veš smo imeli predvčerajšnjim svečano instalacijo bana kot velikega župana zagrebškega. Prlšio je gospode od vseh strani. Jaz sera se pozneje pogovarjal s presvetlim gospodom grofom Jankom. Pripovedoval mi je, da bodo izvolili pri kraljevski kongregaciji za požunski sabor poslance, ki so za narodno stvar. Kandidatje so Anton Kukuljević, gref Jankovič in silni govornik Bužan. Izvolitev Je gotova. Ban je tudi zanje — in tudi Šktf Tako mi je pripovedoval tudi kanonik Sermage. Imel sera pri njera opravke zaradi Smodkove gramatike. Oh, ko bi ga bil slišal ti 1 Tudi ta starina je pristaš rodoljubov. Pravi, da mu Je postalo že silno zoprno, kar delajo Ma djari s Hrvatsko. — O, Sermage je častivreden človek in pameten gospod! — je pripomnil Ivan, ki ga je Kargačevičevo pripovedovanje zanimalo vedno bolj. — Kaj pa je drugače novega? — Ga) se vedno enako trudi za časopis. Pisal Je na vse strani. Ta človek ti pozna ves svet. — In tudi samo on bo mogel dobiti dovoljenje — mu Je odvrnil Ivan. — Da — od Kolarja smo dobili pismo. Po Hurbanku je izvedel natančneje, kaj delamo. Pisal Je Gaju in Balukiću. Tudi Ša-farlfc je pisal. Gre, gre stvar naprej, četudi počasi. Glej, v kotu, tu sem imel pred dvema tednoma sem imel cel kup Safari kovih knjig — in hvala bogu, sedaj jih ni več nego trije ali štirje izvodi, ki jih moram Še prodati. — Živio Marijan! — |e vzkliknil Ivan in objel prijatelja. — A da Se nekaj. Od Pavlo vica smo prejeli srbskih knjig. Tudi te sva spravila v svet Balukič in Jaz. Dasiravno ljudje ne znajo cirilice, pa vendar radi kupujejo, ko poveš, da je knjiga naša. Seveda, malo jih je sedaj takih, ali bo Jih, kakor pravi Gaj, v enem letu trikrat toliko. — Bo jih, bo! — Je vzkliknil Ivan. In objela ga je velikanska navdušenost — duša *e mu Je ogrela zadovoljstva, da tako krepko sodeluje pri tem delu. Kakor stvari kažejo, ne doprinaša zastonj svojih ogromnih žrtev. In spomnivši se Madlene, Je občutil naenkrat nepremagljivo potrebo, da jo vidi še enkrat, preden odide domov. — Sredi pogovora Je vzel Čepico, se poslovil od Marijana in pohitel v gornje mesto. Šele na krvavem mostu se je vprašal, kje bi Jo našel ? In spomnil se je — da je ravnokar sprevod ali da bo kmalu, ker mu je Ma-dlena pripovedovala nekaj, da bo pogreb okoli enajstih. Pokaral se je, da Je pozabil, da bi prisostvoval obredu. Vendar pa je pohitel v Dugo ulico. Prišedši na Markov trg, se je prepričal, da je prišel prepozno, ker Je opazil veliko množico, ki se je vračala po Pivarski in Mesniški ulici. Odločil se Je, da gre k doktorici. Nadejal se Je, da tam najde Madteno. Doktorica se je ravno par trenotkov prej vrnila z Jurjevskega pokopališča in pripeljala s seboj Madleno. Spremil ju je Dumič in se Je Ivan srečal ž njim ravno pred vrati. Pozdravila sta se samo mimogrede, toda Dumič se Je vendar začuden ozrl za njim. Ivan je žurno skočil po stop-njlcah navzgor in naravnost vstopil v doktoričin salon. — Gospod Kotromanič! — je vzkliknila doktorica začudena. Ivan se Jej je globoko poklonil, rekel pa ni nič. Iskal je z očmi Madleno. — Iščete svojo sestričino, gospo Du-rafčevo. Ubožica |e skoraj vsa Iz sebe. Morali smo Jo položiti v posteljo. Doktor Je pri njej. (Dalje.) priklopiti. Položaj Je veleresen, tem bolj ker Je vzbudila veliko nevoljo vladna izlava, ki veli, da bi mogla vlada uzakonld službeno pragmatlko potom junktima z malim finančnim načrtom. Tako je zbornica seda| prisiljena, da odgodi uradniško vprašanje in ga spravi zopet na dan še le leta 1913. 3 Odsek državnih uslužbencev se Je bil danes zbral, da se posvetuje o službeni pragmatik!, ali vsem se je poznal mučen utis vladine izjave. — Odsek ni bil niti sklepčen. Obrambni odsek Je danes povzročil vesel incident. Obravnavala se je predloga o preskrbi konj in vozil za slučaj vojne, nato pa se je določeval dnevni red za jutrišnjo sejo. Šlo je o zakonu glede veteranskih zborov. Ko so Slovani in socijalisti to zaslišali, so dobesedno pobegnili iz dvorane, v kateri so ostali sami ,veterani". Splošen utis je, da straši po kulo-arjih parlamenta § 14. Dr. Ryb£f interpelira radi ravnanja z delavstvom pri Lloydu. DUNAJ 10. (Izv.) Poslanec dr. Rybaf je interpeliral trgovinskega ministra radi odpusta delavcev v Ltoydovem arzenalu. Interpelacija konstatira, da jih je bilo odpuščeno na zemljišču, ki ga Je kupil LIoydov arzenal, od 4000 delavcev toliko, da Jih Je ostalo le še 800 pri delu. To pa se Je zgodilo kljubu temu, da Je vlada svoj Čas zagotavljala, da se to ne bo zgodilo. Ker je sedajni čas — čas hude gospodarske krize, ni moglo 2000 delavcev najti nikjer drugje posla. In čudno je to, ko Je vendar v ubikacijah mestne plinarne zaposlenih več stotin Italijanov iz kraljestva. Dr. Rybar je opozoril ministra, naj se odpuščenemu delavstvu izposluje delo pri mestnih In državnih obratih. Tudi grof Berchtold hoče demi-sijonirati. DUNAJ 10. (Izv.) Nocoj se glasi, da Je podal demisijo tudi grof Berchtold, ki je pa cesar za sedaj še ni sprejel. Pismo iz Črnegore. Cetln/e, 8. decembra 1912. Črnagora se ne odreče Skadra. — Turki niso hoteli vedeti za premirje. — Kralj je odlikoval vojake s hrabrostnimi kolajnami. — Vlada ne dovoljuje poštnega prometa preko Sv. Ivana v Medovi, Kakor je znano, se je v veliki Evropi, zlasti pa v centrali naše najbližje sosede Avstrije, na Dunaju, postavilo nasproti geslu balkanskih zavezniških držav — „Balkan Balkancem" — pred vsemi geslo, ki je veliko ožjega pomena in katerega izvršitev naj bi bila za vse večne čase tisti kamen, ob katerem naj bi se spotikali balkanski narodi ob vsaki priliki, namreč geslo: »Albanija Albancem". Proglasili so že neodvisnost Albanije in so pristavili še zraven, da si te neodvisne Alkanije ne morejo misliti brez — Skadra, da bi se torej Črnagora morala odreči Skadra. Komaj pa se Je raznesel ta glas po Crnigorl, namreč, da bi se Črnagora morala odreči Skadra, ki bi naj pripadal samostojni in neodvisni Albaniji, je zadonelo po vsej crnogori: Tega pa nikdar! Črnogorci, od kralja pa do zadnjega na|preproste|šega ovčarja, se ne odreko za nobeno ceno temu končnemu smotru, po katerem streme, ne leta, desetletja, temveč stoletja in za čigar dosego so žrtvovali dosedaj tudi že v sedajni vojni tolike žrtve na človeški krvi in blagu. — Posebno pa se ne odreko Skadra sedaj, ko čaka|o pred skadarskim! vrati, da se mesto vda, dobro vedoč, da ta trenutek nikakor ne more biti več daleč. Vse upanje Črnogore sloni sedaj na treh črnogorskih poslancih, ki so odpotovali v London, da branijo in zagovarjajo Interese Črnegore. Crnogorci upa|o, da Jim to upravičeno zahtevo prizna tudi Evropa, kakor je tudi Črnagcra trdno prepričana, da je popolnoma upravičena zahteva Srbije po lastnem pristanišču ob Jadranskem morju, ker je neobhodno potrebna za njen gospodarski razvoj in da se prav tako tudi prizna Srbiji ta pravica v londonskih pogajanjih. Da Turki niso vedeli, da je sklenjeno premirje, se Je poročalo že brzojavno. Pripomniti je tu treba, da so Turki vkljub temu, da so jim Crnogorci oficijelno po dveh glasnikih sporočili sklenitev premirja, zlasti močno s topovi obstreljevali črnogorske pozicije na Seročki in Obliki, dočira pa je turška Infanterija z Brdfc udarjala na Seročko, s Taraboša pa na Obliko. Črnogorci so imeli ukaz da ne odgovarjajo, ker pa se le niso mogli drugače ubraniti tur- Stran II. „EDINOST" št. 345. V Trstu, dne 11. decembra 1912. škega napada, so začeli tudi streljati in so odbili napad. Turški vrhovni poveljnik Nazira paša je sporočil sklenitev premirja na Cetinje pismeno in je pismu dodal prepis protokola t sklenjenem premirju. Pismo je bilo name njeno nemškemu poslaniku, ki je Nazim pašinemu pismu dodal še svoje pismo ter vse izročil kraljevemu adjutantu Zimonlću In stotniku Ćoroviću, ki naj bi bila pismo kot glasnika odnesla skadarskemu poveljniku Riza begu. — Vkrcala sta se na parmft „Neptun", da bi se prepeljala preko Ska-drskega jezera, toda parnik se je mora« ustaviti, ker ga je pozval na to topovski strel s Taraboša. K parniku je privesiai turški čoln, s katerim so odpeljali častnika v Žogaj, potem pa z zavezanimi očmi na Ta-raboš, kjer je zahteval turški poveljnlK, nai njemu izročita pismo nemškega poslanika. Častnika pe sta izjavila, da je pismo naslovljeno na Riza bega in da smeta izročiti pismo le njemu. Po dolgem, večurnem čakanju je prišel odgovor, da turško povel| niitvo ne more spreleti pisma, ki prihaja od tujega naroda. Glasnika sta se nato vrnila, Turki pa so kmalu potem začeli stre Ijati. Kralj Nikola je v priznanje hrabrosti cele vojske podelil vsem stotnijam zlate kolajne. Generalu Lazareviću je izročil pet zlatih kola jen, 25 pa srebrnih In 150 napo-leondorov, da jih razdeli med naj tira brejše vojake. S posebnimi kolajnami je odlikoval kralj generale in častnike. Med odlikovane* |e tudi general Martlnovič, ki je prema-gavšl največje težave neverjetno hitro razpostavil čete in porazmestll topništvo na krajih, ki so |ih drugI smatrali za nedostopne, In se ne boječ ne močvirja ne naj-strmejših gora zavzel Sv. Ivan v Medo vi Id Leš ter tako sklenil črnogorski obroč okoli Skadra. Avstrijski In italijanski poslanik na Ce-tlnju sta ponovno prosila črnogorsko vlado, da bi z ozirom na sklenjeno premirje, mogla avstrijska, oziroma italijanska pošta zopet odhajati in prihajati preko Sv. Ivana v Medovi, toda črnogorska vlada |e to prošnjo odločno zavrnila. Črnogorsko vojaško poveljništvo absolutno zabranjuje vsako poštno in brzojavno ali drugačno neposredno ali posredno občevanje s Ska-drom. Zato tudi iz Skadra ni nikakih poročil tamošnjih inozemskih konzulov. Pred drugim berolinskim kongresom? Prihodnji petek se začnejo v Londonu pogajanja za mir med zastopniki balkanske zveze na eni ter Turčije na drugi strani. S tem se tudi — upajmo vsaj — začenja zadnje poglavje balkanskega vprašanja, kije zadnje stoletje, osobito pa zadnjih štiridesetih let, neprenehoma razburjalo evropsko javnost. Niso sicer znani pogoji, ki jih bodo stavili balkanski zavezniki, vendar je go tovo, da so temeljni obrisi teh pogojev že vsebovani v pogojih premirja in Je torej pač povsem opravičena vsaj nada, da ta poga janja dovedejo do ugodnega zaključka. Ako smemo soditi po izjavah raznih vodilnh balkanskih diplomatov, balkanskim zavezni kom niti ne gre za to, da bi Turčijo ponižali do skrajnosti, temveč jej olajšajo mirovne pogoje kolikor le možno. Zato prepuste sultanu bržkone nominelno suvere-niteto nad enim delom Makedonije in Tracije Ker je glasilo bolgarske vlade „Mir" pisalo, da nova mirovna pogodba popravi krivice berolinskega kongresa, bi se dalo po tem sklepati, da bo Turčija sedaj potisnjena v one meje, ki jih je po rusko-turŠki vojni določila sanštefanska pogodba, ki je prepu stila Turčiji neposredno oblast te nad Cari gradom in okolico. To mirovno pogodbo pa Je berolinski kongres modif.ciral, oziroma pokvaril tako, da je niti ni bilo več spoznati. Makedonija je po tej pogodbi ostala Se vedno pod neposredno oblastjo sultana, ; pač pa bi se bile morale v takozvanih makedonskih vilajetlh in Stari Srbiji uvesti gotove reforme. Te reforme pa se niso nikdar uvedle in zato tudi niso nikdar prenehali nemiri, umorstva, ropi in razna druga grozodejstva. Vsega tega pa ne bi bilo, da ni bilo sklepov berolinskega kongresa, ki je Turčiji povrnil več pokrajin, katerim se je bila ona sama že odpovedala. Ustvaritelji bero finske pogodbe so torej za pravo tudi pravi krivci vseh zločinov, ki so se od tedaj vršili v Makedoniji in Stari Srbiji in diplo-matje berolinskega kongresa so edini pro-vzročitelji strašnega krvoprolitja in vseh onih grozodejstev, ki so v z*ezi s sedanjo balkansko vojno, ki je ena najstrašnejših, kar jih pozna zgodovina. Seveda nastaja sedaj vprašanje, |e-li se tudi topot ne ponovi — berolinski kongres s sličnimi zmotami? Velesile so že izjavile, da si pridržujejo končno odobrenje mirovnih pogojev in s tem so gospodje di-plomatje že tudi dali prav jasno razumeti, da bi hoteli tudi topot pustiti odprta vrata za bodoče konflikte, ako bo le možno to. C!m se namreč pooblaščenci balkanske zveze In Turčije zjedlnijo za mirovne pogoje, se sestanejo poslaniki velesil, da izrečejo svoje mnenje o teh pogojih. Na tem sestanku se pokaže, Je-li med velesilami možen sporazum ali ne ? 1 Ako se ta sporazum doseže, se bodo balkanske zaveznice raor.le ukloniti tej volji In s tem odpade saraoobsebi tudi strah, da bi se jz balkanske vojne izcimila evropska vojna. Če e pa ta sporazum med veleiilami ne doseže : kaj potem ? / Potem je evropska vojna neizogibna. Razmerje med velesilami je danes precej rail'čno cd onega leta 1878, za časa lerolHskega kongresa. Tedaj |e bila Rusija takorekoč osamljena, danes pa sta na njeni strani toliko Francija, kolikor Anglija. Tro-tveza in trosporazum sta prilično enako mo£na in ko bi ne bilo vsem velesilam na tem, da se okrani mir, bi bila vojna takorekoč neodklonljiv dogodek. Miroljubnosti *seh velesil — ako smemo namreč verovat' zatrdilom diplomatov — pa se bržkone posreči, da se preporna vprašanja zaenkrat še zakrpajo. Rekii smo zakrpajo, ker novi sporazum med velesilami gotovo tudi to pot — po izgledu berolinskega kongresa — mo-dflcira mirovno pogodbo med balkanskimi državami tako, da ostane en del balkanskega vprašanja še vedno nerešen in d i ostane torej tam še vedno mnogo netiva, ki bo tvorilo v sebi nevarnost bodočih konfliktov. Zato |e za vso evropo največe in najteže vprašanje: ali ne bo novi sporazum velesil le drug berolinski kongres, ki bal danske zaveznike deloma prikrajša v njih uspehih, kakor |e oni leta 1878 Rusijo? 11 Ali se je položaj res ublažil?! Po navadi se ne veselimo, kadar nemški cesar Viljelm ne more več brzdati svoje gostobesednosd ter odpira usta, da vrže v svet zopet kakega svojih na vse strani vogla-t h, bodečih izrazov svoje imperatorske samozavesti po oni znani: Sic volo, sic jubeo — tako hočem, tako ukazujem! Te dni pa |e nemški cesar Viljem izrekel besedo, ki bi io ves kulturni svet — ako bi imel popolno uverjenje, da beseda cesarjeva govori re -nlco — pozdravljal kakor pravo angeljsko olagovestje 1 Dajal |e namreč izraza svojemu tačudenju, da se javnost še vedno toliko razburja, ko je vendar nevarnost vojne radi dogodkov na Balkanu odpravljena/ Rosa, Ki se sicer tako rada stiska v vojeviti pod jetnosti, je pokazala to pot svetu — vejico miru. Oddahnili bi se, da ni tu vmes še vedno tistega usodnega mčem : če Je res ? 1! Nu, zadnjih par dni se res množe znaki, po katenh oni izraz cesarjevega optimizma pridobiva na opravičenosti. Rusija Je sovražnik miru, z Rusijo ne more biti nikakih pogajanj, proti Rusiji je trdna pest ledini izdaten argument! Tako meni oni feldmaršallajtenant v svojem član-ku v listu „Dle Zeit". In res |e vprašanje, bo-Ii mežno ohraniti evropski mir, odvisno od vprašanja: je-lisetudi avstrijska diploma ciia postavlja napram Rusiji na tako stališče vojevitih generalov ? I Če bi bilo temu tako, jotem bi bila ona pomirjevalna beseda cesarja Viljema v protislovju z resničnim po ložajem, z dogodki, ki bi jih neizogibno prinesli bližnji dnevi. Ali, kakor rečeno, znamenja izza zadnjih par dni kažejo na to, da izjava cesarja Viljelma vendar ni brez vsake podlage. Pred vsem |e velikega pomena Izjava, ki jo Je v Imenu centralne vlade — kar je posebno naglašal — podal deželni maršal gatiški dr. Bobrzynski na sestanku poljskih državnih in deželnih poslancev v Lvovudne 8. t. m. Izjavil Je, da so vse govorice o pooj štren Ju položaja neosnovane. Naši od-noša/t do Rusije so normalni In govoricam o vojni nevarnosti ne gre nlkaka vera. V soglasju z Izjavo cesarja Viljema je nemški kancelar v svojem odgovoru na neko čestitko povodom njegovega rojstnega dne odgovorit: „Prisrčna hvala na čestitki, ki pada v zelo resen čas. Toda menim, da smo že preko gorer Pa tudi ves govor od strani oficijelne Rusije kaže povsem mirovno tendenco. Rusija porablja svoj vpliv v Belemgradu v pomirjevalnem smislu, da-si bo blagohotno jodpirala zahtevo Srbije po zvezi z Adrijo kakor povsem opravičeno gosodarsko potrebo. Nu, tudi v tem pogledu je nade, da se naide pot, ki zbliža nasprotni si stališči Avstro-Ogrske in Srbije. Saj je faktično naša diplomacija že precej odnehala od svojega prvotnega intrasigentnega stališča, tako, da v resnici ni več posebnega navskrižja med nameni ruske vlade in zahtevami avstrijske diplomacije ter ne bi bilo težko, da držav nlki Rusije in Avstrije najdejo formulo, k1 Jo bodo mogli sprejeti tudi v Belemgradu. Na to kaže tudi trezno vedenje diplomacije balkanskih drŽav, posebno pa Srbije. To priznavajo sedaj tadi najhuji srbofobski listi. Tudi politiški krogi v Srbiji izjavljajo, da diference z Avstro-Ogrsko niiso tako težke naravi, da bi morale dovesti do krvavega konflikta. Glede vprašanja direktne zveze Srbije z Jadranskim morjem da Je možna mirna rešitev. Po vsem tem Je soditi, da Je Srbija pripravljena pri konferenčni mizi zožiti svoje zahteve, kolikor le dopuščajo nje ugled, nje vspehi, doseženi s potoki krvi, in nje življenski Interesi. Vsi ti momenti, ki smo jih tu na kratko omenili, bi kazali torej, da se je kritični položaj res ublažil in da oživlja nada do ohranitve miru. Seveda ne smemo biti presangviničnl v tej nadi, ker se more slika vsak hip spremeniti In se pokazati v neugodnejl lučt Vendar Jedno moremo reči z mirnim *rcera : mirna rešitev je možna, ako bo blage volie za to na vseh straneh! A dejstvo, da ta možnost obstaja, naloži grozno odgovornost njim, pri katerih ne bi bilo take blage volje. Oni bi morali odgovarjati za vse grozne posledice, ki bi nastale po krvavem konfliktu za — vseh. Tudi za Avstro-Ogrsko! Je že res, da moremo mili'arično udušiti malo Srbijo. Mnogo se govori danes o ugledu, o prestižu monarhIJe, ki da zahteva krvavega zadoščenja. Denimo tudi — da-si Je to vprašanje, o katerem bi se dalo še le razpravljati — da Je bil ugled naše drŽave res užaljen. Ali vprašanje je, da-Ii je mera zatrjevanega užaljenja res tako velika, da bi bila v razmerju s posledicami, ki bi nastale za našo monarhijo v gospodarskem pogledu. Saj občutimo težko že posledice sedanje krize. Na gospodarskem polju Je zavladala grozna depresija. Nikjer ni več možno dobiti kredita, trgovina in industrija trpita najhuje in grozi jima kriza, kakoršnje že dolgo ni bijo. Že prihajajo od vseh stran' monarhije vesti, da so se začele majati tvrdke, ki so bile na svetovnem glasu po svoji solldncsti. Že sedaj gre gospodarska škoda v neštete milijone!! Kaj bo še le, če res nastane vojna ?! Kaj potem, Če si s krvavim pohodom na Balkan nakopljemo s o-v r a ž t v o, ki bo tra|no in bo gotovo vsaj za nekoliko desetletij izpodrezavalo vsako kupči|sko vez z balkanskimi državami ? ! 1 Škoda bi se vrhovatila v milijarde — v katastrofo za naše gospodarsko življenje. Oni, ki hulskajo na vojno proti Srbiji za vsako ceno in s tem v evropske koofla-gracije, se seveda ne menijo za to. Njim je le na tem, da bi zadoščali svojemu sovraž-tvu proti Srbiji in srbskemu narodu. Ali so-vražtvo |e slab svetovalec, ki ga ne sme poslušati diplomacija, ki nosi odgovornost za bodočnost države in blaginjo nje prebivalstva ! Ugled, prestiž je, ali ob skrbi za prestiž ne smejo krvaveti realni interesi. Zato apelujemo na odgovorne voditelje naše monarhije, v imenu vseh neizmernih koristi, ki že sedaj tako hudo trpe vsled krize in ki pridejo po veliki vojni v življenjsko ne varnost naj Izcrpijo vsa sredstva, ki morejo dovesti do mirne rešitve, predno spregovore usoino besedo. Kakor bi bila njihova odgovornost neizmerna, ako pride do najhujšega, tako si pridobe nevenljivo hvaležnost, ako dosežejo, da bomo mogli govoriti čim prej, da se je položaj resnično In defmtttvno ublažili _ Sinu. ravnateljstvu c. kr državnih železnic v Trstu. Večja družba se nas je namenila v nedeljo v Bohinjsko Bistrico, da se tam pri sankanju navžijemo svežega zimskega zraka. Na kolodvoru smo si med odhodom brzo-vlaka (ob 7 45 zjutraj) kupili raznih časopisov med temi tudi „Edinost". Med drugimi vestmi smo našli tudi sledečo objavo : športni vlak v Bohinj Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu naznanja, da danes, dne 8. decembra, ne vozijo Športni vlaki v Bohinj in na Bled, ker še vedno traja neugodno vreme. Mislili smo si, ko smo to prečitali, da je res mogoče v Bohinju slabo vreme, kar bi ne bilo nič nemogočega. Toda ker smo že v vlaku, smo si mislili, se pa peljimo, saj bodemo v Bohinju videli, kakšno vreme je. Po prijetni vožnji, ko smo se navžtli dosti dima, dospemo končno le v Bistrico. Tu pa splošno presenečenje 1 — Najlepši zimski dan, kakoršaega si le moreš misliti; že tri teta sem nI bilo tako lepo kakor je bilo v nedeljo. Ažurno nebo, bele gore, sneg trd, zmrznjen, da je držal konja itd. Kaj hočeš večl O da bi bilo v raznih glavah raznih svetnikov in svetDikov pri tržaškem železniškem ravnateljstvu tako jasno, kakor Je danes v Bohinju, potem bi bilo dobro! Slavno ravnateljstvo, zaka| „farbaŠ4 ljudi s takimi obvestili? Če bi ne izdalo nobenega razglasa, bi bilo veliko bolje. Tudi je smešno v nedeljskih izdajah listov ob |avljati take notice, ker so popolnoma brez-smiselne. Vlaki odhajajo zjutraj zgodaj, liste pa dobiš šele ob 8, malokje ob 7. V pri hodnje nam naznanite v torek ali pa v sredo, da je, ali da ni vozil v nedeljo športni vlak, pa bo isto kakor če nam naznanite to v nedeljo. Će že slavnemu ravnateljstvu uvedba Športnih vlakov dela težave, zakaj si ne pomaga s tem, da dovoli za vse brzovlake In osebne vlake ob nedeljah in praznikih iste znižane vožnje cene, kakor pri športnih vlakih. Redni brzovlaki in osebni vlaki morajo voziti na vsak način, ali je kaj ljudi, ali pa □e. Ce nam da ravnateljstvo te znižane vožnje cene, tedaj ne potrebujemo šport nega vlaka. Dobiček pa bo imela na eni strani le železniška uprava sama, na drug« strani pa bo ta uvedba velika dobrota za Športne kroge in sploh za ljudi, ki bi se radi zabavali v zimski naravi. Malo soli je treba imeti v glavi in vsak mora pripoznat*, da je za železniški promet prav vse eno, če |e vlak prazen, ali pa če sedi v njem 200 ljudi z znižanimi voznimi listki. Kdo pa ima dobiček? Odgovora ni potreba, ker Je Jasen. Ouogočeno pa bo s tem marsikomu, ki bi rad napravil ob nedeljah izlet v Bohinj, ker so ugodne zveze In bo cena vožnja. Tista znižana voznina, ki jo uživajo člani raznih športnih društvev, je minimalna in si je raditega ne more vsak privoščiti, ker mu Je vzlic tej znižani voznini Izlet predrag. Slavnemu ravnateljstvu želimo le malo več trgovskega duha, pa bo šlo. Bohinjskim gostilničarjem pa svetu|emo, da predlože za nastalo Škodo vsled odpovedbe športnega vlaka preteklo nedeljo račune slavnemu ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Trstu v likvidacijo, in svetujemu gotovim gospodom, da poneso čim prej svoje skisane možgane v Bohinj na sneg, da se jim malo „po-frišajo", slavnemu ravnatel|stvu pa, da v prihodnje razglasi v dnevnikih naslednje: »Jutri, dne ... ne vozijo športni vlaki v Bohinj in na Bled, ker Še vedno trajajo pri ravnateljstvu neugodne razmere*. Prizadeti. Pripomba: Da se za prihodnje si. občinstvo ne bo dalo zapeljavatl po neresničnih objavah ravnateljstva, Je preskrbljeno s tem, da bo od sedaj vsako soboto plakatirano po mestu, ali je vreme ugodno za izvajanje zimskega športa. (Bel plakat s sankačem). _ Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nadalje so darovali za Jugoslovanske „Rdeče križe" sledeča gg.: Dobiček koncerta 30 novembra K 653*13, Marija Mlakar K 1, fotograf Jerkić tret|i obrok K 3. Skupaj K 657 13 predvčerajšnjim izkazano K 48-960.71 skupaj K 49 617 84 * Za ranjene Črnogorce so darovale slovenske učenke zopet 19 parov nogavic in 8 parov zapestnic in sicer: Karroeia Usmar, Vekoslava Jakičević, Stana Trobec, Milena Trobec, Milka Plaper (2 para), Dragca Manfreda, Antonija Martlnčič, Rozika Ži-oerna, Ivanka Miika, Olga Oeržina, L.udmila Stančič, Olga Mrevk, Silva, Orel, Dragica Potrata, Olga Kravos, Pavla Spehar, Oroz-dana Katalan, Pavla Stojkovič, Kristina Cej, Katica Šsrcelj, Zofka Škerjanc, Milka Sker-.anec, Marija Bavčar in Glzela Turk. Gospa Ana Dobida Je darovala 5 parov nogavic. _ Domače vesti. Poroka. Jutri se poroči gosp. Z o r k o B o n a č i ć, uradnik Jadranske banke", z gospico Ljubico Baričevič, hčerku pok. finančnega višjega svetnika Baričeviča. Bilo srečno! Vzgoja k neumnosti in surovosti. Od Sv. Ivana nam poročajo o klasičnem, karakterističnem dogodku, ki priča, kam dovaja pristaše kake stranke slaba vzgoja od strani voditeljev. Te dni Je prišla v .Narodni dom" pri Sv. Ivanu družba socijalnih demokratov, ki je izzvala hud prepir z drugimi gosti radi dogodkov na Balkanu; toliko da ni prišlo na pesti. Proklinjali so ti sodrugi narodnjake, da se je kar črno delalo. Preklinjali so dr. Wilfana, ker je orišel k Sv. Ivanu predavat o volni na Balkanu, preklinjali so z mascalzoni vseh, ki so začeli skladati za Rdeče križe balkanskih držav, ker da so s tem izzvali sedanjo krizo in povzročili vojno med Srbijo in Avstro-Ogrskol 1 Vidimo čitatelje, kako debelo gledajo in neverno zmajujejo z glavo, ki ne more misliti, da bi človek z normalnim razumom mogel spraviti * svojega člo/eŠkega Jezika tako oslaiijo. Da, celo tako daleč so se povspeli ti ljudje v svoji neumnosti, da so rohneli, kako da more prihajati na take hujskarije — policijski komisar!! Nai tega ne vedo, po kaj hodi policijski komisar na Javne sestanke. Seveda se ml ne bomo poniževali s tem, da bi hoteli onim sodrugom dokazovati, da so pokazali le svojo piramidalno neumnost, ki Je pa — bodimo pravični — ne smemo šteti toliko v greh njim samim, kolikor onim, ki jim bi bilo v dolžnost, da bi te ljudi vzgajali vsaj k najprlraltlvnejemu u nevanju javnih stvari. Ne, ni treba, da bi tržaške Stovence pekla vest radi očitanja, da so z darovi za .Rdeči križ- povzročili vojno med Avstrjjo in Srbijo. Če je kaka stvar preneumna, niti reagirati ne morete nanjo, in edini nje efekt se more kazati v — smehu. Ali ta fenomenalni nastop svetoivanskih socijalistov ima tudi svojo resno stran v toliko, v kolikor Je narodno sovražtvo proti Slovanom v vrstah sochalnth demokratov prešlo že v tako posurovljenje, da nimajo ne srca, ne smisla za tako humanitarno delo, kakoršnje je: blaženje trpljenja ranjenemu sočloveku, pa bilo tudi, da je ta nesrečnež — po nesreči — Slovan l! Našinci ;o ob tej priliki na ganljiv način pokazali svoje humanitarno Čustvovanje, usmiljenje do sočloveka, a gojenci internacijonalne socijalne demokracije, ki baje objemlje ves svet v bratski ljubezni, jih psujejo zato z— mascalzoni!! To Je narodno sovraštvo v najhujih oblikah. A če pomislimo, da so oni, ki so tako psovali, slovenske krvi, smo si ca lasnem, da tu deluje vzgajanje sovraštva prod Slovanom 1 Zato menimo, da bi delali prehudo krivico vsaj nekaterim voditeljem tržaške slovenske socijalne demokracije, ako bi si ie od daleč mislili, da takov zhtem v T^n lkan" se tem potom najprisrč nejše zahvaljuje vsem onim, ki so pripo mogli k trko sijajnemu uspehu nedeljske veselice v Barkovijah Posebno se zahvaljuj*-gosp ci Angeli Janovi in pevskemu društvu .Adriji* za prijazno sodelovanje in „Obrtnij tkcmu društvu" v Barfcovljah za brezplačno »repustitev vorane H ala tudi onim,, ki so preplačaii vstopnino. Odbor slov. akad fer. društva „Balkan". Plesni venček pe«k pevskega dru štva „Trst" obeta nekaj zanimivega. Nf sjoredu so razni valčki, kotiljon, vljolčnj malček itd., srečolov in šaljiva pošta Oo *picaf ki dobi največ razglednic, prejme ga inozemskega iu domačega blaga. Sprejemajo se tudi naroČila po meri. Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini Alia Citta di Trieste ul. Giosnč Cardmcl št. 40 (bivša ni. Tomnte) 9 žrebanj na leto s sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO OOO, 75.000 In 20.000 In I po K 30.000 in SO.OOO nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz L 1885. j iz L 1888 | srca Jćsziv iz L1888 Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na gggr 50 mesečnih obrokov po K 3*50 b popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lisi ine, takoj po vplačilo prvega rbroka. — Nadaljne obroke se vplačuje potom postnih položnic, — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih srečk pošlje na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. P miiiElE3EH3 EaiamaHHH Telefon Stev. 1974. Via Economo St. 10. K. Gasperini, Trst; špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsaHegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POČILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdko „Cement" "D Tovarna cementa PRODAJA NA DROBNO. ,Portlandu v Spljetn. CENE BREZ KONKURENCE Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva ^C^CI^C. c. kr. državna loterija v skupne vojaške dobrodelne namene. TA DBVASHA LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v Bkupni svoti 625.000 Jtron. »ar Glavni dobitek: 200.000 K. "52* Žrebanje se bo vršilo javno 19. decembra 1912. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobijo pri oddelka za državne loterije na Donajn m. Vordere Zollamtstrasae 7, ▼ loterijakih kolekturah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in ielezni&kih uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti aa kupovalce srečk brezplačno. Srečke se po&iljajo poštnine prosto. Od L kr. loterijske dlrekcUe Strin IV. .EDItfOBT" St. 345. V Trstu, dne 11. decembra 1912. izvedenca tržaška psihijatra dr. Pastrović in dr. Vragnizany ki sta mesece in mesece študirala obtoženca in tudi izrekla o nJem svoje izvedenško menenje, ki Je skoraj popolnoma nasprotno pozneje podanemu mene-nju dunajske medicinske fakultete, da sama podaste, kakor to zahteva kazenskopravni red, svoje menenje, in prisostvujeta razpravi, da izrečeta potem svoje menenje, ko bo-deta slišala po novih pričalo podane nove okoliščine. Državni pravdnik ne nasprotuje prečl-tanju izvedeniškega menenja tržaških zdravnikov, vendar pa ugovarja, da bi se poklicala k razpravi, češ da Je menenje fakultete menenje najvišje znanstvene instance, ki Je neovrgljivo. Branitelj se Je ponovno skliceval na to, da gre tu za pojasnila, ki jih bo treba z ozirom na novi položaj, podan po izpo-vedbah novih prič, in da zahteva kazenskopravni red osebno zaslišanje zdravniških izvedencev ter navaja celo posebej slučaje, v katerih se menenja lahko samo prečita. Ni pa teh slučajev nobeden seda| tu, končno pa Je za popolno spoznanje resnice tudi potrebna natančna pojasnltev, in stvar porotnikov Je, da sodijo o celi stvari. Državni pravdnik Je ponovno odgovarjal in prav tako tudi branitel|, nakar se Je sodni dvor Šel posvetovat. Po kratkem posvetovanju je predsednik naznanil, da Je sodni dvor zavrnil braniteljev predlog na povabljenje izvedencev k razpravi, ker bi mogle njihove izpovedbe o stvareh, v katerih njihovo menenje nasprotuje fakultetnemu menenju, ki je ^nedotakljivo, le povzročiti kako zmoto. Če bo treba kakih pojasnil tekom razprave, ukrene sodišče potrebno. Branitelj Je prijavil ničnostno pritožbo. Nato se Je pričelo zasliševanje obtoženca, ki Je izjavil, da je kriv. Pripovedoval ]e, da se je seznanil z Rismondovo na svojih pomorskih vožnjah na parnikih Austro-Ame-rikane, kjer je bila usiužbena tudi ona. Pripovedoval |e, da se je strastno zaljubil vanjo. Končno sta sklenila, da gresta skupaj stanovat. Obtoženec nI bil čistega zdravja vsled nekega udarca na prsih in je celo bruhal kri. Zato njegov zaslužek, ko ni bil več pri Austro-Amerikani, ni bil velik in se Jima je godilo precej slabo. Prišlo je do prepirov vsled njenih sorodnikov, ki so prihajali k njej, ki bi na! jih podpirala, ko sama ni imela dosti. In Rismondova ga je hotela potem zapustiti, kar ga je zadelo tako, da je |okal kakor otrok. Ono usodno jutro Je Rismondova zopet isto ponavljala, nakar Jo je hotel z onim bodalom le ostrašiti, da bi opustila svoj namen, da bi ga zapustila. Namena, umoriti jo, ni imel nikdar. Kako se je vršilo vse, ne ve, ker mu je bilo, kakor bi imel neko meglo pred očmi, zlasti se ne spominja, kako je bilo z malo Bianko. Ko mu je predsednik prečital izpovedbe pred policijo in preiskovalnim sodnikom, kjer je izpovedal, da se spominja posameznih dejanj in Jih Je tudi natančnejše opisal, je izjavil, da Je bil tedaj tako potrl in zmeden, da Je potrdil vse, kar so ga vprašali. Resnica je to, kar Je povedal danes. — Nato se je vršilo zasliševanje prič. _ Nar. del. organizacija. Postiljonom naznanjamo, da nam je pošta vrnila pismo, ki smo ga naslovili na Dolenca, ki se je nahajal v Orehku, Češ, da je odpotoval v Trst. Seveda smo včeraj takoj zopet odposlali pismo. Vsled tega hočemo čakati na odgovor še tri dni, kar smo navedli tudi v pismu. Na vsak način pa sklicujemo že za jutri v četrtek ob 9 30 zvečer javen shod v „Konsumnem društvu" v Rojanu. Do tistega časa moramo dobiti odgovor; če ga ne dobimo, storimo nadaljne korake. Ogljarji! Jutri v četrtek ob 630 zvečer sestanek v društvenih prostorih NDO ul. Sv Frančiška št. 2. Skupina delavcev tovarne „Lino-leum". Danes ob 7 zvečer sestanek v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Prip. odbor mizarske skupine NDO vabi mizarje na važen sestanek, ki bo danes ob 8 zvečer v društvenih prostorih, v ul. Sv. Frančiška Št. 2. Skupina pekovskih pomočnikov NDO. Jutri odborova seja in ne društveni sestanek. Predavanje. V petek, dne 13. t. m. točno ob 7 30 zvečer PREDAVANJE v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu o predmetu: „Društveni in zboro-valni zakon* (kako se vodijo društva, seje in shodi). Predavatelj: strokovni tajnik Brandner. — Vstop brezplačen. Druge slovenske dežele. t Odvetnik dr. Janko Vilfan. Danes prepelje|o Iz Ljubljane na GaŠteJ pri Kranju odvetnika, dež. poslanca kranjskega in predsednika radovljiške posojilnice, dr. Janka Vilfana, ki |e v ponedeljek ob 12 opoludne izdihnil v Ljubljani, od kapi zadet. Pogreb se bo vršil ob četrt na 11 dopoldne na pokopališču v Stražtšču pri Kran|u. — Za otroški vrtec pri sv. M. M. spodnji so nabrali med prijatelji v proslavo Imendne g. Andreja Širce pri sv. Ani 5 K. Denar hrani Vekoslav Kodrič. ftlnrltotinin p.odaja pariške modele, toke po mUUISUlIJcl K 8-—, klobučinaate klobuke po K 5 —. Ulica Nuova 45, L nadstropje. 2760 Išče Be brivaki pomočnik. Ulica Belvedere 57, Novak Anton, brivec. 2761 |_nQfl|a lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna IZ|MUIU najmodernejša lasna dela. ANDREJ ROJIC, uL Acquedoto 20. 1751 Mladenič v plužbi išče proti odškodnini učitelja ali učiteljico v svrho učenja nemščine, laŠČine in trgovskih ved. Ponudbe pod „Mladenič" inseratnemu oddelku Edinosti. 2726 I If^italiipS i?če poučnih ur. Tudi za meščanske UUltJIJIbd g0ie glasovir in francoščino. — Pogačnik, Barkovlje, Vila „Ida« 30. 2691 I onfl nncflctun dosedaj v lepem redu, topu pUOOOiVU, se odda v najem zaradi drugega posla. Kavcija 3000 K. Naslov pove inser. oddelek Edinosti. 2757 St. 1062 - 12. Razpis družbe. Podpisano županstvo razpisuje gradbo občinskega vodovoda v Dragi, katera je proračunjena — izvzemši kopanje, že-leznine ter neprevidjene troške na kron 2464*—. Pismene ponudbe je vložiti pri županstvu najkasneje do 15. t. m. in sicer s 5 % varščino gornjega zneska. Tozadevni načrti so v obč. puarni na ogled Županstvo si pridržuje prosto izbiro med ponudniki. Županstvo Ocizla v Klancu, 5. dec, 1912 Župan: KOROŠEC. IG BE Fotografa ulica 7. Antona Jerkiča naslov: Trst, uL delle Poste 10, Gorica, Gosposka 4449 PrnHoia pohištva, bombaževine, slik in dežnikov rTUUdjCl na mesečne obroke. Via Chiozza 6, I. nadstropje. Ivan K 1 u n. oooooooocoooooooooooooo 00000000000000000000000 00000000000000000000000 1 PRIPOROČLJIVE TURDKE I O O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOO Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke Grusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta : ladijske aretlljke. Posoda in Skatlje i* bele in kamno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 »t (brez zvezave). Krojači: FRAN RUPNIK, krojaški mojster, Trst, ulica Geppa št 10, I. n. Obleke, suknje, fcS* površniki se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti. Vsak si lahko ogleda in se prepriča, ne da bi bil prisiljen kaj si kupiti. Barriera št. 4, I. nad., desno. Odlikovana krojačnica Rnselmo Marcorin dobavitelj c. k. državnih uradnikov. I: ]BE Iščem dobrega kmetskega sirovega masla za celo leto. W Le čisto blago. Ponudbe pod „MLEKARNA ŠT. 2498" Inseratnemu oddelku Edinosti. Back & Fehl splošni unlformskl zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform; livrej in oblek po meri Dr. Pecnik Dr. PETSCHNIGO Zrst, via S. Catcrina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni t 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: ll1/,—1 in 7—71/,. M. Kukanja Trst - via della Caserma Št. IO - Trst (vogal ulica Valdirivo) priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih kdž —===== za čevljarje. === Cene take, da se ni bati nobene konkurence. Bogomil Fino ===== urar in zlatar = = 1 Trst, ulica Vincenzc | Bellinl St 13 liniofl mni it. ima iotw| Bogat Izbor ur vaake vrste, kakor tuđ! ■fcaaov, prttaaoT h