% ¿L*
6. JULIJA
1968
LETO VII
ŠT. 25
glasilo delovnega kolektiva zf ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
VI. kongres zveze sindikatov Jugoslavije
Od 26. do 29. junija je bil v dvorani Doma sindikatov v Beogradu VI. Kongres zveze sindikatov Jugoslavije, na katerem je sodelovalo 1225 delegatov in nad 200 gostov. Nadalje je Kongresu prisostvovalo 56 dele. gacij nacionalnih sindikalnih organizacij iz 49 držav.
Fo pozdravnem govoru predsednika 60 ZSJ Dušana Petroviča-šaneta, je govoril delegatom predsednik Tito.
V svojih tehtnih izvajanjih je med drugim pozval vse delovne ljudi, naj pomagajo državnemu in partijskemu vodstvu razkrinkati vse tiste, ki so samo z besedami za družbeno in gospodarsko reformo,,v resnici pa so proti reformi in proti samoupravljanju.
L Glede na pomembnost govora predsednika Tita, kongresnih poročil in razprav, kakor tudi sprejetih resolucij, bomo v naslednji številki pisali podrobneje, kar nam danes to preprečuje gradivo, preostalo zato, ker je prejšnja številka obsegala le material, ob proslavi dneva borca v Semiču.
¡■■■■■■■BaaflHHaBaaBaaBaaaHBasBBiBSHBMHaaBanB
Na slavnostni otvoritvi letošnjih IV. letnih športnih iger Iskre v Novem mestu je zbrana tekmovalce najprej pozdravil predsednik sindikalnega odbora ZP, Franc Hutter
Obisk članov UO ZP v tovarni Gorenie
Ob koncu mandatne dobe oz. za zaključek dela si člani UO ZP vsako leto izberejo neko sorodno podjetje, ki ga obiščejo z namenom; da se seznanijo z njegovim poslovanjem, da ^pkako primerjajo svoje uspehe in izkušnje z drugimi*. Tako je dosedanji UO ZP izbral prav velenjsko tovarno gospodinjskih strojev GORENJI7, za obisk zaradi tega, ker z njo sodelujemo, ni pa še stekla že zdavnaj podpisana kooperacijska pogodba glede dobave elektromotorjev za avtomatične pralne stroje, ki naj bi jih po proizvodnem programu izdeloval prilepski MIKRON. Obisk je bil zelo zanimiv in poučen, hkrati pa so člani UO ZP dobili za zadnjo popoldansko .sejo izčrpne podatke za.obravnavo glede sanacije in nadalnje usode MIKRONA.
Na zbirnem; mestu :pred našim »finančnim ministrstvem« v Ljubljani sc je zbrala v sredo, 19. junija večina članov upravnega odbora ZP
poleg;’, tega pa še „povabljeni ' poročevalci za zadnjo sejo med drugimi tudi dosedanji direktor Mikrona. Marko Da-menski in sedanji v. d. direk-
torja Sotir Giorgieski. Obisk v J GORENJU je vodil in predsedoval seji UO ZP predsednik inž. Jože Bauman, navzoč pa je bil' tudi generalni direktor našega podjetja Vladimir Logar.
Pred vhodom v tovarno so člane našega - kolektiva po* zdravili predstavniki GORENJA nato pa smo si vsi skupaj najprej ogledali proizvodnjo v tovarni.
-Tovarna je moderna, zgrajena po sodobnih načelih industrijske proizvodnjo, moti pa, da ni grajena v stilu Sodov kot naše tovarne, tako da si morajo marsikje pomagati pri delu z umetno razsvetljavo. CeLotna proizvodnja poteka v dveh velikih prostorih v katerem prvem delu sestavljajo avtomatične pralne stroje v drugem pa je., emajlimica in montaža štedilnikov. Zaradi obilice strojev in sodobnih tehnoloških postopkov ter urejenega transporta je proizvodnja hitra, tipično velikoserijska — vendar .je. v bistvu montažna tovarna. Tak način dela ji seveda nalaga poglavitno dolžnost: sinhronizacijo dela s številhimi- kooperanti, ki iz-delujejo zanjo posamezne sestavne dele. In kot vse kaže, je ravno tod organizacija povsem .uspela, saj praktično tovarna ne pozna zastojev v proizvodnji.
RIZ Zagreb —18. organizacija ZP ISKRA
NA PODLAGI REFERENDUMA, KI JE BIL V DELOVNIH SKUPNOSTIH ZP ISKRA KRANJ IN PODJETJA RIZ ZAGREB 22. APRILA 1968, SE JE PODJETJE RIZ — ZAGREB PRIPOJILO 1. 7. 1968 ZDRUŽENEMU PODJETJU ISKRA KRANJ, KOT OSEMNAJSTA PROIZVODNA ORGANIZACIJA V NJEGOVEM SESTAVU Z NAZIVOM ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ - ORGANIZACIJA: RIZ — ZAGREB, ELEKTRONIKA + TELEKOMUNIKACIJE-f AVTOMATIZACIJA TER S SEDEŽEM V ZAGREBU, BOŽIDAREVIČEVA UL. 13. (Na sliki: Tovarna RIZ v Zagrebu)
Kritika na račun našega podjetja
Po končanem obhodu po tovarni so člani našega kolektiva posedli v sejni dvorani nato pa jih je nagovoril direktor GORENJA Ivan Atelšek.
Zahvalil se je za obisk na-ših predstavnikov in povedal, da pozdravlja velik napredek ISKRE v zadnjem obdobju. Zlasti močan vtis je napravil nanj naš velik izvoz, ki je vzgled GORENJU za ekspanzijo v tujini. Pripomnil pa je* da ni zadovoljen z doseda-(Daije na 6. strani)
VI!!. kongres Zveze mladine Slovenije
Inozemski sindikalni delegati za kongres SSJ obiskali RIZ
V dneh 21. in 22. junija je bil v Velenju VIII. kongres Zveze mladine Slovenije, kateremu je prisostvovalo nad 350 delegatov in gostov. Prizorišče kongresa je bila velika dvorana doma kulture.
Poleg delegatov in gostov — predstavnikov vodstev mladinskih organizacij iz drugih republik ter iz slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji, so kongresu prisostvovali tudi Miha Marinko, elan izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta SRS, Franc Popit, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS, Tone Kropušek, predsednik republiškega sveta sindikatov, Tomo Martelanc, republiški sekretar za kulturo in prosveto, Stane Dolan, sekretar komiteja univerzitetne konference ZKS in predsednik CK ZMS Janez Kocjančič.
Obširno poročilo predsednika CK ZMS Milana Kuča-
na je bil izviren prikaz dosedanjega dela Zveze mladine Slovenije, problemov mladine, njenih mnenj in predlogov. V svojih izvajanjih je prikazal probleme mladine tako v šolah, gospodarskih organizacijah, kakor tudi na vasi. Razprave na samem kongresu so bile izredno plodne in so nakazale dovolj določene smernice za reševanje problematike mladih, prav tako pa tudi smernice za nadaljnji razvoj Zveze mladine Slovenije in njeno aktivno delovanje na vseh področjih naše družbene dejavnosti.
Kongres sta med drugim pozdravila tudi Stane Kavčič, iz čigar izvajanj povzemamo v naslednjem nekaj podrobnosti, prav tako pa tudi Franc Popit, zanimivg pa je bila razprava Janeza Kocjančiča.' Tudi poročilo posameznih kongresnih komisij so pokazala na široko dejavnost
ZM Slovenije v obdobju med dvema kongresoma.
Ob zaključku so na kongresu sprejeli resolucijo o vlogi in nadaljnjem razvoju mladinske organizacije, njen novi statut ter akcijski program za naslednje obdobje.
Za novega predsednika predsedstva Centralnega komiteja ZMS je bil izvoljen Milan Kučan, medtem ko so za sekretarja CK ZMS izvolili Staneta Senčarja.
V četrtek, 20. 6. t. L je RIZ obiskala skupina ino zemskih sindikalnih delegatov, ki so prišli v našo deželo na kongres Zveze sindikatov . Jugoslavije. To so bili Hetijadure Osvin, Fram-cio Fernando, član biroja Izvršnega komiteita federacije dela Ceylona, Fahri Kamel Farhoud, pomočnik sekretarja Izvršnega komi teta Nacionalne federacije sindikatov Libana ter Šalah Amin Mussalan Mohaidam, član
Izvršnega komiteta Konfederacije zveze delavcev Jordana in Taffa Gebre Mori-jan, pomočnik generalnega sekretarja Konfederacije etiopskih delavskih sindikatov.
Gostje so si ogledali zagrebške obrate RIZ, nato so se dolgo pogovarjali s sindikalnimi in partijskimi vodji delovne organizacije o sistemu dela družbenopolitičnih organizacij v okviru podjetja in delavskem samoupravljanju.
Iz izvajanj predsednika IS Staneta Kavčiča
Proizvodnja ZP v maju 1968
Tovarna	Plan v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	%
Elektromehanska	20.948	20.894	99,7
Elementi	6.801	7.681	112,9
Avtomatika	'5.767	4.663	80,9
Sprejemniki	3.730	3.414	91,5
Aparati	4.235	4.165	98,3
Avto elektrika	9.175	9.808	106,9
Elektromotorji	1.932	2.337	121,6
Naprave	2.941	2.984	101,5
Elektronika	1.560	1.281	82,1
Kondenzatorji	3.902	3.081	79,0
Instrumenti	1.502	1.629	108,5
Polprevodniki	2.059	1.735	84,3
Usmerniki	853	648	76,0
Mikron	1.376	697	50,7
SKUPAJ TOVARNE	66.771	65.017	97,4
ZZA	3.350	4.2l2	125,7.
PSO	1.180	1.232	104,4
SKUPAJ PODJETJE	71.301	70.461	98,8
»V referatu je bilo rečeno, da mladina nima rada prevelikega tutorstva in pokroviteljstva in da želi misliti in delati samostojno. To je v redu in prav. Dodal pa bi, da se, seveda ne sme zapirati pred izkušnjami starejših generacij, da ne sme biti gluha in slepa za nekatere življenjske resnice in naše revolucionarne izkušnje. V tej zvezi se mi zdi izredno važno opozori, ti na to, da v družbenih gibanjih mnogokrat nastajajo situacije, v katerih mora tisti, ki se resnično želi boriti za napredek, plavati proti toku. V tem je ravno veličina pro. gresa, v tem je prispevek ustvarjalne osebnosti k splošnemu napredku. Vedno se je treba truditi, da bi videli čim širšo celoto in da bi znali razločevati posledice od vzrokov.
POTREBNO JE,
DA OSTANEMO
OPTIMISTI
V sedanjem trenutku ima. mo polno najrazličnejših protislovij in nerešenih proble. mov, v zraku je nekaj izredno dinamičnega, radikalnega, Postavlja se vprašanje, kje je vzrok za to in česa posledice so to? Ali so to posledice zgrešene politike ali pa naših naporov, da iz ene kvalitete socialistične družbe pridemo v drugo. Ce bi bile to posledice zgrešene politike, potem
bi morali biti pesimisti in bi predvsem mlada generacija morala biti najbolj kritična in pesimistična, če pa so to posledice skupnih naporov, da napravimo in zgradimo več socializma, kot ga je bilo doslej, da bo naša celotna družba obogatena z nekaterimi novimi kvalitetami, da se poslovimo od nečesa, kar je včeraj bilo še dobro in danes ni več, da že danes mislimo na tisto, kar bo nujno potrebno ustvariti za jutri iti pojutri. šnjem, če je sedanja dinamična situacija posledica takih družbenih gibanj, tako začrtane politike — in nesporno je, potem je kljub vsemu potrebno, da ostanemo optimisti. In zdi se mi, da bi tak optimističen pristop,, tako vero v jutrišnji dan, tako politično platformo mlada generacija morala neprestano imeti pred očimi, ker so za to dani prav vsi pogoji.
Gospodarska in družbena reforma je seveda težka stvar, kot je nasploh izgradnja socializma težka stvar. Nimamo kaj skrivati in se obnašati kot da v naši družbi ni nobenih težav, kot da je izgradnja socializma in samoupravnega sistema lepo asfaltirana in ravna cesta. Kadar je družba takšna, kakršna je naša, se tudi ne da preko noči s spektakularnimi prijemi napraviti velikih in radikalnih sprememb. Vsak
■BBanaBBBBBBaflBBBaHBaBBBBBBBBBBBBBBBBnBBBflBBnaBBBaBBBBBBnnBEUBBBBBBBEEBBBBBBBBaBBBBBBBBBBSaBBBaBBI
—
Razglas volitev v delavski svet tovarne Elementov za elektroniko, Ljubljana, ki so bile 24. 6. 1968
Obrat upori — Šentjernej (za dve leti)
1.	Avsec Janez (1939)
2.	Kovačič Mimica (1935)
3.	Pirkovič Jože (1934)
(za eno leto)
1.	Kotar inž. Tone (1942)
2.	Šuštar Marjan (1930)
Obrat keramični
kondenzatorji — Žužemberk (za dive,leti)
1.	Gabrič Vekoslav (1942)
2.	Miklič Cflka ©939)
(za eno leto).
1.	Gliha Janez (1937)
2.	Plut Ivan (1929)
Obrat keramika (za dive leti)
1.	Kopač Slobodan (1943)
2.	Kovačec Franc (1929)
(za eno leto)
1. Kušar Marjan (1946)
Obrat feriti (za dve leti)
1. Bergoč inž. Slavko (1929) (za eno leto)
1.	Modic Anton (1937)
2.	Staj er inž. Jože (1925)
Obrat magneti (za dve leti)
1. Senica inž. Jože (1931)
(za eno leto)
1.	Miloradovič Miodrag (1925)
2.	Ramuta Alojz (1946)
Obrat žarnice (za dve leti)
1.	Žagar Janez' (1930)
2.	Bratina Janez (1932)
(za eoo leto)
1. Kline Vera (1929)
Obrat orodjarna in remont (za dive leti)
1. Hržemjak Stane (1928)	,
(za eno leto)
1.	Lederer Mitja (1939)
2.	Peterca Anton (1943)
Uprava (za dve leti)
1.	Malovrh Alojz (1941)
2.	Mihailovič Slavomir (1924) (za eno leto)
1. Milič inž. Ivan (1926)
.■BBBIB»aBniBlBIBBB»IIBIBBlBBBflBBBB»BlnBBgBIIIBBBBBBBBflBnfllllHIUHlllUHimiRlinUIIBin
dan nas življenje uči, da iz. gradnja socialistične družbe, zlasti v takih pogojih, kot so -naši, ni lahka stvar. Treba se je zavedati, da še tako progresivna stremljenja v naši družbi, še taka revolucionar.;-na pripravljenost, da se nekaj prispeva, ne bo dala pravih rezultatov, če Se izgubi; izpred oči ta osnovna resnica.«
Tov. Stane Kavčič je nada. lje govorili o . gospodarskem sistemu in sedanjih gospo-darskih-rifistramentih ter de. jal: »Ne branim sedanjih gospodarskih instrumentov in „sedanjega sistema, ki je že v marsičem zastarel in ga prepočasi spreminjamo. Vem, da bo še mnogo težav in. di.; skusij, im da borna zakonci in uredbe še in še dopolnjevali ter menjali. 'Kljub temu pa se postavlja vprašanje,? ali je boj za reformo predvsem boj za boljše instrumente, za razdelitev tega,;.; kar .imamo, (kar -pomeni, da morgš drugemu vzeti,-če hočeš nekomu dati), adi pa je boj za reformo ustvarjanje večjega dohodka in potem delitev po principu, naj ga tisti, ¡ki ga je več ustvaril, tudi več ima. Slovensko gospodarstvo hodi po tej drugi poti. Zato imamo tudi rezultate in mislim, da je tu. di perspektiva ugodna, želel bi s tega mesta dati priznanje vsem tistim delavcem in delavskim svetom, orgarriza. torjem proizvodnje in direktorjem, pri katerih prevladu-je orientacija na ustvarjanje in na lastne sile, ki nam že daje rezultate in kar je največji porok uspešnosti reforme.«
V zvezi s financiranjem šolstva je menil naslednje:
»Kot je znano, smo sprejeli v skupščini in v izvršnem svetu sklep, da že v letošnjem oziroma prihodnjem šolskem letu, to se pravi od jeseni naprej, popravimo to stanje. Sredstva moramo poiskati tako, da bi se z novim šolskim letom sedaj najnižji osebni dohodki prosvetnih delavcev (72.000, 81.000 in 90.000) 9 srednjo izobrazbo povišali za 20 %, z višjo za 25% in visoko izobrazbo za 30 %. To ja konkretizacija že znanih stališč. V naslednjem letu pa bomo dohodke prosvetnih de laveev izravnali s povprečni mi dohodki: ustreznih katego (Dalje na 7. strani)
Izvlečki iz smernic o najvažnejših nalogah zveze komunistov
V predzadnji številki smo napovedali, da bomo objavili obširnejši izvleček iz smernic o najvažnejših na-, logah zveze komunistov v razvijanju sistema družbenoekonomskih in političnih odnosov, ki sta jih na skupni seji 9. junija 1.1.. sprejela predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ. Zaradi naše proslave dneva borca v Semiču, kateri je bila posvečena celotna 24. številka, izvleček objavljamo pač šele danes, pri čemer smo se v glavnem zadržali v prvem poglavju smernic, ki govore o nalogah v gospodarstvu.
Skupna seja predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ je ugotovila, da je prišlo do zastoja v obdelavi koncepta nadaljnjega razvoja družbeno-ekocnomskega ter političnega sistema, kakor tudi pri iskanju pravilnih odgovorov. na šteivilna aktualna vprašanja in pri izvajanju •osvojene politike ZKJ, še posebej pa"pri izvajanju druž-beno-ekonomske reforme. Prav te ugotovitve, ki jih je v svojih uvodnih besedah poudaril tudi predsednik Tito in obsežna ter tehtna raz-’ prava udeležencev te skupne seje, so predsedniku in izvršnemu komiteju CK ZKJ narekovale sprejem smernic o najvažnejših nalogah ZKJ, katere pomenijo prav za prav noivo obdobje v nadaljnjem razvoju naše socialistične družbe.
Dosledno in popolnejše uresničevanje družbene in gospodarske reforme nam nalaga nove naloge, ki jih je treba reševati, nadalje pa zahteva, da se vsi elementi in oblike družbenega sistema neprestano prilagajajo in izpopolnjujejo v skladu s samoupravnimi družbenimi odnosi in s krepitvijo vloge delovnega človeka'v celotnem sistemu družbene reprodukcije, i Izhajajoč od delovnega človeka v združenem delu kot nosilca družbene reprodukcije, je treba samoupravno strukturo celotne družbe organizirati in usposobiti tako, da bo usmerjala in kontrolirala odnose na tržišču in lih vzklajafa z načeli socialistične družbe. V tem pogledu je bilo pomembno razvijanje integracijskih procesov v gospodarstvu, kakor tudi na drugih področjih družbenega dela.
Nujno je treba izdelati sistem dohodka, kot osnovo integriranja vseh vrst dejavnosti v enoten proces družbenega dela, v okviru katerega bo vsakdo dosegel dohodek, ustrezen rezultatom svojega dela. Nadalje je treba spolniti pogoje in merila, ki vplivajo na doseganje dohodka, prav tako pa prilagoditi tudi instrumente, ki-ho-da delovali v smeri ekonom-skp normalne delitve sred-stev za razširjeno reproduk-clJo in za osebne dohodke, a v odvisnosti od resnično doseženih rezultatov in splošnih Odnosov v osebnih dohodkih.
Nadalje je nujno’ treba ^Prejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi čim prej prebro-* Ostanke etatističnega od-hijevanja 'sredstev proizvajal-?ev' Za to je treba doseči koncentracijo sredstev za do-
ločene potrebe razvojne politike in za uresničevanje drugih halog, ki izhajajo iz ustavnih funkcij federacije in drugih družbeno-političnih skupnosti, s takimi rešitvami, ki bi bile prilagojene samoupravnemu značaju go-, špodarjenja.
Banke morajo izpolnjevati svojo ekonomsko opravičeno funkcija zbiranja in kroženja sredstev organizacij kot instrument združenega gospodarstva. Združeni delovni ljudje, s katerih. sredstvi banke razpolagajo, morajo samoupravno odločati o najbolj racionalni uporabi teh sredstev.
Z rešitvami v sistemu in s politiko vseh družbeno-po-litičnih skupnosti je' treba vskladiti celotni sistem trgovine s potrebami potrošnje, z razvbjem proizvodnje in s spremembami v družbenih odnosih. Pri tem je treba onemogočiti monopolistične pojave, zapiranje tržišča, hkrati pa zagotavljati, da bodo sredstva in dohodek v trgovini, po načinu ustvarjanja in reprodukcije, vzklaje-na s sistemskimi rešitvami v ostalih dejavnostih Pri tem je jasno, da razvijanje sistema dohodka terja tudi nadaljnje izpopolnjevanje sistema cen.
Treba je hitreje, bolj dosledno in odločneje razvijati in izpopkijevati zunanje-trgo-vinski sistem in devizni režim. Na tem področju je treba ustvariti takšne odnose, ki bodo zagotavljali, da bodo delovni ljudje v združenem delu neposredno nosilci vključevanja našega gospodarstva _v mednarodno delitev dela, da bodo za to nosili ekonomsko odgovornost in, da bodo uživali sadove svojega poslovanja.
Planiranje mora izrasti iz delovnih organizacij, na osnovi medsebojnih dogovorov med njimi, njihovimi združenji in zbornicami, sindikati in družbenopolitičnimi skupnostmi. Na ta način bi sami delovni ljudje neposredno vplivali na formiranje planskih ciljev in nalog in na ukrepe, s katerimi bi zagotavljali izpolnjevanje teh načrtov. Na ta način bi tudi politika razžirjene reprodukcije, razvoj materialne osnove gospodarstva, integracijska gibanja ffi, vsi drugi elementi ekonomskega razvoja postali sestavni del s samoupravnimi dogovori ugotov Ijene politike.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je treba spremeniti predpis o podjetjih in omogočiti takšno izgradnjo samouprav-
nega podjetja, Id bo bolj dosledno zasnovano na neposrednem odločanju proizvajalcev in na njihovem inte-sresu.
Skladno s potrebo po okrepitvi odgovornosti, je nujno treba zaostriti kriterije Strokovnih, moralnih in političnih kvalifikacij za izbiro vodilnih delavcev v samoupravnih delovnih organizacijah. Nujno je potrebna tudi nenehna in vsestranska družbena akcija v delovnih kolektivih s strani vseh organiziranih družbenih sil-ZK, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, zbornic, znanstveno-izobraževalnih inštitucij, da bi kar najbolj uspešno v gospodarskih organizacijah razvijali sistem samoupravnih odnosov in odpravljali ostanke administrativnega urejevanja gospodarskih odnosov. Posebno pa je nadalje, treba izgrajevati vlogo in organizacijski sistem zveze sindikatov, da bi bila ta organizacija močna opora delovnega človeka v razvijanju samoupravljanja, saj morajo sindikati postati orgcpizirane pomoči vseh družbenih sil v vsakodnevnem delu in razvoju samoupravljanja.
Zaposlovanje mladih, zlasti strokovnjakov, je eden izmed bistvenih pogojev za uspešno izvajanje gospodarske reforme. Da pa bi na tem področju dosegli zaželene rezultate, je treba odločno premagati vse odpore, ki izvirajo iz kratkovidnosti posameznih organizacij, iz pritiskov primitivizma in teženj po ohranitvi obstoječe, sicer nezadovoljive kvalifikacijske strukture.
Pospešiti je treba napore za razvoj znanosti in krepitev njenega vpliva na prakso.
zagotavljati več sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost, prav tako pa tudi izdelati takšen sistem izobraževanja, ki bo ustrezal potrebam razvoja sodobnih pro izvajanjih sil in usvarjalni sposobnosti mladine in delovnih ljudi ter izgrajevanju socialističnih odnosov.
Treba je pospešiti pripravo sistemskih rešitev na področju zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je "treba izhajati iz jasnih ekonomskih odnosov med socialnim zavarovanjem in zdravstveno službo. Spremembe v pokojninskem sistemu morajo za--gotoviti postopno odpravo razlik v višini pokojnin upokojencev istih kategorij in
vir sredstev za tekoče financiranj potreb in za ustvarjanje rezerv za ipolnjevanje prve od nkvedenih nalog.
To je le del nalog, ki jih zajemajo smernice, sprejete na seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. Oba organa bosta še nadalje, podrobneje in tekoče obravnavale komplekse teh vprašanj in nakazovala njihove rešitve, vendar pa bo mora! pri reševanju vseh teh vprašanj, ki nujno terjajo učinkovite ukrepe, sodelovati sleherni član Zveze komunistov Jugoslavije, tako v. partijskih, državnih ter samoupravnih telesih in organizacijah, kar je jamstvo, da bodo ta vprašanja 'čimprej in ustrezno rešena.	Priredil - c -
>BDHeaBHBuaBEaBHaaaaHaMBaaBBaaaaaB9anBSBBa
Petmesečna proizvodnja 2.P
Tovarna	Plan v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	%
Elektromehanika	100.606	97.065	101,6
Elementi	31.901	28.743	105,9
Avtomatika	25.415	21.276	71,1
Sprejemniki	13.016	16.667	87,9
Aparati	20.446	18.604	94,5
Avtoelektrika	48.125	39.683	97,7
Elektromotorji	9.940	7.581	100,8
Naprave	10.269	11.373	74,0
Elektronika	6.739	3.973	87,9
Kondenzatorji	17.434	14.861	78,1
Instrumenti	7.417	7.491	103,7
Polprevodniki	8.635	6.948	102,9
Usmerniki	3.574	4.662	88,1
Mikron	6.877	2.837	31,9
ZZA	16.751	16.577	• 102,1
PSO	5.540	5.304	97,7
SKUPAJ PODJETJE	332.685	303.645	94,2
■BBMBBBI
Šolsko poslopje v Semiču, kjer je pri dozidavi še enega nadstropja pomagala s sredstvi tudi naša tovarna kondenzatorjev v Semiču
Nogometaši Avtoelektrike so zasluženo zmagali, tako v predtekmovanjih doma, kot tudi v finalu v Novem mestu. Posnetek je prispeval naš dopisnik Jože Cestnik iz Nove gorice in kaže nogometaše po zmagi nad tremi ekipami v predtekmovanju na nogometnem stadionu v Novi Gorici
V telovadnici osnovne šole so se na štirih mizah pomerili med seboj igralci namiznega tenisa
Budne oči sodnikov pa tudi samih tekmovalcev in .»klblcev« so preprečevale nepravilnosti; tekmovalci so se pritoževali nad bučnostjo gledalcev
Med posameznicami je bila najboljša Durda Halapa iz tovarne RIZ Zagreb, ki je dosegla 103 kroge
IV. LETNE ŠPORTNE IGRE ZP ISKRA V NOVEM MESTU
Letos še močnejša
• Ekipni zmagovalec iger Elektromehanika ® Nova -Gorica zanesljiv zmagovalec v nogometu © Sežančani najboljši v balinanju 9 Kranjski športniki zmagovalci tudi v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu ® Ekipna zmaga v odbojki za ZZA ©
Na letošnjih IV. letnih športnih igrah Iskre v Novem mestu je sodelovalo rekordno število tekmovalcev. Skupno z rezervnimi igralci se je tekmovanj udeležilo 574 športnikov, ki so v 94 ekipah iz 17 naših delovnih organizacij v sedmih športnih disciplinah preizkušali svoje moči in j znarije. Organizacijo tekem je sindikalni odbor ZP, oz. športna komisija poverila sindikalni ■ podružnici tovarne usmernikov v Novem mestu, ki je v zadovoljstvo udeležencev iger svoje naloge dobro opravila. Seveda ni šlo, kakor ponavadi, tudi to pot brež'nekaterih, vendar manj pomembnih spodrsljajev, pri čemer pa lahko krivdo mirno razdelimo tako na same ekipe, kot delno na. organizatorja iger in na sodnike v posamezni disciplini.
Kot smo v prejšnjih -številkah našega tednika' že poročali so se dejansko letošnje igre začele že prve dni junija z izbirnim tekmovanjem no--gometnih enajstoric in sicer v štirih skupinah, katerih nosilci so bile ekipe,: ki so' se na lanskih igrah uvrstile na prva štiri mesta. Vsekakor najbolj prepričljiv je bil nastop v finalu za ekipo Avtoelektrike, kr je v predtekmovanju odločno obračunala z vsemi tremi -nasprotniki: ekipami PSO, Sprejemniki in Polprevodniki, prav tako pa tudi v finalnih- igrah pokazala, da je na tem področju letos najzanesljivejša.
Nogometašem iz Avtbelektri-ike se je trud, ki so ga.vložili V priprave nogometašev bogato obrestoval; saj so svoje nasprotnike premagali z visoko razliki) golov.
K tej disciplini le še to, da smo od nekaterih ekip1 pričakovali boljšo uvrstitev, vsekakor pa bi bilo v prihodnje želeti prav v nogometu več športnega duha in manj hude krvi, pa parlamentiranja s sodniki in med samo igro.
Se besedo dve o favoritih v ostalih športnih disciplinah. V odbojki na primer, je prevladovalo mnenje, da so naj-zanesijivejši favoriti igralci iz tovarne elementov. To so dokazali v vseh srečanjih do poslednje tekme z ekipo ZZA. Kranjčani, ki že leta veljajo za mojstre strelstva, čeprav so tudi letos dosegli ekipno zmago, so letos imeli precej Smole in jim ni šlo tako od rok, kot so to vajeni sicer tudi na drugih tekmovanjih. Sežančani so obračunali z vsemi nasprotniki v balinanju, kjer morda preseneča uvrstitev ekipe tovarne električnih aparatov na drugo mesto. V šahu je bilo pri-
čakovati zanesljivo zmago ZZA, vendar se jim je za pičle pol točke izmuznila iz rok. Podobno je bilo tudi v namiznem tenisu, kjer so pričakovali zmago tekmovalci RIZ Zagreb, a so končno zasedli drugo mesto za ekipo Elektromehanike.
Kot že rečeno, so bile igre, kljub pomanjkljivostim in majhnim spodrsljajem in ob minimalnih izkušnjah organizatorjev pri pripravah tako obsežnih, prireditev, vendarle dobro izvedene. Vprašanje, prenočišč in ostalega je bilo v redu rešeno, prav tako pa tudi sama organizacija tekmovanj. Do nepotrebnih razprav je sicer prišlo pri odbojki, :ko je eno izmed predvidenih igrišč moralo odpasti, toda na tehtni predlog vodje ekipe Avtoelektrike je bilo končno tudi to ustrezno rešeno in je tekmovanje Hlinilo brez zadržkov in vznemirjenj.
Neznosna vročina, -ki .je sledila dolgemu deževnemu obdobju v preteklih tednih, je vsekakor precej vplivala na razpoloženje. tekmovalcev, saj je bito v dveh dneh odigranih toliko
tekem,, da je prav za prav čudno, da ni bilo zaradi vročine in_ utrujenosti, še zlasti tistih tekmovalcev, ki So nastopali hkrati v več.disciplinah, še več pregovarjanja in 'slabe volje, S te strani . velja udeležencem pohvala; organizatorjem pa prav tako, saj. so vsak, tudi najmanjši problem takoj rešili. - - ;
Vročina je bila pa tudi-kriva majhni nedisciplini tekmovalcev, saj. so si vsi . v skopih predahih med tekmi-1 mi in nastopi skušali utrgati nekaj časa tudi za osvežiteV,’ kar pa se je žal pozneje mai ščevalo, ker je prišlo do te ga, da so se nekatera tekmovanja zavlekla dlje, kot. je bilo predvideno.
Kljub temu pa, da so bili člani športne komisije - pri sindikalnem odboru ZP doli; ni po končanih tekmovanjih sodelovati, pri preračunavanjih, rezultatov, je to uelo obležalo na plečih • le enega izmed njih in pa na plečih enega izmed organizatorjev iger. To vsekakor do prizadetih tovarišev ni bilo fair, kajti zbrati vse rezultate iz zapisnikov, preračunati pribor,] ene točke, jugotovitti dejanski vrstni red in končno.
Kot ponavadi — za vse sta ostala sama, a Franc Cotič-in Marjah Vrabec sta z voljo in zagrizenostjo naloge dobro izpeljala
Nogometno moštvo kranjske Elektromehanike je letos na stopilo okrnjeno, kar je imelo za posledico to, da so se ' finalu v Novem mestu uvrstili na 2. mesto
IV. LETNE ŠPORTNE IGRE ZP ISKRA V NOVEM MESTU
udeležba kot doslej
prepisati vse to, .je bilo za dva in tipkarico vsekakor preveč'in v skopo.. odmer je-pem času med končanim tekmovanju v kegljanju, .kjer je bila zamuda največja, pa med : razglasitvijo rezultatov na Otočcu; ni bilo mogoče niti natančno preveriti, vse podatke. In vendar. — za razliko od. dosedanjih, tako zimskih kot- tudi letnih, iger, rezultati so bili v dvorani na Otočcu le' z , nekaj minutno zamudo.
Letošnje letne športne igre 60 torej za nami. Brez pretiravanja lahko rečemo, da so bile dobro pripravljene in so tudi uspele.-Tako je. .tudi prav in glede na to' lahko želimo, da bi bila na prihodnjih igrah, ki bedo !. 1969.-v Trbovljah, udeležba športnikov iz naših tdvabn prav taka, ali pa še bogatejša, zanemarjene pa vse dosedanje slabosti, spodrsljaji in nezdravi; vetrovi, ki tako radi zapihajo prek športnih igrišč.
.Tudi v pogledu širjenja in utrjevanja imena Iskra so športne igre v Novem -mestu prispevale svoj delež in tako izpolnile pričakovanja.
Tehnični rezultati
EKIPNA UVRSTITEV:
. 1. Elektromehanika'.'635. 2. ZZA 610, 3 Avtomatika 545, 4, Avtoelektrika 535-,. .-5 Naprave 355; 6. PSO 420, 7 Apa-
rati 395, 8. Elementi 365, .9. Elektronika 355, 10. RIŽ 330,
11.	Sprejemniki 325,	12.
Usmerniki 325, 13. Elektromotorji 270, i4. Polprevodniki 235,- 15. Orodjarna 185, 16. Instrumenti 180, 17. Kondenzatorji 125 točk.
BALINANJE:
1. . Sprejemniki (37:20), 2. Aparati (27:27), 3. ZZA (33:35),
4.	Avtoelektrika (24:59), 5. Avtomatika,‘ 6. Naprave, .7. Elementi, 8. Orodjarna, 9.' PSO, 10. Elektronika, 11. Elektromehanika.
KEGLJANJE — ekipno:
1. Elektromehanika. 2229, 2. ZZA 2177, 3. PSO 2167, 4. Avtomatika 2125, ,5. Aparati 2111,
6.	Polprevodniki 2053, 7. Av-toelektrika 2052, 8. Usmerniki 2051, 9. Elektronika 1928, 10, Elektromotorji 1815, 11. Napravo 1734,	12. Orodjarna
1621, 13,, Sprejemniki 844 podrtih'Kegl j ev.
Za toyarno »Sprejemniki« so nastopili le trije tekmo-vaici. .
Posamezniki:
1. Zibert. (Polprevodniki)-413, -2. Farkaš (PSO) 411, 3. Češenj (Elektromehanika) 408,'
4.	Durjava i (Orodjarna) 397,
5.	Rogelj; ■ (Elektromehanika) 392, 6. Zevnik (ZZA) 392 7. Brezar (PSO) 389," 8. Ravnic.
(Aparati) 382, 9. Černe (PSO) 381, 10. Jenko (Avtomatika) 379 podrtih kegljev, itd.
NAMIZNI TENIS ' MOŠKI EKIPNO
1. Eléktromèhanika, 2. RIZ,
3.	ZZA, 4. Elektronika, 5. Avtomatika, 6. Naprave, 7. Elementi, 8. PSO. 9 Avtoelektrika, 10.; Instrumenti, 11. Elektromotorji, 12. Sprejemniki, 13. Usmerniki.
MOŠKI POSAMIČNO
,1. Kerštajn (Elektromeha-nika), 2. Brenk (Elektromehanika), 3. Antolič (Elektromehanika), 4. Glazer (RIZ),
5.	Halapa (RIZ), 6. Planinc ; (Elektromehanilta), 7. Biček (Na.prave), 8. .Cimerman (Naprave),' 9. Kamperle (Elektromotorji), 10. Ogrinc (Elektronika).
ŽENSKE POSAMIČNO
.1. Primožič (Elektromotorji), 2. Stanjek (ZZA), 3. Je--lenc (Elektromotorji), 4. He-: sič (RIZ), 5. Dolenc (Elektro-motorji).
NOGOMET Finalna srečanja:
ZZA : Elektromehanika 0:0, Elektromotorji : Avtoelektrika 2:2, Elektromotorji : Elektron» eha n ika 2 ;4, Av.toei ek trika; : ZZA 3 0 Avtoelektrika : Elektromehanika : 2:2, ZZA : Elektromotor jl-:3:l.
Vrstni red:
1.' Avtoelektrika, 2. Elektromehanika, ;.,3. ZZA, 4. Elektromotorji, 5. PSO. 6, RIZ Zagreb, 7. Avtomatika, 8. Sprejemniki,- 9. Elektronika,
10.	Polprevodniki; 11—-12. Naprave in Aparati, 13. Elementi. .
ODBOJKA Finalna srečanja:
ZZA : Elektromehanika 2:0, ZZA’ : Elementi 2:0,' ZZA .: Usmerniki-, 2:0, Elementi j:s Elektromehanika-1 ... 2:0, ..Elementi : Usmerniki 2:0, Elek-tromehanika : Usmerniki 2.T.
Uvrstitev ekip
1. ZZA, 2. Elementi, 3. Elektromehanika, 4. Usimer-,. niki, 5. Sprejemniki, 6. Avtomatika,' 7. Avtoelektrika, 8. do 9. Polprevodniki in Naprave, 10. Elektronika, 11. Kondenzatorji, 12. ■ Elektromotorji.
STRELJANJE Ekipna uvrstitev
1. Elektromehanika 469, 2. RIZ Zagreb 456, 3. Avtoelektrika 445, 4. Aparati 433, 5. PSO 430, 6. Orodjarna 403,
7.	Naprave 395, 8. Avtomatika 389, 9. Usmerniki 379, 10. Sprejemniki 378, § 11. ZZA 370, 12. Instrumenti . 351, 13. Polprevodniki 348, 14. Elek-(Dalje na 7. strani)
Tekmovalci v balinanju so bili aktivni do pozno v noč, saj so bila njihova" tekmovanja -zelp dolgotrajna. Kljub temu pa so naigrišča privabila veliko ' več gledalcev kot druge discipline
Nogometno moštvo Zavoda za avtomatizacijo je v predtekmovanjih zastavilo kar uspešno, vendar ena zmaga in dva neodločena izida, sta zadostovala za tretje mesto
V ime m pokrovitelja — generalnega direktorja Vladimirja Logarja je na razglasitvi pozdravil športnike in jim čestital za dosežene rezultate sekretar ZP Pavel Gantar
šahovska igra zahteva mir in popolno zbranost, številni gledalci potreb igralcev niso upoštevali in so se vse preradi drenjali med mizami
Kljub vročini in slabemu zraku borbenost »pingponkarjev« do zadnjega niza ni upadla; šlo je za res
Obisk članov UO ZP v tovarni Gorenje
Naš razgovor
(Nadaljevanje s 1. strani)
njim potekom kooperacijskega sodelovanja z ISKRO. Veliko smo konferirali, a le malo se je tega realiziralo — je dejal. Pri vas se mora menjati predolgo osvajanje novih izdelkov. Kot primer je navedel, da v Italiji naredi privatna delavnica orodje v treh mesecih pri nas pa komaj v dveh letih. ISKRA bi bila lahko udeležena pri njihovi proizvodnji z 10 %. Celotna naročila bi se lahko povečala od dveh milijard na deset milijard starih dinarjev. Vendar mora biti potek
dela hitrejši — saj imate velik. možganski trust — je dejal. Skušajmo najti možnosti da bomo delali boljše, kajti možnosti za razvoj vaše elektroindustrije in naše kovinsko predelovalne industrije je dovolj.
GORENJE bo imelo že v letošnjem letu proizvodnjo v vrednosti 27 do 30 milijard S din, leta 1972 pa bo le-ta narasla na 100 milijard S din.
Naš generalni direktor Vladimir Logar se je- zahvalil za topel sprejem v tovarni in povedal da ima ISKRA velik, interes za sodelovanje z GORENJEM. Nekaj aramžmanov
Začetek, rast in današn proizvodnje tovarne
i obseg
60RENJE
Tovarna Gorenje je bila ustanovljena leta 1949 pod prvotnim imenom OKRAJNO KOVINSKO PODJETJE v zaselku Gorenje pri Šmartnem ob Paki z 10 zaposlenimi delavci, ki so opravljali kovaška in ključavničarska dela.
Začetki delavskega samoupravljanja in novo vodstvo podjetja so odprli kolektivu nove perspektive; v tem času je podjetje osvojilo prve samostojnejše konstrukcije lahkih kmetijskih strojev in razširilo svojo dejavnost še na eksploatacijo bemtomitov 5n drugih kovin ter se hkrati, preimenovalo v Kovinsko-in-djustrijsko - ekspioatacajsko podjetje GORENJE.
Začetek leta 1958 je pomenil za podjetje prelomnico pri dosedanjem poslovanju. Podjetje je namreč prevzelo od AGROSERVISA v Šempetru proizvodnjo štedilnikov in peči na trda goriva. Ta odločitev je pomenila prehod iz obrtne-ročne na industrijsko proizvodnjo. Čeprav je bilo podjetje brez industrijske tradicije, brez strokovnih kadrov ter nujno potrebne strojne opreme je z voljo in iznajdljivostjo kmalu osvojilo proizvodnjo ter doseglo pomembne uspehe pri usvajanju tržišča. Poslovno leto je podjetje zaključilo z bruto proizvodnjo 267 milijonov S dinarjev pri 130 zaposlenih delavcih.
Nagel razvoj podjetja je vse ostreje postavljal pred kolektiv problem dokončne lokacije kajti lokacija v majhnem zaselku ni bila več primerna. V letu 1960 se je rešitev sama ponudila. Rudnik lignita VELENJE je namreč v tem času izpraznil prostore »starega jaška« v Velenju. Čeprav opuščeni prostori niso bili za dejavnost podjetja najprimerneje urejeni,, so vendar v primerjavi z dotedanjimi proizvo-riji pomenili velik napredek. Hkrati s preselitvijo se je podjetje preimenovalo v tovarno gospodinjske opreme GORENJE — Velenje.
Novi delovni prostori so omogočili boljšo tehnologijo ter racionalnejšo rešitev pr»-
izvodnjega procesa. Z nakupom sodobnejše strojne opreme in dograditvijo emajlir-, niče se je podjetje v proizvodnem smislu osamosvojilo ter. izboljšalo rentabilnost poslovanja.
Ker so bili proizvodni prostori na eksploatacij skem prostoru rudnika, so sklenili, da bodo pričeli z gradnjo nove tovarne. Po skrbni pripravi je kolektiv pričel leta 1963 gradnjo nove tovarne s površino 12.500 m2. Gradnja je bila v letu dni uspešno končana, proizvodnja pa je stekla 3. julija 1964.
Nova tovarna je danes sodoben objekt, ki omogoča učinkovite tehnološke rešitve. Zmogljivosti tovarne so bde znatno povečane kar se je pokazalo tudi pri poslovnem rezultatu. Isto leto je podjetje doseglo bruto proizvodnjo 3.750 milijonov S dinarjev.
Povečanje delovnih prostorov je omogočilo tudi razširitev proizvodnega procesa. Razen štedilnikov in peči na trda goriva, elektriko in plin je pričela tovarna izdelovati še pralne stroje. Iz tega časa datira začetek poslovno tehničnega sodelovanja z največ-jim italijanskim proizvajalcem gospodinjske opreme — tovarno A. Zanussi.
Medsebojno sodelovanje še z drugimi vodilnimi podjetji v Eriropi je odločujoče vplivalo na rezultate GORENJA, zlasti še na kvaliteto izdelkov. To dokazujejo tudi kvalitetni znaki VDE in uspešni atesti , izdelkov v SSSR.
Da bi podjetje razširilo in zaokroždo svoj proizvodni program je lani dogradilo še drugo tovarniško halo. Gorenje razpolaga danes z delovnimi prostori površine 30 tisoč m2. Opremljeno je z najmodernejšimi stroji in. napravami ter ima učinkovito tehnologijo. Tovarna je po-, stala največji proizvajalec gospodinjske opreme v Jugoslaviji in se uvršča hkrati med velike proizvajalce gospodinjske opreme v Evropi.
so tovarne ISKRE že realizirale, nekaj pa je še odprtih, ker še ni bilo rešeno vprašanje financiranja. V zadnjem času se je tudi v tem pogledu obrnilo na bolje in kot kaže bo proizvodnja, v prilepskem MIKRONU le stekla.
Razpravo o poslovanju GORENJA in ISKRE je nato odprl inž. Jože Bauman. Člani obeh podjetij so osvetlili številne probleme s prodaje, nabave, in načrtovanja perspektivne ' proizvodnje in se' zaustavili ob ugotovitvi da imata oba podjetja, znatna sredstva v zalogah saj morata prodajati kupcem izdelke na večmesečni brezobrestni kredit.
Po končanih razgovorih se je predsednik UO ZP inž. Jože Bauman še enkrat zahvalil predstavnikom GORENJA za lep sprejem in jim podaril v imenu našega - celotnega kolektiva 'simbolično darilo — album s' slikami, ki, prikazu-jejo proizvodnjo v naših tovarnah in nekatere naše najpomembnejše izdelke, hkrati pa povabil samoupravne organe GORENJA naj obiščejo naše združeno podjetje. M K
Na vprašanja odgovarja Pavel Mermolja VPRAŠANJE:. Kako se počutite kot novo izvoljeni predsednik DS tovarne?
ODGOVOR: No, to je težko reči. Počutje je odvisno od -tega, kakšno je stanje v tovarni in kakšne naloge čakajo samoupravne organe.
predsednik DS Avtoelektrlh
Pavel Mermolja
VPRAŠANJE: Kaj boste storili, da se bo izboljšalo stanje v tovarni?
ODGOVOR: Kot predsednik DS lahko malo vplivam na bistveno izboljšanje. Mislim pa, da je rešitev problemov odvisna predvsem od sodelovanja vseh članov kolektiva, posebno pa za to poklicanih strokovnih služb.
Marjan Kralj
»Na osnovi sklepa 4. seje UO Zavoda za avtomatizacijo z dne 20. 6. 1968
objavljamo
v razvojno raziskovalnem sektorju IV naslednja prosta delovna mesta:
a) Biro za avtomatizacijo v Industriji
1.	vodja konstrukcije za naprave za krmiljenje v . industriji
pogoji: diploma II. stopnje na Fakulteti za strojništvo, ali diploma TSŠ strojni oddelek;
za inženirja je potrebna 5 letna, za tehnika pa 10 letna praksa v konstruiranju sličnih naprav, ali v tehnologiji tovrstne proizvodnje;
2.	projektant naprav za avtomatizacijo v industriji
pogoji: diploma II. stopnje na Fakulteti za elektrotehniko — jaki tok, lahko začetnik, odslužen kadrovski rok;
3.	prodajni inženir za požarnovarnostne in protivlomne naprave
pogoja: diploma II. stopnje na Fakulteti f.a elektrotehniko — jaki tok, najmanj dve leti prakse v stroki, aktivno znanje nemškega jezika;
4.	referent za materialno oskrbovanje nalog za specialne naprave za krmiljenje v industriji
pogoji: srednješolska izobrazba tehniške ali ekonomske smeri; poznavanje elektromateriala, 3 letna praksa v industriji, sposobnost za planiranje nalog in terminiranje nalog, materiala in uslug ter spretnost v oskrbovanju za nemoteni potek nalog.
b) Oddelek za električna orodja, rotacijske stroje in gospodinjske aparate
1. razvijalec za ročna električna orodja in motorje pogoji: diploma II. stopnje,na Fakulteti za elektrotehniko —• jaki tok, lahko brez prakse (začetnik), odslužen kadrovski rok.
V razvojno raziskovalnem sektorju III — oddelku za mikroelektroniko
1. vodja oddelka za mikroelektroniko pogoji: diploma II. stopnje na Fakulteti za elektrotehniko, vsaj 3 leta prakse. Kandidat mora imeti smisel za organizacijo dela v razvojnih laboratorijih in interes do tovrstne tehnike. Po 6 mesečni poskusni dobi bo kandidat ocenjen na podlagi osnovnih rezultatov oddelka.
Pismene prijave sprejema organizacijsko kadrovski oddelek Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška c. 2. Prvi rok za prijavo je 16. julij 1968, po tem datumu pa objava velja, dokler delovna mesta ne bodo zasedena.
VPRAŠANJE: Kako si 5 mišljate vlogo samouprav® organov v sedanji situaciji tovarni?
ODGOVOR: Pri tam ji predvsem važno naslednje;
1.	Da so vsi organi sem ’ njeni s tekočo problemi!
2.	Da obstaja zaupanje! strokovnih delavcev in yoj stva tovarne.
3.	Da člani samouprava; organov (zastopajo stališ} volivcev, he pa osebnih" in teresov,
4.	Enotnost kolektiva za 4 šego Skupnih ciljev, — pm -ustvarjanju raznih , grupati in delitev kolektiva, v razil tabore.
■5. , Samoupravljanja bii . osnove — kapitala, ki nanj potreben za ¡qa. dalj ni razvoj si ne moremorzamišljati. j|
VPRAŠANJE: Kaj b«t storili za ureditev, discipla samoupravnih organov? "■
ODGOVOR: Člani se mon jo predvsem zavedati, od| vomosti pred kolektiv^ Kdor se tega ne zaveda s nim, da je prav, da bi se po služevah odpoklica takih ut resnih članov.
VPRAŠANJE: Zahteve m ših_ kupcev so vsak dan večji Kaj bo treba storiti, da s jiih zadovolji?
ODGOVOR: Nisem dovolj prepričan v to, da bd balimj odgovor dovolj strokov* Menim, da je problem zah voljevanja kupcev proble? razvoja ZP ISKRA, kot noši ca elektroindustrije v SIJ veniiji. Problematična so tud vlaganja v razvoj avtompij ske industrije v Jugoslavij Premalo je podan poudab kooperantom, ker se naj ve daje, oziroma favorizira f naine proizvajalce. Priponi n jam pa, da bosta z osvaja njem avtoelektrike v EM! — Rudii čajevec dve tava® životarili, medtem, ko bi lak ko eno usposobili za zado» ljitev domačega tržišča. Lak ko bi celo še več izvažali ker smo že delno afirmira» Posebna perspektiva pa si nam odpira z realizacijo ! cenene pogodbe firme Bosdt Razen tega je precej odvisni tudi od dviga naše produkt» nosti, ki pa jo ne morem!; bistveno izboljšati brez » dobnc tehnologije, i
VPRAŠANJE: ’ Kako si b mišljate ureditve OD v b vami?
0©GOVOR: Obstoječo ur| nilovko je treba na vsak ji čin odpraviti. Upoštevati f treba načelo vsakemu po y| ženem delu. Prepričan jf§ da z delitvijo ne borno š zadovoljni. Kot že -.rečeno-Ji pot do boljših OD predi1»® odvisna od -boljše produkij nosti dela vseh članov kol®
tiva in v zmanjševanju tef|
trebnih stroškov naspi* Prepričan sem tudi, da j člani kolektiva pripravljaj dobro in še boljše delati, | bodo za svoje delo tudi P memo nagrajeni. Pri mora biti seveda poudarj! na osebna odgovornost, i
Vlil. kongres Zveze mladine Slovenije
PRIMERJAVA PETMESEČNE PROIZVODNJE ZP (1967—1968)
Izpolnitev Izpolnitev
Tovarna	v 000 N din v 000 N din 1967 ~ 1968		%
Elektromehanika	97.065	102.166	105,3
Elementi	28.743	33.780	117,5
Avtomatika	21.276	18.058	84,9
Sprejemniki	16.667	11.435	68,6
Aparati	18.604	19.319	103,8
Avtoelektrika	39.683	47.036	118,5
Elektromotorji	7.581	10.021	132,2
Naprave	11.373	7.599	66,8
Elektronika	3.973	5.926	149,2
Kondenzatorji	14.861	13.609	91,6
Instrumenti	7.491	7.694	102,7
Polprevodniki	6.948	8.888	127,9
Usmerniki	4.662	3.147	67,5
Mikron	2.837	2.195	77,4
ZZA	16.577	17.099	103,1
PSO	5.304	5.415	102,1
SKUPAJ PODJETJE	303.645	313.387	103,2-
Vprašanja in odgovori
Kaj je kliring?
Odgovor na vprašanje tov. M. T. »Elektromehani-ka« Kranj
Nadaljevanje z 2. strani) j bi so bili doseženi v gobarstvu v letu 1967. Leta j/Opa bomo dohodke pro-Ltnih delavcev izravnali s Etimi, ki so bili doseženi v ¡tu 1969, in na ta način (¡varili popolno povezanost jed gibanjem gospodarstva | materialnim stanjem šoL |va, To praktično pomeni, da Mo delovni kolektivi, ko bo-fodločali o svojih osebnih fhodkih v letu 1970, morali Kimati tudi že s tam, da bo (trezno povišanje prišlo V ju 1971 tudi za prosvetne elavce in za celoten sistem fobraževanja. To bo novele-ient integracije in socdaliza-je naše družbe. Srednje in šoke šole bo prevzela repub-ka, osnovne šole bodo sicer [tale še v občinah, ampak bdo čvrsto povezane s celot-¡m ekonomskim gibanjem in lanjem Celotne slovenske naje. Glede na to, ker jih je bogo, ki ne verjamejo, da p bo to zgodilo, lahko zago-
tovim v imenu republiških političnih forumov in v imenu republiške skupščine in izvršnega sveta, da imamo na voljo dovolj ekonomskih in političnih sil, da bomo program uresničili in izvršili v roku.«
PUSTITI BREZ DELA MLADE STROKOVNE KADRE
JE RAZMETAVANJE SIL »Nekaj besed bi hotel reči tudi o mladih kadrih. Ce se je kje v zadnjem času pokazala stagnacija, konservativnost in kratkovidnost v naši družbi, potem se je pokazala v odnosu do mladih strokovnih kadrov. In dalje, če je kje treba stvari radikalno lomiti, potem jih moramo lomiti ravno v vprašanju strokovnih kadrov. Ne samo zakon o pripravnikih, ampak celotno družbeno in nacionalno zavest vseh družbenih dejavnikov bi morali usmeriti v to, da mlade strokovne kadre.
ki jih imamo, dejansko čim-prej in čimbolj pametno zaposlimo. Ne gre jih zaposlovati in iskati delovna mesta samo s stališča današnjih potreb. To so dolgoročne investicije v gospodarstvu. V tem pogledu smo zares v paradoksalnem položaju. Ves svet čuti pomankanje strokovnih kadrov, mi pa se kot srednje razvita država skorajda bližamo situaciji- hiperprodukcije znanja in intelektualnih, potencialov. Če dolgo časa ne bomo mogli rešiti problema specifične nezaposlenosti, ker je to pri nas povezano s tempom prehajanja z vasi v industrijo z individualnega v združeno delo. S tem problemom — ne bi hotel ničesar obljubljati niti popuščati kakršnemukoli pritisku ali pa graditi kakršnekoli iluzije — se bomo še desetletja ukvarjali, zlasti v Jugoslaviji. To nam mora biti popolnoma jasno. Pustiti pa brez dela mlade strokovne kadre, to je pa razmetavanje že itak skromnih umskih potencialov, kateri nam primanjkujejo na mnogih področjih. ’
Govoreč o angažiranosti mladine je predsednik izvršnega sveta SRS dejal:
»Če ne bi bila politično angažirana in zavedna, ne bi imeli teh rezultatov, kot jih imamo. Imeli bi konflikte takoj po vojni, ko je bilo treba prenašati najtežja bremena. Treba, se je samo vprašati, katera so merila resnične angažiranosti, in se upreti napačnim ocenam, na podlagi katerih bi skoro da kazalo takole: če mimo delam z zavihanimi rokavi v organih samoupravljanja, tedaj nisem družbeno angažiran;. toda če pa prizmam, da je to 'in to dobro in sem optimist, se'izpostavljam nevarnosti, da me bo kdo proglasil za konformista; resnično angažiran sem pa samo takrat, kadar letim na cesto, vzklikam velike besede in pišem velike parole. To je zelo poceni stvar in ne nasedajte tej demagogiji.
Dokazov za angažiranost mladine je na pretek. Naj končno govore generacije, ki so v tem četrtstoletju prišle k takemu stanju, v kakršnem se nahajamo zdaj, od partizanskega SKOJ skozi vse probleme in tegobe, katere smo v teh 25 letih prestali in preživeli. Mislim, da so rezultati, ki so doseženi, bili predvsem doseženi tudi zato, ker je mladina bila zavedna in angažirana, ker je bila vključena v socialistične tokove. Menjale so se, menjajo se in bodo se menjale oblike angažiranosti, toda ta osnovna pripadnost socializmu, ta osnovna revolucionarna smer in pripravljenost tudi na žrtve, na delovne napore kot prispevek socializmu, pa je bila stalno prisotna, kot je prisotna danes in prepričan sem, da bo prisotna tudi jutri pri nas in pri vašem bodočem delu. V tem vam žetim tudi čimveč uspeha.«
Kliring označuje obračunavanje medsebojnih dolgov in terjatev s kompenzacijo (izravnavo) računov. To pomeni, da se ob končnem obračunu poravnajo le še razlike v stanju računov.
Na področju mednarodne trgovine pomeni kliring sistem izravnave dolgov in terjatev med dvema deželama. Klirinški način plačevanja omogoča, da se medsebojna plačila vršijo .v domači, nacionalni valuti, brez uporabe deviz.
Kako izgleda to v praksi? Uvoznik, to je domači dolžnik tuje dežele vplača v domačem denarju vsoto, ki odgovarja vrednosti dolga na poseben račun pri centralni banki svoje dežele. S tega računa izplačuje banka terjatve domačih upnikov tuje dežele. To so običajno izvozniki v to deželo. Ta izplačila opravlja banka na podlagi nalogov, ki jih dobi iz inozemstva. Na iisti način posluje tudi druga stran — to je dežela, s katero je sklenjen
sporazum o klirinškem obračunavanju.
Kliring je glavni predstavnik tako imenovanega bilateralnega (dvostranskega) gospodarskega odnosa z inozemstvom. Osnovna in največja pomanjkljivost takega načina- plačevanja je v tem, da terjatev, ki jih imamo v eni deželi, ni mogoče izkoristiti za plačilo v neki drugi deželi, kar omogoča konvertibilni način plačevanja.
V praksi je več vrst meddržavnih klliringov: totalni in parcialni, bilateralni in multimilateralni, čisti in nečisti itd. Običajno določita dve deželi s sporazumom kontingentne liste, obračunske tečaje, postopek za obračun eventualnega končnega salda itd.
Iz povedanega jasno vidimo, da pod pogostim nazivom »klirinško področje« razumemo tiste dežele, s katerimi opravljamo trgovinsko izmenjavo s Munngdin brez uporabe konvertibilnih, svobodnih valut.
Letos še močnejša udeležba...
denzatorji, 12. PSO, 13.—14. Sprejemniki in Elektronika.
-J C.-
Nadaljevanje s 5. strani)
»motorji 339, 15. Elementi 93, 16. Kondenzatorji 285 logov.
Moškj posamezno
Sl. Hrane Čeme (PSO) 138,
¡Henrik Peternel (Elektro-painika) 134, 3. Janez Mi-(Aparati) 124, 4. Rene Eparovič (RIZ Zagreb) 121,
«Darroi Hrovat (Avtoelek-fc) 121 krogov.
Inske posamično
(> Djuirdja 'Halapa (RIZ gffleb) 193, 2. Jožica Potopi (PSO) 100, 3. Dragica pfi. (Etekfcromehanika) 98,
I Majda KostjUkovskij (Ele-jj~ty 89, 5. Tončka Novak ¡Smerniki) 88, 6. Brigita Dolar (Avtomatika) 82, 7. Ve-I. Šlibar (Elekitromehanika)
!, 8. Darinka Žaja (RIZ Zala'1) 66, 9. Djurdja Mesič p® Zagreb) 54 krogov.
ŠAH
1. Eektromehanika 21, ‘2.
F4 20 iP pol, 3. Avtomatika I4 Aparati 141/2, 5. In-Pati 13, 6. Usmerniki 7 ¡Pol, 7. Naprave 5 in pol,	Zmagovalec m$edstrelci Frana
|»IZ Zagreb, 9. Avtoelek-	Čeme iz PSO je dosegel 138
pa. 10. Elementi, 11. Kon- krogov
%s>J& ** - ’ - *
lip
|| Iv ff
„ -C#
hh°m tovarne Elementi so veljali za favorite (v črta-■ “apcah), a klonili so pred ekipo ZZA
9	«
•	Organizacija: Tovarna elektronskih	2
•	instrumentov Horjul — razpisna komisija	•
za imenovanje direktorja ponovno	J
razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA	§
tovarna ZP ISKRA KRANJ —■ organizacija: J Tovarna elektronskih instrumentov Horjul •
Kandidati morajo izpolnjevati podeg z zakonom do- • ločenih pogojev še naslednje pogoje:
1.	visoka ali višja strokovna izobrazba, s 5-letno prakso 3 na Vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu;
2.	srednja strokovna izobrazba, z 10-letno prakso na vo- • dilnem delovnem mestu v gospodarstvu;
3.	zaželeno je tudi znanje vsaj enega svetovnega jezika. 2
Rok prijave je do vključno 28. juiija	1968.	®
Prijavi na razpis priložite:
—	potrdilo o izpolnjevanju z zakonom predpisanimi pogoji;
—	dokazila o strokovni izobrazbi;
—	opis dosedanjega dela v delovnih organizacijah.
Pismene prijave pošljite v zaprti ovojnici na naslov; -Organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov Horjul — razpisna komisija.	S
Z
Uspeh atletov šolskega centra Iskra
Ko-so atleti ŠC Iskra v Kranju na slovanskem prvenstvu osvojili pokal AZ Slovenije Ih zmagali z približno 200 točkami naskoka, so
špik In Veskovič na odru zmagovalcev
si zagotovili nastop v Varaždinu na državnem prvenstvu za srednje šole. Prav tako pa so na državnem prvenstvo potovali tudi atleti Tš Jesenice in dekleta gimnazije Škofja Loka. Nedvomno velik napredek atletike na Gorenjskem.
Po trdi letih odkar se pni-oeja finale Atletskega pokala za Sredje šole Slovenije, so atleti SC Iskra nedvomno mnogo napredovali. Leta 1967 so bili drugi na slovanskem prvenstvu in četrti v državi. Letos pa prvi v Sloveniji in drugi v državi, če p^ pogledamo v kakšnih pogojih delajo in trenirajo, je uspeh že toliko več- vreden. Igrišče še ni urejeno, ker hi denarja za popolno izgotovitv. Tako je atletska steza slaba, teren za skoko v višino je
neuporaben, debió je uporabljiva le jama za skok v daljino. Tudi atletskih ur ni moč organizirati v danih pogojih.
In odkod napredek? Skoraj vsi atleti so člani AK Triglav. Šola sama za razvoj atletike finančno ne inore'veliko prispevati. Če primerjamo samo dve šoli in to XIII. Gimnazijo Beograd, letošnjo zmagovalko Jugoslavije med moškimi in ženskami ter ŠC Iskra, opazimo veliko razliko. V Beogradu imajo namreč atletski. klub v okviru XIII. gimnazije, To se pravi, da so vsi atleti;: k,i. 'študirajo, 'v' Beogradu, člani tegakíuhá. Zato ni čudno, da je biíá ta šola prva.
V kakšnih pogojih delajo atleti v ŠC Iskra? Lahko rečemo, da pogojev skoraj ni. Nekaj atletov redno trenira pri AK Triglav, drugi pa so naravni, talenti, ki rabijo: manj treninga, —. .to je skupina atletov. ŠC, ki je bila druga v državi. Poglejmo nekaj atletov, ki so zastopali, barve Iskre: Drago Žumer, ki je bil eden najboljših atletov na šoli (300 m: 36,2), Danilo Pori (žal je nehal trtenirati) je bil naravna talent za kratke proge (100 m: 11,6), Dušan Prezelj, skakalec v višino in daljino (višina 185 cm, daljina 680), Boris Mokric, metalec krogle (13,82 m), Anton špik, tekač, ki bi z večjo resnostjo lahko prišel v sam vrh slovenske atletike (1000 m: 2:38,4), Obid, metalce krogle (13,37 m), Janez Dolenc, skakalec v daljino (576 cm) in drugi.
To so atleti, ki letos, zapuščajo šolo. Kaj pa mladi? Na šoli je veliko učencev, ki še navdušujejo ža atletiko. Tako ni čudno, če še pojav-
ljajo novi in dobri, talenti. Omenili bi samo nekatere: Jurjevič, skakalec v višino (165 cm), Babič, šprhnter (100 m: 11,6), Lojk, šprinter (11,5) Veskovič, ki ima rezultat na 1000 m že pod 2:40 min, Kleč, srednje progaš (300 m: 37,2).
Rezultati s’lovensikega_ prvenstva so zadostovali, za drugo mesto na tabeli za državno prvenstvo. Zato ni čudno; če so vsi atleti bili pripravljeni iztisniti čimbolj-še rezultate. V Varaždnu so to tudi pokazali. Nekaterim 'sreča ni bila naklonjena, zato rezultati' v posameznih dišciplinah niso posebno ble-, ščečh' Izkazal še' je Diišah Prezelj ih dokazal, da ga na šoli pri skoku v višino še dolgo ne bo nihče premagal. Rezultat 185 cm je res zelo dobra znamka. V Varaždinu
Matej Kleč v teku na 300 m
je delil 2-3: mesto. Zelo pa je. presemetil.tudi metalec krogle Čolar, saj je dosegi odličen rezultat 18,98 in zasedel 5,- mesto. Boris Makič presta-; ja krizo,, je; pa; bil zelo soliden. Zaradi. slabe steze .sta tudi Babič in Loj k. dosegla; povprečne rezultate (12,0 . in: 11,8): Popoln uspeh sta dosegla špdik . in Veskovič, saj sta bila prvi in drugi z rezul-; tatom 2:39,3 in 2:42,5. Kleč; in Eržen sta tekla poprečno in sicer 38,1 in 40,0, Jurjevič je skočil 165, kar je eden njegovih najboljših rezultatov, štafeta 4x100 pa je tekla '46,5, kar je posledica steze, ki ni bila dolga 400 m, temveč 350, zato je pritekel prvi; tekač v že tako preostro krivino s precejšnjo hitrostjo.
Drugo mesto na državnem prvenstvu za srednje šole jp za ekipo ŠC Iskra dosedaj največji uspeh katerekoli srednje šole iz Slovenije. ■ Prav tako je uspeh gorenjskih šol še tolik» večji, saj. so. bili Jeseničani tretji, dijakinje gimnazije jz ' škofje, Loke pa v ženski konkurenci druge.
Napredek . atletike 'rta srednjih šolah ne sme nazadovati, temveč se mora čedalje bolj razvijati, kar pa bo možno le tedaj, če: bodo tovarne finančno podprle'atletske organizacije na šolah.
K.
Dušan Prezelj član ŠC Iskra pri skoku v višino
Razglas
»ISKRA« BLEKTROMEHANIKA KRANJ
r az g1a ša prosto delovno mesto
»VODJA VZDRŽEVANJA NAPRAV« v vzdrževanju ^ Pogoji
visoka šolska izobrazba s 3-letno prakso v kovinarski stroki ali višja šolska izobrazba s 5-letno prakso v kovinarski stroki
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek ELBE-
Gasilsko društvo v tovarni »Iskra« — Elekiromehanik! Kranju bo letos praznovalo 30-letnico svojega obstoja, jubilejno proslavo, ki bo v septembru, se člani pripravljal že sedaj. — Po tradiciji organizirajo vsako leto izlet. Lait i so si ogledali našo tovarno uporov v Šentjerneju pri Nora j mestu, spotoma pa tudi znameniti samostan v Pleterjah, hi I so zaključili s piknikom na Rogu nad Šmihelom pri No« j mestu
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega moža
TONETA ŽUPANČIČA se iskreno zahvaljujem Janezu Čebašku " za ves trud in nesebično pomoč, ki jo je nudil moji družini v teta težkem trenutku. .
Slavka Zupančič -
ZAHVALA
Ob starti dragega moža in očeta
FRANCA ERŽENA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v enoti »Releji« tovarne »Elekiromehanika« Kranj za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti;
Žena Jožica in hčerka Irana Eržen
ZAHVALA Vsem sodelavcem v w I jami tovarne »Elektrome!§ taka« Kranj, se za obisk, denarno pomoč najlepše hvaljujem.
Hijacint Šolar
ZAHVALA Ob nenadni izgubi jpjg
OCS MATEVŽA ERŽENA sé iskreno' zahvaljiSjef1;® ■ sodelavcem- v .umčrejevaiš števcev, za izraze .sožalje.# dar j eni., venec jp • sprem® -na- njegovi; zadnj i poti;.
' E ržen . M®
ZAHVALA . \ Ob smrti moje drageh JOŽEFE BAVCON se iskren o zahvaljujev?. lavcesn tehnične, konthk delavcem na liniji mal«» ga vžigalnika tovarne e električnih izdelkov;" Gorica . za izraze sozalp poklonjene vence. s ;
ZAHVALA
Ob smrti jiaše drage mame MARJANE KRIŽAJ iz Naklega
še iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz obrata ATN, oddelka za družbene službe (odsek za varnost) in obratu stikal za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji -poti.
Sinova Peter dn Mirko Križaj in hčerka Francka Troha
ISKRA- glasilo delo||
ga kolektiva Iskra indu» j
za elektromehaniko
mutakacije elektronko 11 avtomatiko — Urejuje - m [ ški odbor - Glavni uri# . Pavel Gantar — urednik: Igor Slavec -ja tedensko — Rokopis« , vračamo — Tisk to *CP Gorenlski tisk*
Ekipa atletov Šolskega centra »Iskra« v Varaždinu