/ * l- » v, I ! h' / < i Mi W;*j£x‘ «pSP2& A A ednost in hudobija. • b/* t ,■<%- {/ 1 ,/f- J / . / niga»®^ sr. w.~ t 12 prav lepili povfet, slovenski mladosti iz Iaškiga poslovenjenih. V Ljubljani, M84L9. ‘ a prodaj pri E.Honu, kupčevavcu z papirjem in bukvovezu na starim tergu Nr. 157. 284810 • Pea # va povest* Plačilo poštenosti. ( |/ neki vasi na Piemonteškim pod snežniki, ne dalječ od mesta Turina, je živel mlad člo¬ vek, Juri z imenam. Očeta in mater je zgu¬ bil, in popolnoma siromak se je s tem slabo 'preživil, de je v potu svojiga obličja na dneve tem delal, ki so ga za poljsko delo potrebovali. Gospod fajmošter tistiga kraja, ginjeni od Usmiljenja do nesreče sirote, kteriga krotki obraz in postreženo obnašanje je voljno in odkrito serce razodevalo, so ga vzeli v svojo hišo 1 ,'so si pri¬ zadevali, ga podučiti, kadar je čas pripustil Po očetovsko so ga učili, zopernosti življenja poterpežljivo prenašati, vselej pošteno in pobožno živeti, in obljubili so mu, de bo Bog njegovi J čednosti gotovo plačilo naklonil. Eniga večera gre Juri z nekim drugim hmetiškirn mladenčem, z imenam Tomaž, s polja. S kore j zmiraj sta bila vkup in ljubila sta se po bratovsko. S poljskim orodjem na rami sta šla poje v mraku proti domu. Ne dalječ od sebe za¬ gleda Juri kar na enkrat nekaj na sredi ceste. 1 * 4 Zvediti, kaj je, tje, vzdigne to reč'ii ® vidi, de je silno težka. „Tomaž", pokliče pri- jatla, „pridi sim,morde nama ta pot sreča pO' maga!" Urno stegne roke po najdeni reči, ii kaj je? Veliko veliko denarjev v zlatu in v 1 srebru. Kdo si more misliti, kako sta se uboga delavca veselila, ki sta mahoma tako obogatela? Mislila sta si že v duhu, kako bota takt iri tako z najdenimi denarji ravnala, in premiš' ljevala sta srečo, ktera ju je zdaj čakala. Pa otožnost in težka misel se vleže na Jur jeva serce. Svojimu tovaršu reče: „Ali pa smeva misliti, de je to najna vlastnina". Semenj v soseski je ravno danas končan, in gotovo j« kak tergovec to zgubil", ,Prav imaš, prijatel", odgovori Tomaž; „pač prav imaš; veselila sva se že svoje sreče; nesrečni pa, ki je vse to zgubil, živi morde v obupu nad svojo zgubo. Te denarje obderžati; bi bila tatvina,in ne more se to storiti z mirno vestjo." „Poslušaj me! druziga sveta si ne veni; kakor gospod fajmoštru to povedati. Oni, ki so nama že toliko dobrot skazali, bodo vedili; tudi v tej reči nama pomagati’." Tako se pogovorjaje prideta v hišo pobož' niga duhovna, ki se je nad obkritim povedanjen' te zgodbe zlo čudil, de more tako nafanjčna io blaga poštenost poleg nesreče prebivati. Reke' je mladenčama: „Ako gospodarja teh denarjev najdemo, vama obljubim, de bota prejela plačilo^- 5 v ji ktero se taki poštenosti spodobi. Ce bi se pa ■j. ravno primerilo, de bi se nihče ne našel, pri— dejo ti denarji ubogim v dobro. Vadva sta pa jr, uboga in jez; mislim, de se volji previdnosti •s božje podveržem, če jih v vajni prid obernem“. Oznanili so potem v Turinu in v vsili va- i-s seli dežele v cerkvah, de je bilo 15,000 lir, [t t. j. dvajsetič najdenih, ktere se bodo pošteno ■(! tistimu nazaj odrajtale, kteri se more izkazati, i- de so njegove. Pa dve leti ste pretekle, in 'i nihče v se ni za-nje oglasil. c, Cez dve leti pokličejo gospod fajmošter n Ju rja in Tomaža k sebi, ter njima rečejo: t »Moja sinova, veselita se daru, ki vama ga je e Bog naklonil, in pametno ga vpotrebujta. Ti denarji so zdaj brez gospodarja, in brez overka , se jih zamoreta poslužiti“. J „Ako bi se pa kadaj primerilo, be bi se r njih pravi gospodar našel, jih morata sicer na- , zaj dati, smeta jih pa ta čas, brez de bi njih i ceno pomanjšala, v svojo hasen oheniUi.“ S serčnim veseljem sta prijatla ta modr , svet sprejela. Složno staniše sta si priskerbela i in dovolj sveta kupila. Oženila sta se, otrok : jima je Bog dal, ki ju je z blagoslovam obi¬ skal; zakaj nja polje je bilo rodovitno, v nju- 1 nih hišah je prebivala dovoljnost, zloga in mirnost. Med tem so gospod fajmošter sboleli in umerli. Zgubo tako miliga in dobrotljiviga moža sta Juri in Tomaž britko obžalovala, in ker sta pomislila, de bota tudi ona pred ali pozneje ta svet zapustili mogla, de bodo njuni otroci potem v posestvo premoženja prišli, ktero bi morde kdo še kadaj nazaj terjati vtegnil, sta sklenila, svojo vest vpokojiti, in pri novim go¬ spod fajmoštru od nar imenitniših mož vasi pod¬ pisano pismo shraniti, v kterim sta vso prigod- bo in terdno voljo razodela, de hočeta najdene denarje, kadar koli, nazaj odrajtati. Tako je deset let preteklo, in oba prijatla sta s svojima družinama v srednji premožnosti složno in spodobno živela. Juri vidi eno jutro skozi okno, de se je voz ne dalječ od njegove hiše zvernil. Vse je hitelo popotnikam poma¬ gat, in eden njih, ki je brez de bi bil poško¬ dovan, vstal, reče: „Na tem mestu imam vun- dor vselej nesrečo! Pred dvanajstimi letini sim tukaj 15,000 lir zgubil, in zdaj sim bil v ne¬ varnosti, ob svoje življenje priti!“ „Kaj govorite \ u — reče Juri, ki ga je pazljivo poslušal, — „zakaj pa niste popraše- vali, kakor je bilo treba, po zgubljenih de¬ narjih ?“ „To ni bilo mogoče^,— odgovori ptujc — „v Indijo sim mogel popotovati, Barka me ni mogla dalje čakati, kakor do odločeniga dneva, in odlog te poti bi mi bil veliko več škode na¬ klonil, kakor zguba teh denarjev^. Juri in njegov prijatel sta se v sercu ve¬ selila, te besede slišati; in še bolj priljudno sta s popotniki ravnala. Prosila sta jih, pri njima prenočiti. Kosila sta jim napravila, po hiši sta jih vodila, jim vert pokazala in svoje črede in ro- 7 dovitnost polja. Ptujci niso vedili, kako jima to prijaznost poverniti, in ko so se napravljali, ju. zapustiti, jim reče Juri: „Vse, kar tu vidi¬ te, je vaše". In Tomaž je djal: „Denai-ji, ktere ste ravno pred dvanajstimi letmi zgubili, so prišli v najine roke. Viditi pa, de se nihče za-nje ne oglasi, sva jih obernila za to pristavo tukaj, s sklepam, jih kadaj pravimu gospodarju nazaj odrajtati. Vaši so tadaj zdaj. Ce bi bila pa poprej umerla, imajo že gospod fajmoš- ter pismo, v kterim sva svoj namen razodela". Z zavzetjem bere ptujc to pismo in ne more se zderžati reči: „0 kolika poštenost! kakošna blagoserčnost! Kje bi še tako najdel? — Ali imata razun tega še kaj druziga posestva? „Nimava ga nič več", odgovorita. — „Ako pa koga potrebujete, ki bi ga vam posihnjal oskerboval, je tukaj družina, ktera vam svojo službo ponudi". „Taka redka poštenost je druziga plačila vredna", reče ptujc. „Moja kupčija je bila sreč¬ na; če bi to posestvo nazaj vzel, bi ne bil nič srečniši, kakor sim tako. Bog ne prizadeni, večno previdnost s tem razžaliti, de bi vama srečo odvzel, ktero vama je Bog naklonil. Vži- vajte vse srečno, vama dam to v dar!" To izgovorivši je raztergal pismo. Obje¬ mala sta ga s solzami hvaležnosti. Dobrotnika, očeta sta ga imenovala in njemu se je tudi serce tako topilo, de je z njima solze veselja jokal. 8 Druga povest. Vohernost. Mantovi je živel neki kupec, z imenam Filargeri, na otoku Korfti rojen. Silno silno skop in denarjev željin je bil. Desiravno je imel zlata na kupe, je vunder revno živel, in če je več bogastva nagrabil, toliko bolj je hre¬ penel, ga pomnožiti. Primerilo se je, de je, ko eniga dne pre¬ cej blaga proda, šteri sto cekinov v mošnjo spravil in Sklenil, jih koj, ko domu pride, k drugim shraniti. Pa naključilo se je, de mu, ko je za drugo blago barantal, mošnja na tla pade, brez de bi bil vedil. Kakor če bi ga bila strelja zadela, je o- stermel, ko doma svojo zgubo spazi. Ves di¬ vji se verne po ravno tisti poti nazaj, po kteri je prišel in poprašuje vsaciga, kteriga sreča. Do tistiga mesta pride, od kodar je prišel, pa ni dobil ne duha ne sluha po svojih cekinih. Filargeria je to tako v serce bolelo, ka¬ kor če bi mu bil kdo obe očesi izkopal. Na¬ ravnost k sodniku gre in se dela, kakor če bi ga ta zguba bila v narveči revšino pahnila. Jo¬ kaje ga prosi usmiljenja in očitno na znanje dati, de hoče šterideset cekinov tistimu plačati, kteri bi mu mošnjo nazaj prinesel. Po sreči je prišla mošnja stari ženi v roke, 9 ktera je bila poštena dovolj, se denarjev ne po¬ lastiti, ki niso bili njeni. »Srečno se je imela, obljubljenih šterideset cekinov z dobro vestjo prejeti, in odrajta mošnjo sodniku, kteri jo je spraševal, ali je premožna ali ne. Odgovorila je: „iine mi je Frančiška in sim vdova nekiga rokodelca, ki je pred tremi letmi umeri, in mi tri majhne otročičke zapustil, brez vsiga dru- ziga, razun kar si vsak dan z delam svojih rok zaslužim. In vunder sim še doslej, hvala bodi Bogu, svoje potrebe lahko opravljala. Kadar me kadaj starost doide, de ne bom mogla več delati, bodo že moji otroci odrasli. Potem pa upam, de mi bodo pomagali in me z zaslužkam svojih rok podperali." Sodnika je to odkritoserčno govorjenje ! žene zlo ganilo, ktera, desiravno sama uboga, ni hotla nič dobička iz tega iskati, kar ji je sreča ponudila, kar bi bil na njenim mestu mo¬ rebiti marsikteri drug, menj pošten, storil. Zdajci pusti kupca poklicati in mu pove, de je njegova mošnja našena in de mu nič druziga ne ostane storiti, kakor svojo obljubo spolniti in ženi oblju¬ bljeno plačilo odšteti. Filargeri, to zvediti, bi bil skorej omed¬ lel. Ko je pa pomislil, de mora obljubljenih šterideset cekinov plačati, je začel že, od svoje nesrečne skoposti zapeljan, misliti, kako bi se spolnjenju svoje obljube odtegnil. Vzame tadaj mošnjo, jo sprazni na mizo v sodniji in se ober- ue, de si ravno je šteri sto cekinov, ki jih je v njo spravil, naštel, vunder k ženi, ter reče: 10 j,Tukaj še pogrešam šteri in trideset benečan- skih cekinov; povejte, kam ste jih djali ? 44 Fran¬ čiška orudeči, te besede slišati, in odgovori: „Kako morete pač misliti, de bi vam bila hotla cekine, od kterih govorite, vkrasti, ker vam denarje nazaj odrajtam, ktere sim v rokah ime¬ la in je samo moja volja bila, vam jih nazaj dati ali pa ne ? 44 —- Obernila se je potem k sodniku in rekla je: „Prisežem vam pri živim Bogu, de sim vam mošnjo tako odrajtala, ka¬ kor sim jo našla, in de je še odperla nisim, še menj pa sim kak denar iz nje vzela ! 44 Vohernik je pa še vedno terdil, de so bili tudi imenovani cekini med unimi, in nazaj jih je terjal, sicer obljubljeniga plačila ne da. Ali sodnik, pošten in umen mož, je spoz¬ nal hudobijo in lakomnost hudobneža jasno, in ga po zaslnženju pokoriti mu reče: „Zakaj ni¬ ste opomnili teh cekinov, ko ste me prosili, vašo zgubo oznaniti?“ — „Spomnil se nisim , 44 od¬ govori uni ves prestrašen . 44 „To ni mogoče in verjeti ne morem, de bi se človek,, ki ne dane venarja iz pesti, ta- ciga števila cekinov ne spomnil . 44 ..Mislim tim več, de zdaj druziga ne mi¬ sliti , kakor de se hočete premoženja polastiti, ki drugimu gre. Tukaj ni cekinov, in po tem sodim, de ta mošnja vaša ni . 44 Potem se oberne k ženi ter reče: „Ako j se pravi gospodar najde, bo mojaskerbin dolž¬ nost prevzamem, mu jih pošteno nazaj odraj- j tati . 44 11 „Vam jih podarim. Vživajte jih z mirno vestjo v podporo svoje družine, in zahvalite Boga, ki vam po meni zasluženo plačilo vaše poštenosti nakloni ! u Potem gre sodnik. Frančiška je bila vsa hvaležna in dovoljna, Filargeri pa, od notranje zlobe divji, je' začel prepozno svojo nepoštenost obžalovati, h kteri ga je njegova hudobna lakomnost zapeljala. Trenja povest« Usmiljenje do vsili. i mu n® bil jez nehvaležen, če bi ga hotel zdaj t j ob dobiček djati, ki mu ga njegova kupčija da? n gAko pa hočete svojo dobroto bolje oberniti, po¬ slušajte mojo misel: e ; „Podarite to mošnjo ubogimu možu, kteriga ne je ogenj v tako revšino djal. Pomagal si bo hi tako bom tudi jez celo noč mogel spati . 44 , Salviati ga ni mogel nikakor pregovoriti; 'storil je tadaj, kakor mu je kovač nasvetoval. Nesrečno družino je iz revšine otel in v celim Mrestu so hvalili blagaserčnost kovača Jakoba. t - — — - Peta povest* Nepričakovana pomoč. eki tesar je stanoval že več let s svojo ženo 111 petimi majhnimi otročiči v hišici na^ mostu čez 18 Adižo v Veroni. Ta mož je bil osorniga invo togotniga serca. Imel je mladiga človeka z ime-sa nam Jožef pri sebi, kteri mu je bil za majhnopr plačilo pri delu pomožen. Rad se je učil, pri-sti den je bil in natanjko je vse svoje dolžnostiro spolnoval. Pa dostikrat je bil ubogi mladenečjgl zavoljo majhnih pregreškov od svojiga nepra-f) vičniga gospodarja lerdo ozmerjan in še celfljv tepen. Upal si pa ni ne samo zavoljo se tega pritožiti, ampak prizadeval se je, vselej vsako v, ■eč bolje storiti, in vse je preterpel z neverjetno ne voljnostjo. jise Dostikrat je ta ali uh sosed, od ©miljenjal ;injen, pritekel, ga iz rok neusmiljenca rešiti.jžf te Vevoljrti so bili, de se je s takim pridnim mla- denčem tako hudo ravnalo, in svetovali so mu o .hišo zapustiti, ker bi gotovo kje drugje kako ■ 'oljši službo dobil. Nazadnje vunder ni bilo drugače, dejo ,iogel Jožef slovo vzeti. Pobral je eno noč svoje male kopita in zbe- al je k svojimu stricu. Kmalo je dobil oprav-jž ov in ljubezin v hiši bogatih gospodov; in kerjd o ti njegovo dobro serce in glavo spoznali, so ;a dali v uk in so mu vedno posebno dopada- «enje skazovali. Sedem let potem se primeri, de je Adiža p avoljo silniga deževanja in ker se je sneg v omladi topil, zlo velika postala, čez bregove topila, in na polju kakor v mestu neskončno <1 ’ eliko škode naredila. Sosedne hiše so bile pod vodo, več njih je b ti 19 invoda poderla in tudi most je poderla sila vode; ^samo srednji obok je še ostal, na kterim je bilo oprebivališe tesarjevo. Ti nesrečni ljudje, pre¬ strašeni od'boječosti pred bližnjo smertjo, so tijroke stegovali proti bregu, in z milim milim Oglašam so vpili, de bi jim ljudstvo pomagalo. ■jPstanek mosta se je pod njimi tresel in majal i°;V dereči vodi. ;a y tej silni nevarnosti je obljubil grof Spol- :oiJerini, 'bogat Verončan, kteriga je strašna lOftesreca ganila, tristo cekinov temu, kteri bi Berčnost imel, nesrečne ljudi rešiti, a! To^elo je bilo silno nevarno, in med tav- ki bi se bil upal ne eniga, ojfcenti ljudi ni bilo tega lotiti se. In glej! kar prisope rnladeneč skozi mno¬ žico, ki v čolniček stopi, ga odveže in z ' T so močjo svojih rok skozi dereče valove vesla, se ostanku mostu bliža, čaka, de se oče, mati in petero otrok po vervi v čolniček spuste, potem reče: „Zdaj velja serčnost, prijatli!“ S pomno- "iženo močjo goni vesla in ljudstvo mu je sploh if dovoljnost ploskalo, ko do kraja privesla. Kdo bi si bil pa to mislil? Tako lepo in i-jblago djanje stori Jožef, tisti Jožef, ki je foil pred sedmimi letmi prisiljen, iz tesarjeve hiše a [Pobegniti, v kteri mu ni bilo več prestajati, ti- vlpti Jožef, kteri zdaj ni pomišljeval, svoje la- uptno življenje v tako očitno nevarnost postaviti, lOfde bi svojiga nekadanjiga gospodarja rešil. I, _ Grof Spolverini mu je hotel obljubljenih [e tristo cekinov izročiti, pa Jožef mu reče; „Go- 2 * 20 spod grof! dovoljin sim s svojim stanam in ne potrebujem ničesar; vaša radodarnost zna tem ubogim bolj v prid biti, kteri zdaj nič druziga nimajo, kakor obleko, ktero imajo na sebi." Vsi pričejoči so se zlo začudili nad novo blagoserčnostjo, in Jožef je vzdignil svojiga nekdanjiga gospodarja, ki je ves zmešan in jo¬ kajoč pred njim klečal. „Ti denarji nej ti pomagajo škodo, ktero si terpel, popraviti, in ko se včasi mojiga ime¬ na spomniš, pomisli, de človešk in usmiljen biti, je pred Bogam in pred ljudmi nar lepši čed- loveške nagnjenja se premene, kakor se tudi starost premeni. Mnogi, ki so se v otročjosti ljubili, so si mlačni, kadar odrastejo in se na¬ zadnje tudi še čertijo. To od skušnje poterjeno premišljevanje nas opominja, se ne slepama vsakimu poželjenju serca vdati, ampak tim več modrosti staršev skerb prepustiti, de naše perve nagnjenja vodijo- Barman, od sreče in od svoje prebrisane g. ■»■ve do časti cesarskiga dvorniga posvetovavca nost!" o Šesta giovcit. Pravo prijatelstvo. povzdignjen, je stanoval na Dunaju v poslopju tik hiše Janeza Loba, nekadanjiga obrista v armadi, kteri je po mnogoletni službi in zavo¬ ljo rane, ktero je pri oblegovanju Beliga grada dobil, v pokoj se podal, de bi v miru premo¬ ženje vžival, ktero je po svojim stricu dobil. V zgornjim nastropju tiste hiše je živel Lorene Sil er, mož srednje premožen, pa izgled po¬ štenosti in stanoviten prijatel in star tovarš obri- stov. Oba sta bila vdovca in v tihi samoti se nista z ničemur drugim pečala, kakor s skerbjo, kako bi*-svoje ljubeznive hčeri zredila, kterima je bilo Karolina in Klementina ime. Per- va je bila Lobova, druga pa Milerjeva hči, obe zale in še veliko bolj pohlevniga in usmiljeniga serca ste rastle v upanje očetov. Harman,kteri je bil tudi oče hčere,z ime- nam Nežka, je imel pri svojim poslopju velik in lep vert, v kteriga ste prišle vsak dan po vpravljenim delu Karolina in Klementina od Ne¬ žke povabljene, v drušini sladko veselje mla¬ dosti vživat. Razloček rojstva ali stanu jim ni nikakor nedolžniga veselja kalil, njih sadje, njih cvet¬ lice, vse je bilo ene kakor druge. Ena drugo so se s velikim hrepenjenjem is¬ kale in zdelo se je, kakor de bi ločene ne bile mogle živeti. Ali osoda ni dopustila, de bi to sladko prijatelstvo dolgo terpelo. Ko ste namreč Kle¬ mentina in Nežka svoje petnajsto leto spolnile, 22 se je zmanjšala odkrita prostost, ktera otročjo starost tako srečno dela. Svojoljubnost je, kakor se sicer skoraj vselej zgodi, nečimerno željo v njih zbudila, se z lepimi oblačili skazo- vati, in kmalo jima je Klementinino prijatelstvo menj veljalo, kakor veselje, se zastran lepote kake obleke, zastran podobe kake veternice; ali klobuka posvetovati. Klementino, ktera za¬ voljo pičliga premoženja njeniga očeta ni mo-, gla, unima enako delati, ste ošabno pogledova- le, dostikrat še čelo zaničevale in zasmehovale. In vunder je njeno serce krotko ostalo, im molče in voljno je to zaničevanje terpela, desi-i ravno se ji je njena žalost vsak dan bolj na obličju brala, in dostikrat se je na kakim sa¬ motnim kraju v hiši skrila, de bi si v solzah svoje žalostno serce ohladila. Ta sprememba ni ostala »ilerju skrita. Kmalo je zvedil, od kod je prišla in pogovoril se je zavoljo tega z obrjstam, kteriga je to zlo žalilo. Ojstro je hotel zavoljo tega Karolino okregati. „Verjemite mi, — mu reče f^iler, — j boljši je za zdaj, ji to spregledati in jo v nje¬ nim oslepljenju pustiti. Vidili bote, ne bo dol¬ go, de bo zopet v sebe šla. w Nerazločljive prijatlice si niste mogle nio druziga misliti, kakor kakošne obleke, barve, trakove in kite bi nosile. Pele ste skupej in vadile s v e v nartežiših stopinjah in stavah ple¬ sanja. Milerjeve besede so se začele med teitf čašam že čez mesec spolnovati. Zakaj Karo¬ lina, hči moža, ki je bil sicer premožen, p» 23 sovražnik vsih nepotrebnih in preobilnih reči, se je z; Nežko skušala, ktera je vedno kaj noviga od Barmana dobila, ki je lepe reči ljubil in silno bogat mož bil. Memo nje je vidila svojo samoljubnost dostikrat ponižano. Klementina pa, pridna v svojih opravilih, je urno napredovala v malariji; je lepo lepo sti¬ kala, se je ptujih jezikov naučila in si je tako hvalo in čislanje vsih pridobila. Vsak jo je hvalil; unih dveh zalih gospodičin je pa komaj kdo opomnil. Nenadama se je prigodilo, de je Karolina priložnost dobila spoznati, kako gerdo je njeno obnašanje. Koze je dobila in te so bile koj začetkama zlo hude, ker so po neprestanim ter- pljenjn v ponočnih družinah in veselicah, pri kterih je deklica v posvetovavcovi hiša bila, prišle. Klementina je pozabila razžaljenj, ktere je od bolne terpeti imela in žalostna je bila iz serca nad njeno nesrečo. Sama še te kužne bolezni ni imela, in de- siravno so ji njeni oče ojstro prepovedali, h Karolini iti, vunder želje ni mogla premagati, prijatlico svojih otročjih .let obiskati. Skrivaj je šla k njeni postelji in hitela ji je od ljubezni gnana pomagati in je po mogočosti njeni stan olajšati. Nežka pak je svojiga očeta prosila, jo od nevarnosti take soseske oddaljiti, in na kmete je šla. Bolezin je med tem hujši in hujši prihajala in zdravnik je rekel eniga dne, de bo ubožica gotovo svoje življenje zgubila, če ne bodo pri- 24 hodnjo noč z vso skerbnosto gledali, de bo vsa¬ ko četert ure zapisane zdravila natanjko pila. Klementina, to slišati, ni več dvomila, de j je njena prijatlica v veliki veliki nevarnosti. Ko večer pride, gre v svojo stanico in pusti očeta v veri, de je šla spat. Pa zdravnikove besede so se vernile v njeno vnepokojeno serce in rekla je sama sebi: „Gospod Lob je že od čuvanja in žalosti tako vtruden, de bo težko še pri po¬ stelji svoje hčere ostati mogel. —- In postrež- nica? — Kdo ve? — Morde bi tudi njo spanje prevzelo! — Pol noči je bilo. Brez de bi oče kaj ve- ; dili, gre in pride v obristovo hišo. Po perstih pride v stanico in vidi pri slabo berleči lampi, de postrežnica na stolu spi, ubo¬ ga Karolina pa že skoraj umera. „0 Bog! — zdihne Klementina — to si mi ti v serce dal; hvala ti bodi ! 4£ Urno vzame zdravilo, podpera lepo ume- rajoči glavo, ji da vsako četert ure zapisanih zdravil, in ji pokliče tako zapušeno moč zopet nazaj. Po kratkim spanju pride gospod Lob ža¬ losten k postelji svoje hčere, in ko v stanico stopi, zagleda Klementino pridno dolžnosti spavajoče postrežnice spolnovati. Vidil je, de Karolina že ložeje sope, de so se jele njene roke že vgrevati in oči odperati. Poln veselja, ker ga je upanje, jo ohra¬ niti, oživilo, je rekel: „Vamtadajin samo vam bo Karolina se za svoje življenje, in jez za 25 srečo,de bom še oče ostal, zahvaliti imela l u — Obrist je med tem tudi prišel, kteri je veselje j s svojim prijatlam delil, svojo hčer objel in solze iskrene ljubezni prelival. Karolina je kmalo nekoliko k sebi prišla. Kekla je: Vse, vse sim tej blagi dušici dolž¬ na l u Za roko jo je prijela, ktero je na svoje serce položila. Tako milo je pogledovala svojo prijatlico, kakor če bi bila hotla reči, de bo spominj na dobroto večno v nji živel, in spoz- ' nala je, de je ni zaslužila. Ko zjutraj zdravnik pride, je zagotovil, de je res vsa nevarnost minila in de bo Karolina ozdravela, brez de bi ji koze njeno lepoto kaj kalile. Rekel je pa tudi, de je bolezin zdaj na stopnjo stopila, de se prav lahko naleze; vka- | zal je tadaj, de Klementina nikakor ne sme več v tej stanici ostati, dokler se Karolina popol- nama ne ozdravi. Pa prepozno je že bilo, in nobena previd¬ nost ni več pomagala. Klementina je mogla ! prijatelstvu tudi ta dar prinesti. Drugi večer jo je po celim životu mrazilo in po dolgi merzlici so se koze pokazale; pa ; nobeniga hudiga nasledka ni bolezin pustila, ampak samo tu in tam so se ji na licih majhne Znaminja koz poznale, ktere so pa njeno žalost še le povikšale. Neizbrisljivo znaminje njene I redke blagoserčnosti so ji ostale. En mesec pozneje pride Nežka z dežele ttazaj. Pa silno mlačno je bila sprejeta. Per- 26 vo prijatelstvo je bilo popolnama razdjano. Ka¬ rolina se je poboljšala in je bila veselje svojiga stariga očeta in je dala s Klementino izgled, de prijatelstvo s čednostjo v zvezi do smerti’ terpi. Sediim povest* Igra. Iffiljhelin Baldi je bil dvajset let v armadi) neapoiitanskiga kralja vojak. Bistra glava in njegova pogumnost ste ga do časti obrista pri-: peljale. Z nevoljo je vidil, de so se oficirji njegoviga regimenta, brez de bi kaj na svojo čast gledali, v razujzdanosti igranja zamotati dali, in de je bilo to, kakor vselej, vedni vir preperstva in sovražtva. Povabi jih tadaj eniga dne h kosilu in po¬ govor na igranje napeljavši jim to le pripo¬ veduje: „Ko sim vojaško šolo izdelal, sim prišel kot podlajtenant v armado. Moj oče, ki so me vedno serčno ljubili, pa pri pičlim premoženju veliko družino imeli, so se veselili moje prid¬ nosti in mojiga napredovanja, in v upanju so živeli, de mi bo lahko mogoče, si svoj stan 27 bolj" in bolj zboljševati, in de jim'bom mogel v ! njih starosti pomagati. Začetkama sim se res lepo obnašal. Na- tanjčen sim bil,priden in prizadeval sim si, vo¬ jaških vednost si nabrati. Urno urno sim v njih napredoval in nobena reč mi ni bolj na sercu ležala, kakor si čisla¬ nje svojih zapovednikov zaslužiti. Pa izgled in svetje mojih tovaršev so sča- sama v mojih navadah žalostno spremembo na¬ redili. Igranje se me je popolnama polastilo, in od tiste dobe so mi bile vse moje dolžnosti zo- perne, ktere mi niso pripustile po svoji nesrečni strasti živeti. Pozabil sim celo na potrebni živež. Noč I in dan sim kvartal ali pa s kostkami (burfeljci) igral in če me je vtrudenost k pokoju prisilila, je bilo moje spanje kratko, nepokojno. Lepota spomladanska, prijetnost poletnih večerov, po¬ koj in veselje jesensko — vse to je nehalo mojo dušo razveseljevati, ktera je še celo za sladko prijatelstvo oterpnila. Bolj kakor vse druge to- varšije so mi bile samo take pri sercu, ki so se moje pogube veselile, »e celo spominj moji- ga očeta mi je bil neprijeten in zopern. Tako gerdo sim šteri leta živel, ktere bi zdaj, verjemite mi, s polovico svoje kervi nazaj kupiti hotel, de bi z njo madež svoje časti iz¬ pral. Pa kako mi je mogoče kadaj grozno zmot- 28 njavo povedati, ki še po 30 poštenih letih ne jenja, me v sercu grizti. ( Spoznajte, gospodje, iz muhe, ktera mi to j nečastno spovedanje vzrokuje, kako velika mora r biti moja želja, vam s svojim izgledam kori- s sten biti. * Eniga dne mi da stotnik povelje, več milj i dalječ po novince iti. Jez, svojimu igranju zvest, prepustim to skerb feldbebeljnu, kteri dva dni r potem dvajset korenjaških novincov pripelje, kte- e rim bi bil imel plačilo dati. \ Ena ura poprej mi je nesreča, ne samo 1 mojiga premoženja, ampak tudi to požerla, kari i mi je kompanija, izročila. s Ves zmešan, trepetaje si nisim vedil v tem; strašnim stanu drugače pomagati, kakor brezi)r odloga starimu znanimu oficirju pisati in ga pro- f siti, mi kakih petdeset cekinov posoditi in po- j magati. .* J Poslušajte, kaj mi je odgovoril: „Nikoli i ne bom nespokorljivimu igravcu denarjev poso- * jeval. Denarji, kterih prosite, so več vredni, i kakor prijatelstvo človeka, ki si sam nečast dela « To me je v obupanje gnalo. Zloba, strah pred kaznijo, misel na žalost nesrečniga očeta, huda vest in sto druzih grizečih misel se je po" lastile moje duše tisto uro in so mi vzele vso pamet. Pogled sim storil na svoj meč in namenil i sim ravno še veliko grozDiši hudobijo storiti? \ kakor je bila perva. ( 29 Ji Zdaj stopi tisti oficir v stanico, ki mi je pomoč odrekel; orožje mi je vzel in objel me je. „Pri- jatel, — mi je rekel, — odgovoril sim ti tako na tvoje pisanje, de bi ti dal nekoliko strahoto stanu poskusiti, v kteriga te je tvoja brezpa- ttietna strast zapeljala; zdaj pa je tvoje, kar i«iam.“ „Na, tukaj imaš sto cekinov, splačaj svoje novince, z ostankam pa skusi, če hočeš, še enkrat srečo tvojih kvart.“ „K.vart! — odgo¬ vorim in potok solz se mi vdere iz oči — ni¬ koli več ne kvart. Prisežem pri svetim božjim imenu in pri prijatelstvu ! 4t In zvest sim ostal svojim besedam. Od tiste dobe sim se yaroval,za nepotreb¬ ne reči denarje tratiti, de sim mogel svoje dol¬ gove poplačati. Stanovitnost v spolnovanju svo¬ jih dolžnost, želja se izobražiti in svojimu kra¬ lju zvesto služiti, ste stopile na mesto postopa ! n zapravljanja; in še ta dan vem hvalo modri¬ nu svetu tega blagiga prijatla, de sim v lepi časti —. in obrist. Osma povest« Hudo z dobrim povernjeno. akob, sin pošteniga kmeta, je imel že z °tfočje starosti veliko veselje do vojaškiga stanu. 30 Ko je bil komaj petnajst let star, je šel. že k armadi. Ker je imel dobro glavo je e *tc (li tudi doma k fari v šolo hodil, ga je stotnik njegove kompanije kaj obrajtal, in v dveh letih je bil desetnik (korporal) in potem feldbebelj. Vojska se je vnela. Kmalo v začetku je postal oficir in v vsaki priložnosti je pokazal toliko pogumnosti v vsih nevarnostih, toliko um¬ nosti v nartežišib početjih, ktere so mu bile na¬ ročene, de je s stopnje na .stopnjo stopal, si čislanje generala pridobil, in nazadnje oberst postal na mesto njegoviga sprednika, kteri je v boju ostal, v kterim je Jakob sam s svojo j’ posebno hrabrostjo k premagi pripomogel. ime tega mladenča je bilo vekrat v not»i- nah imenovano in pohvaljeno, in kolikorkrat so gospod fajmošter njegoviga kraja Jakobova hvalo in srečo v njih brali, so šli urno k nje¬ govim bratam, se z njimi veselit, kteri so to tudi sebi v čast šteli in niso nič druziga mislili, kakor na čas, ga spet srečno viditi in na svoje serce pritisniti. Pa med Jakobovimi redkimi lastnostmi, ktero so mu plačilo in slavo verbga vojaka pri- «< to k, dobile, je bila tudi napaka, ktera sama je-J.lH ■ti.,vTO M dovolj, ljubeznivi svit čednosti otamniti celo njeno djanjost pri ljudeh ostudno storiti Njegovo poslednje poveličanje je v njego¬ vim sercu neizrečeno ošabnost zbudilo. Govoril je od svojih junaških del, kakor bi kdo le od del kakiga cesarja ali kralja priča njega govoril, če bi se mu hotel prilizovati. k ts- pr cd 31 Hvalil je vedno nezmerno svojo pogumnost, je vse druge zaničeval in si je veči slavo pri¬ lastil, kakor so' si jo vsi vojaški junaki sveta Udaj pridobili. Po dokončani vojski dobi njegovi regiment Povelje, v nekim mestu ostati; de bi v to me- sto prišel, je mogel Jakob blizo memo svojiga f ojstniga kraja iti. Komaj so njegovi bratje in prijatli to žve¬ čili, jih je serčno poželjenje gnalo, mu nasproti Hiteti. ,0 dragi Jakob! 44 — reče stariši brat; Bog, ki nam veselje stori, te shvaljen bodi ^Opet viditi. 4c „Ce, bi le naš oče še živeli! Kako bi jim o veselje dobro djalo! Poglej! tukaj smo tvoji 'rafje! 44 „Daj se objeti, bratec! Dalječ od nas si “il sicer, pa vedno smo na tebe mislili J 4 Oberst, ves nevoljen, kot brat uboziga k*neta pri regimentu spoznan biti, se je zade¬ li: „Proč od mene, prederznež! ne poznam te, čudim se, de z mano govoriš, kakor's kom je enakosti. 44 „Kaj! ga ovre narmlajši brat, ali me ne poznaš? Poglej me, tvoj Pavl sim. Nekadaj si me Nfo serčno ljubil; ko sim bil še majnši, si me L učil zemljo obdelovati. 44 . Pa še bolj razkačen jim je žugal, de jih 0 dal zapreti, akosemune spravijo zdajci iz- 1'fed oči. Vojaki, ki so bili priče tega gerdiga ve- 32 denja,se sicer niso upali, svojo nevoljnost očit'. no pokazati; memrali so pa med sabo: KalC 1 ^ hudobniga serca mora pač biti! kdo more kaj?. 11 taciga storiti? Našiga obrista je sram, de j'f n sin ubozih starišev; še veseliti bi se imel, dc 1 je toliko srečo s svojimi zaslugami dobil, ker ii lr žlahtniga stanu. 1 Njegove povelja so tadaj le z nevoljo spoli? novali. Vsi so ga skrivno zaničevali in želel J ( so, de bi ga od regimenta spravili. Eniga dne se je zgodilo, de je obrist prict f n generala svoj regiment ogledoval. General g* a je zavoljo neke napačnosti grajal., Obrist mogel svoje navadne ošabnosti premagati in od' govoril je na storjeno očitanje generalu priči vsih oficirjev s silno prederznost. Njegovi vik! ^ so imeli že dostikrat se zoper njegovo obnaša- ^ 1 nje pritožiti. — To pregrešenje zoper podložnost^ ktero je vojaška sodnija z vso ojstrdstjo prešo-1-j dilo, je bilo dovolj, ga odstaviti in gerdo iz sluv 1 žbe spustiti. — Nesreče ošabniga človeka nihče ne pomiluj 6 ]: Jakob je bit po svoji nesreči sam sel’^. prepušen. S sramoto ogernjen je bil zdaj ža' Ve lostno prisiljen, si svoj kruh v potu svojiga oll^, ličja zaslužiti, in nič druziga mu ni ostalo, ka-j e kor v hišo svojih bratov se verniti. Pa kako bi bil smel upati, tam pomoči v podpore dobiti? Kako bi si bil smel upati, se s prošnjo ravno tistim oberniti, ktere je tako gerdo ra^ 33 jfj Desiravno mu je pri sami misli tega Straš¬ kega ponižanja obličje sramote gorelo, ga je in ca er sila primorala, in tresel se je na celini ct%dtu, ko se je vasi bližal, v ktero je o mra- prišel. Po gospod fajmoštru je prašal, kte- /iuiu je svojo nesrečo tožil. Britko se je zjokal ltl prosil jih je, za-nj pri bratih govoriti, de bi 3 ], s e zavoljo Boga in zavoljo njih rajnciga očeta gji fl jega usmilili. „Preljubi Jakob l u so mu hiteli vsi z ritim glasam nasprot, — „to je tvoja hiša, s ,( tbo se hočemo preživiti. 44 „Ako je ljubezni bratov mogoče, ti tvojo j,Nesrečo olajšati, smo vsi srečni. 44 „Osramoten od take blagodušnosti je dolgo ?tal in jokal, brez de bi bil besedo pregovoril. azadrije reče: „0 neprecenljive duše! Občutim riso velikost vaše tako velike blagodušnosti; jrimo to prosim še .ljubiga Boga, de nej mi to- l | { o časa še življenje pusti, de gerdo razžalje¬ ne nad vami dobro storim. Prijatli, žlahta in vsi, ki so bili te bratovske ribezni priče, so bili vsi globoko ginjeni,in če svojim otrokam Jakobovo prigodbo pripo¬ vedovali, so tudi še pristavili: Koliko sladkosti Prinese spolnovanje čednosti, in kako grenka pokora tistiga, kdor enkrat od njene poti iči ič, I c u ' % )S* iO' lit f str )b' cal le . it > ^ide! 3 34 Deveta povest* Pervi korak k hudimu. sle iVe So Te JDi)ostikrat. o mladenči, sim vas slišal, se čejvo svojo žlahto pritožiti in jo nepravično imenova 1 če so vas zavoljo česar majhniga grajali. ojstre-pokorili. - Pa vedite, de je želja, vas v čednosti zreta diti, drago čistoto vaših sere ohraniti in vaihla tako vaše celo življenje srečno storiti, edinci' ki jih ojstre dela in stori, de se zavoljo žalost po nih nasledkov tresejo, ktere napačne nagnjenj naših sere za sabo vlečejo, če jih koj v začet ko ne zatremo in z modrim čuvanjem ne berfl damo. Žalosten izgled vam bodi Lorene B. 1 je bil v tem mestu rojen, in od kteriga je men' de marsikteri vas že kaj slišal. Sin poštenih in premožnih staršev je bil v pervi mladosti nevkreten, nobeno opominjanj ni nič izdalo. Vsako koristno opravilo je so<' razil in je posebno denarjev željen bil, ktere j za nečimernosti trosil, kakoršne so mu v glaV prišle. Prevelika ljubezin do tega ediniga sina f njegove starše tako oslepila, de so njegov ,f gerde odgovore na njih opominjevanja 1 za bistr 0 ' umnost imeli. Zanikernost v učenju in v spol' no vanju njegovih dolžnost se jim je kakor n^' k in se di, Hi dr ra dt 35 sledek njevove živosti in lahkomiselnosti zdela, Mere taki starosti nihče zameriti ne more. Ker je ' T edno denarjev od njih hotel imeti, ktere je trosil, so mislili, de je to srečno znaminje dobre duše. l'ako si je otrok od dne do dne hujši navade Prilastil! brez de bi ga bila resno prijazna roka č^ v odila, ga tako pogubnih nagibov oteti. Ker med tem Lorene ni opustil, s svoji— fjftu tovarši za denarje igrati, in je več in več pa sladkarije in prazne reči izdajal, je mogel rejVeckrat s kislim obrazam in prazno mošnjo gle- a> l( lati, ker mu darila, ktere je od več strani do- nPival, niso mogle dosti biti. Enkrat je pazil s| l»o noči na čas, ko je vse terdno spalo. Zmu- *” ^a se v očetovo spavnico,,-; še bliža po perstili k očetovi postelji, preiše tiho vse žepe v obleki 'n vzame en tolar iz njih. Ker je to srečno storil,mu jepervi kradež I serčnost storil, to večkrat storiti. Tode nič hu- 'iiga se ne more tako previdno in skrivno sto— r *ti, de bi ne prišlo pred ali pozneje na dan. Gospod Mihael je imel precej veliko prav¬ do, ktero bi bila imela prihodnji dan pri sodniji •azsojena biti. Skerb zavoljo negotoviga izho¬ da pravde ga tisto noč ni pustila spati. Tat, kteri si je to uro za svoj namen nar Polj varno mislil, se splazi po navadi v spav- Pico. Luna je sijala skozi okno va-njo, in oče¬ sni težko stalo, ga koj spoznati, kteri so Priča take hudobije, težko svojo jezo premagati '» molčali mogli. Drugo jutro so rekli sinu: „Ljubi sin! moj 3 * 36 god se približuje; misliti ti je treba, kaj bo> očetu za vezilo dal. Sej veš, de sim tudi jei$tj pred dal,“ dvema mcscama ravno tako tebi vezilljiji, iso ,Pa denarjev nimam, — odgovori lažnik -^j IO s tiste tri dvajsetice, ki so mi jih predvčeranji»gj e mati dali, sim med uboge razdelil . 46 To slišati niso mogli oče svoje pravičulsin nevolje več skrivati. Zavpili so nad njim: „Go^o ljuf! pokaži mi denarje, ktere si mi to noč vkra' del; vse vem dobro.“ Prijeli so ga za rokcjse; vse preišejo in najdejo v njegovi mošnji dvJjpj tolarja. jsv 'Sicer so bili vajeni, mu vse spregledati 1 pa zdaj pa se jim je treba zdelo, ga po pravidgc ojstro pokoriti. In to so tudi storili tako, d| je mogel Lorene več dni v postelji ostati, prč den se je tepen ja ozdravil. Pa (H žali Bog! skoraj vselej se zgodi, nič ne pomaga hudo navado odpraviti, če j*d že pregloboko v serce korenino pognala. Desiravno je Lorene zlo tepen bil, vunder ni nič poboljšal. Timveč je, ko enkrat ključ od očetove škrinje v roko dobili Pr s* bi ravno taciga dal narediti, in je tako priložnoš imel, svoje stariše okrasti, kadar se mu je po' ljubilo. Vzel je pa Vselej z veliciga števila le mak denarjev, in tako je njegova tatvina dolgo skrb ta ostala. Verh tega se je pa tudi tako pre' medeno obnašal, je bil tako ubogljiv, de so m 11 stariši upali in ga zopet ljubili, kakor popred. to Oa 't vi je 37 ,)0: Primerilo se je pa, de so oče enkratobre¬ sti ali činže od posojenih denarjev prejeli in med SI 'njimi denar dobili, ki je bil ptujiga kova; djali so ga pa med druge. Ko so ga drugo jutro ^Posebej shranitt kotli, vidijo, ko v skrinjo po-,, Ogledajo, de tega denarja že več ni. Kar se spomnijo stariga nagnjenja svojiga ;,l( sina, in ker se jim je družina sicer poštena zdela, '°1so spoznali, de ga je samo on vkrasti mogel. ' a ' Lahko si vsak misli, kako je moglo očeta RSerce boleti, ko^enar pri svojim sinu najdejo. ^IVmagali so svojo jezo in posvetovali so se s Jsvojimi prijatli, kako sina kaznovati. Nar bolj ^pametni so mislili, de je narbolje,ga tako dol- r 'lgo zapreti, de znaminja poboljšanja pokaže, c* Pa misel, mu tako sramoto storiti, in oče¬ tovska ljubezin, ktera v njih sercu še ni popol- Oama, vgasnili, jim je moč odvzela, to storiti, n' «ar bi bilo koristno. Rajši so ga tadaj v ptujo Ji deželo poslali. Izročili so ga tadaj modrimu Pcijatlu v nnil vedno skerb, ki je bil kupec, ki nej bi mu z učenjem in pri kupčijstvu dosti opra¬ viti in samo malo denarjev dal, kolikor mu jih J e bilo ravno za‘posebne potrebe treba. Prepozno je bilo to in ni prav nič poma¬ galo. Mladedeč je bil že tako spriden, de ni dlo več mogoče, ga poboljšati. Gluh za svaritve svojiga noviga skerbnika bolj, kakor je bil za opominje svojiga očeta, kmalo tovaršije zanikernib ljudi našel, in ker je pomočkov manjkalo, nagnjenjem postojp- in zanikerniga življenja zadostiti, je začel 38 in Zl svojo srečo v skrivnih družbah v igrah iskaksrj Goijufoval in hudobije je vganjal, kakor jim mogel. Zdelo se je, kakor de ni Bog nobene hii'St; dobije nad tem mladenčem brez kazni pustil, 'amoto njih rodovine vedil. Prisiljeni so bili sar^avoljo tega, si kje drugje pribežališe poiskati. V neki vasi blizo mesta Neapelna so se na- riiMili. v . oV [ Že dve leti so v tej samoti živeli, ko so ka&orenc in drugi, ki so bili z njim obsojeni, pri¬ ložnost dobili, se rešiti, straže pomoriti, se jgaleje polastiti in v eni noči ravno bliža Neapel- tflba na suho priti, de bi hiše v tistim kraju ob- e kopali. Mihael je ravno tisto noč pri postelji svoje nažene čul, ktera .je po dolgi bolezni ravno na .ni^mertni postelji ležala in v vročini ime svojiga litina imenovala, ga klicala, de bi ga objela in Mu še pred svojo smertjo odpustila, no Kar zasliši nesrečni starček ropotanje ljudi, er ki so po stopnicah prišli. Ves prestrašen se pMberne z lučjo k vratam. Deset divjaških tolo— j e 1 V . a i ev stopi v stanico in Lorene pervi med lakirni, z nožem v rokah, ne spozna več svo- lastniga očeta, pade nad-nj kakor kervo- •in' ‘dka zverina .... in ... . 3 O mladenči! blagoslovite roko, ktera vas ji s silo pri pervih korakih s steze hudobije nazaj iM Potegne! s Kdo vam more za gotovo reči, de bi vas c' J^daj enaka ne zadela, kakor Lorenca, ki je “il nazadnje tolovaj in umorivc svojiga očeta, bi na pot hudobij zašli! Ji 6 . - 42 Deseta povest* j«a Bratovska ljubezin. lun ttič (Sr; Milanu sta o času, ko je neki Jakob Tri' v f bulci ondašnji poglavar bil, brat in sestra, * ril; imenam Filip in Emilia iz Larapunjarove rO'1 10 dovine, živela. Ker sta bila v svoji mladosfj edina deda veliciga premoženja, sta v edinost živela in se serčno ljubila. ^ Filip je bil lep in poreden mladenč, do' briga serca in izobražene glave. Samo jezi 'f f l( bil od nature tako podveržen, de si je vedno ena^, ostal, čeravno so njegova sestra in prijatli, ka' j* kor so mogli, si prizadjali, ga vkrotiti, in de' pravno je modrost njihnih opomin jev sam dobr 11 spoznal. Zavoljo tega je bil večkrat prisiljen, se raznimi ljudmi skusiti, in Tri bulci ga je za' voljo tega že dostikrat v svoji oblasti imel. P' 1 blagi starček, bolj nagnjen, odpustiti, kako* kaznovati, je dobro vedil, de ni sprideno sere®) ampak samo nepremišljenost in preživa mladoS* vsili njegovih pregreškov kriva; to je prevdaril) ga svaril, mu žugal; več pa ni nikoli storil. „Ljubi bratec— mu je Emilia navadno rč kla — bojim se vedno, de bom še eniga dn® od tebe povest slišala, ki me bo umorila. A} 1 ne vidiš velicih nevarnost, v ktere te tvoja pre' perljivost vedno postavlja? 4 * 43 „Pri vsi ljubezni, ktero imam do tebe, te krotim, to gerdo življenje opustiti. Tvoja sestra je, ki tako k tebi govori; •mej vsaj usmiljenje, ako'ne sam s sabo, pa z taano. Pomisli, kako britkost meni, kakošno Samoto imenu Lampunjari prineseš, kako ne- v fedniga se skažeš, žlahtniga rodu biti; ti, ki jj**isi dovolj blagoserčen, narmanjši razžaljenje Pozabiti in svoje strasti berzdati.“ Filip je rad tako opominjevanje poslušal, Pa komaj je iz hiše stopil, je že zopet v svojo staro navado zašel. Pokazal je, kako težko je, hudo nagnjenje premagati, če se mu kdo ne je Postavi koj v začetku zoper. a |i Med tem je poklical francozki kralj Tri- bulcita v Pariz nazaj in po nesreči pride Mi¬ lansko poglavarstvo v roke od nature divjiga *u napihnjeniga moža. Primerilo se je, de Filip oniga njegovih prijatlov razžali; kregati se je ^aeel z njim, potegne potem svoj meč in umori s V°jiga sprotnika. Koj koj so ga beriči prijeli in k poglavarju Peljali, kteri v svoji zlobi nobeniga izgdvora ni Poslušal ampak je zapovedal, ga koj drugi dan ob glavo djati. Kdo more zdihovanje uboge Emilie popisati, fo je to žalostno prigodbo zvedila? Obupati ji bilo. Žlahta, prijatlice, sosedje so prihiteli, J° tolažit. Ona. pak se je na persi bila, solze točila rekla: „Nihče si ne more velike žalosti misliti, rv o< 44 ktero občutim. Umreti, umreti hočem, predel Filip s tako sramoto svoje življenje da! 44 F< Po kratkim prevdarku je'Emili a sklenibF* ali brata oteti ali pa sama življenje zgubi 1 ?'’ 0 Rekla je gospem: ,,Tukaj je le ena tolažba^ ktero mi zamorete dati. 44 N „Pojdite k poglavarju in sprosite mi, smem celo noč sama pri Filipu biti, ga objeti i mu še poslednjikrat z Bogam reči zamorem. 44 p Vsi so bili ene misli, de bi to grozno Ž8f° Iost device vsaj nekoliko pomajnšalo. ; St( Prosili so tadaj imenitni ljudje poglavarja], ki je čez dolgo v to dovolil. f e Ko je bila sama zFilipam, ga je objela i :: ‘ u ’ rekla: — „Nisim prišla,nad najno nesrečo jokaj, in tožit, ampak samo smerti te rešiti, ki te čaka 'Ir 1 „Kako je to mogoče? 44 — „Še dvajset, le K ' nisi star — mu odgovori — brade nimaš ; jej;, sim osemnajst let stara, novi čuvaji ječe soptuj 1 in naj ne poznajo; premenjajva obleko. 44 „Namest tebe jez tukaj ostanem, beži in skerbi nič za mene. Ne bodo tako neusmiljeni, df bi kotli ffedolžnimu dekliču življenje vzeti. Ti bo? P’ rešen in jez bom .srečo imela, tebe rešiti. 44 Filip, mladenč blaziga in pogumniga sef' ki ca, ni hotel v blagoserčno nasvetovanje svoj 10 sestre nikakor dovoliti. „Kako ostudna je tvoja terdovratnost, neče pameti poslušati. Moje in tvoje smerti ho' češ biti kriv, in tako neusmiljen z menoj, ki k tako neizrečeno ljubim. Za moje in svoje- re' spoje bi lahko skerbel! 44 45 de' „Bratec, spomni se besed, kteri se dosti¬ krat iz ust najniga stariga očeta slišal. Resno lil^repki mož ne sme nikoli s svojim življenjem bitfoliernovati, če zamore svojo pogumnost poka- ba^ti i n svojimu kralju in domovini tako koristen "iti. Pa taka smert se mu mora težka in brit— P'oč n Komaj je kralj zvedil, de je Filip sovražni! :|e umoril, od kteriga je bil sam gerdo orožje p^vj, jeti zdtažen, in de Emilia z narlepšim izgled^to,,, kreposti, iz ljubezni do brata nič ni pomišljeV* 1 Me la, se sama za-nj darovati, ni samo obeh osvCni i z vsim svo j' ra vedenjem razodeval, de bil tako slabo oblečen, je v de 1’ Epeeto- I a ,i v 'ui sercu sum zbudila, de je morde kake pre- iV ' r ;°žne rodovine, in de je kakimu skrivnimu na- ; v i- Ue PU zapadel. Oznanilo te zgodbe v novinah ni nič po- -jjMgalo; nihče se ni za otroka oglasil, in v šoli J e ogtal z imenam Teodor. Skušnja je pokazala, de je natura, de bi e nesrečne za krivico odškodovala, jim skoraj S), n poseben, bister um dala. Teodor je res dveh letih velike pridnosti se toliko izbistril, 48 'de je druge umel; svoje lastne misli z zn amin .Je in s pisanjem natanjko razodel. 1 n je 0' yra šel Ule Zdaj se je vidilo, koliko je včasi terptg, kadar se je pretečenih časov spomnil. Eniga dne je bil v družbi svpjiga učenik pred sodnijsko hišo, ravno ko je sodnijski pre J sednik s voza stopil. To je mladiča ganilo in umeti je dal, 1 ga je neki ravno tako v škerlatu oblečen z dolzimi kodrastimi lasmi dostikrat objemal im« kuseval. Ve Iz tega je de F Epe e sklenil, de je s'jg a ali bližnji žlahtnik kakiga mestniga gosposkiniM] )0 pra vikšiga stanu, in de mora tadaj v kakim gla' nitn mestu kraljestva rojen biti. Še drug pot je vidil v nekim predmestju cerkvi pogreb nekiga bogatinca. Solze so $ oči zalile in k svojimu učeniku se je obernil. v «ri «ii ga praša, zakaj je tako ginjen. Odgovori n’ 1 bil z znaminji: „Šleri mesce pred mojim prihoda! 1 v Pariz so .imeli ravno tak pogreb tistiga mož s ki me je tolikrat objemal, in zdaj mi pono* tak pogled bolečino njegove zgube.“ To je v učeniku misel 'zbudilo, de je kak ; sirota, in morebit edini dednik veliciga bogas*' va, de je lakomna žlahta njegovo nezmožno 1 sebi k dobrimu obernila in de so ga v dalje deželo prinesli in nalaš zgubili, de bi se njeg°' viga premoženja polastili. Tako misli so serčnost in prizadevnost op 3 " tovo še bolj spodžale, kteri odslej lepi skM storil, nič ne opustiti, de bi tistiga zvedil, * i » s * J e P a gotovost pridobil, de bi mladič j^rata zopet spoznal, skozi ktere je \Pariz pri- 6 Se l, 'sta že koj drugo jutro začela, vse vrata "testa obiskovati. Ko do vrat de 1’ Bnfer prideta, je po- . jj^azal Teodor, de jih res spozna, in razodel m je, de so ravno tam čolnarji njemu in člo— J 'eku, ki ga je spremljal, rekli, z voza iti, de bi .J§a pregledali, in de sta do ondi po neprenehanim ' jpopotovanju skozi šteri dni in noči prišla, spo- 1 pa večkrat druge konje vpregla. , Teodor je bil tadaj gotovo v kakim mestu 1 južnili krajih doma, in gotovo kakih tristo P ,f )ilj dal ječ. Ker vse popraševanje po pismih ni .Pjč pomagalo, kaj zvediti je pa vunder trebo „ . ,1 {°, se je opatu narvgodniši zdelo, peš v vse »j J^ne glavne mesta popotovati. ; . Blagiga starčka je sladko upanje oživljalo, 0!s premagal. Pri sosedih sprašuje, kar se muf 0 1 treba zdelo, in zve, de neki D ar le m on t vej Iiko H ar ankur tovo premoženje namešt njegi mor^m več let čakati mogli, preden bi veselje imeU ^ delo dokončano viditi: in Bog tudi vp, kakošteirji delo bi vam naredil in koliko plačila bi terja Ge sim vam všeč, vam ponudim svojo službo Misij obljubim, vam v kratkim in prav po ceni vašigije sina, kakoršen je, izmalati.“ Poslanec, kteri je po. slovesu Mihaela dc umetnostimi dobro soznanjen. O pervim pog!^ du zagleda na malariji več veljcih napačno.^' r< . Molčal je pa zastran, njih in rekel je poteif 11 ^ „Pavluči, zahvalim se ti za tvojo postrežnos)’ Tvoje belo mi dopade in kadar Bon ar o ti svoj* delo prinese, ju čem priličiti, in ti dati, kar plačila zasluzil. Dan pride, ko hi bil imel Mihael svoj* delo priča poslanca in več družili imenitnih lju^M ki so bili v veliki Staniči zbrani, razgeriii^f Kar pride Pavluči ter reče: „Moj učenik, jez sim to delo dogotivil in sicer v tednu, 1:1 vas je celo leto dela stalo. Zdaj nej ti g°i A J ! A ..A .« a (l M n r» 1 ■ «v> * 1 A. A r-< itlr lir A i v\ Awv> r* /flO 1 • 1 spodje razso'dijo ali mi je vas uk kaj pomagal 55 re f1 Mojstra so te besede napihnjenca do jeze raz- a s Hj ilil e ’ pa premagal se je, in ker ga je zlo ljubil, no*' 1 1 molčal in potolažil se je z mislijo, de bi ga mor- ime e T tistim hipu osramotenje, ktero bi pri prili— ioSHe^ malarij čutil, streznilo in iz zmote predramilo. e P, ti Med nazočim; je bil tudi eden narimenit- bo Usih malarjev tiste dobe, kteri je, ko je mala- isl £ ‘J e ogledal, glasno rekel: „Gospodje, tukaj ni treba nikakoršne po¬ dane umnosti; kdor ni slep, lahko spozna, de 11,11 s Pav luči žabo natarijko posnemal, ki se je kj ptla do volove velikosti napeti in je tako d ol go r fk, de se je razpočila. vzf _ Vsi pričejoči so se zasmejali, in poslanec 'fistavi: — „Tukaj, prederznež f te čakam! p revzetnost in nehvala zaslužila kaznovana biti; ko'!Sramoti imaš kazili imeti, ki ti zdaj lica orudeči.“ P. »Spoznaj, de je svojoljubnost vselej tovar- niijjca nevednosti, in de iz nepodučljiviga nikoli v 6 ' 10 hiti ne more. Hodi ponižen, prosi tega ne- oS ' ecei| ljiviga moža odpušenja in imej za svojo jiit arveči srečo, če te vredniga spozna, še nje- učenec biti. w ,, Pa v luči je britke solze prelival. iSramo- j»u je branila, oči pozdvigniti in na kolena .. a, 'e^ p rei j Mihaela A n g e 1 j a. Ta, viditi, de je šel tako v sebe, ga iy^ig ne ves ginjen, objame in se lepo zahvali Mrimu poslancu, kteri je s takim ravnanjem Menčevo serce tako spreobernil, kakor si je, 0,1 aroti s svojim ljubezni polnim grajanjem s tonj prizadevali« Kazalo: i. H. IV. v. VI. VII. VIII. IX. x. XI. XII. Plačilo poštenosti . . . Vohernost. Usmiljenje do vsili . . Blagodušnost . \. . . Nepričakovana pomoč Pravo prijatelstvo . . Igra . . Hudo z dobrim povernjeno Pervi korak k hudimu . Bratovska ljubezin . . Mutec ...... Prevzetnost . .Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. * 'a v * ) 1 —-- \ ! COBISS O