#> PRVI KORAKI OSNOVNA SOLA OLGE MEGLIČ PTUJ (o o \\ bvOAh 10 .01.2014 > PRVI KORAKI *A OSNOVNA ŠOLA OLGE MEGLIČ PTUJ 2011 KJIZALO PRIJATELJSTVO ......... RAD IMAM............... DIHURČEK............... KAM GRE TA SVET........ ŠOLA................... ČEBELICA............... DOMA JE NAJLEPŠE....... SNEŽAKOVA DOGODIVŠČINA O KUŽKU............................... 11 RIBA V SANJAH......................... 11 ŠTIRI MIŠKE........................... 11 MOJ N ERO............................. 12 NAVIHANKA............................. 12 ROŽA.................................. 12 JAZ - MALI POTEPUH.................... 13 BOLEZEN .............................. 13 OBLAČEK............................... 13 POMLAD................................ 14 ZEMLJA................................ 14 MAVRICA............................... 15 MOJA MAMI............................. 16 AVTO.................................. 16 DEŽEK PADA CELE DNI................... 18 MUHA.................................. 18 ZAKLAD ............................... 18 MAMA.................................. 19 JAZ, ČAROVNICA........................ 19 TRAMPOLIN ............................ 19 MORJE.................................. 20 PESEM ................................. 20 TAM ................................... 22 v£)OO^JONONUl4^-l^ SANJE................................... 22 LE KAKO BI BILO......................... 23 VELIKI DIRENDAJ......................... 23 SREČA................................... 25 V VSE SMERI............................. 25 PROSTOVOLJEC............................ 26 OGLEDALO ............................... 26 ŽALOST.................................. 28 NI VSE ZLATO............................ 28 RADOST ZADNJEGA VEČERA.................. 29 ČRNA GOSPA.............................. 31 HITI POČASI............................. 32 ČAS..................................... 32 ZVEZDIN UTRINEK......................... 33 ZELENA POŠAST........................... 33 UPANJE.................................. 35 Matija Vuletič, 9. a miJJlttLJSTVO Prijatelj je angel, ki te varuje in ti stoji ob strani, ti briše solze, ko te boli srce. Zato nikoli ne pozabi takšnega prijatelja. Naj živi prijateljstvo tako dolgo, kot živiš ti. In ne pozabi: prijateljstvo je dar, ki ga potrebuješ. Lia Gajšek, 7. a (RJI® IMAM ... Rad imam sonce, ko vzhaja, in brata, čeprav mi nagaja, babico, ko mi zgodbe pripoveduje, in morje, po katerem barčica pluje, čokolado, s katero se sladkam, prijatelje, s katerimi se rad igram, očka, ko odkrivava nove stvari, im mamico, ko s poljubčkom mi lahko noč zaželi. (DlMJtRČEH Ne muce, ne kužka nisem hotel, »Hočem dihurja!« dejal sem vesel. Mi pravita starša: »To pa že ne, dihur poredna smrdljiva je zver!« »Ne, ne, dihurje sem videl igrive, vesele, zato so se mi te živalce zahotele.« Obljubljal, da čistil in hranil ga bom, da vedno moj bo idol. Glej ga no šmenta, uresničil se sen, v hiši pojavi dihurček se bel - Cime vesel. Teka po hiši, igra se veselo, vsaki kot najde, za posledice mu je vseeno. Se sklene, da naredi se mu dom, tako bomo vsi srečni -mi in on. Žan Turk, 7. b KJ1.9VL TA SVET Kam gre ta svet v črno grozo odet? Kjer časi niso tisti, ko bili smo istih misli. Vsem nekam se mudi, nihče več ne postoji, da pogledal bi drugega in zazrl se mu v oči. Vsi smo odtujeni, nikjer več zaželeni, saj nihče več ne poskrbi za tistega, ki trpi. Jaz pa dan za dnem sprašujem se, kam ta svet pelje me. Anja Draškovič, 9. b SOLA Naša šola že enaintrideset let stoji. Cel čas se uči in nekdo misli, da se v njej dogajajo dolgočasne stvari. Sola pa se le slabih učencev boji in jo zaradi njih glava boli. CEmLICA Čebelica bi rada med kupila, le kje je medena sladka trgovina? Čmrlja vpraša: »Kje je naša paša?« Čmrlj ji odgovori: »Tam ob reki Dravi, travnik je ta pravi.« Leti, leti čebelica, pozdravi jo marjetica. »Pridi, sladkega medu si naberi.« Čebelica k marjetici leti in si kosilo za nič cekinov naredi. Daša Mogu, 4. ®05WJ? JEČE(RJL Tiha soba, nič življenja, samo tiho, brez trpljenja, leži na postelji leseni otrok brez smehljaja. Hlad je v sobi, ni topline, sam je žarek mesečine, na obraz mu sveti tej siroti bolečine. -1, v X Rjuha bela, ledeni mraz, pokaže mrtvi otroški se obraz. Mati sede, srce razbija, solze lije, pogled na dete jo ubija. Huda, trda je bolezen, ne pomaga božja ti ljubezen. Dete mrtvo v sen zaplava in smehljaje proti nebu plava. Sonce vstane, črno sveti, ptice nehale so peti, sonce sveti na obraz, detetov obraz odseva mraz. Boli srce, žalost kaže, joče mati, nič ne laže. «Kaj bilo je tega treba?« sprašuje sebe in premleva. Leži na postelji cela bleda, boža ga in mirno gleda. Objame nežna jo toplina, mehka, nečloveško fina. Tečaji vrat, vse je mirno, škripajo tiho in obširno. Vstopi mati in pristopi počasi k postelji leseni. Solza neha, mraz - toplina, soba svetla - sončna mesečina. Srce ogreje se in pravi: »Mati, rad te imam!« Tiho sliši, čuti. Besede pikajo srce in ona ve, da dete dobilo je peruti. gosvA Tam v kotu ulice sedi deklica s črnimi očmi, tiho gleda vse ljudi, ki mimo nje so šli. Lačna, premražena in žejna v strahu tam sedi, čaka črno to gospo, ki za petami ji preži. Iz sirotišnice, sirota, pobegnila je v življenje, vidi, da to bila je velika zmota, saj tukaj je samo trpljenje. Zima neusmiljena prišla, snežinke padajo z neba, sapa topla mraz postane, dekletce roko v roko mane. Gospa s črno preobleko vzame jo pod topel plašč, dekletce je odprla veko, toplota pa zamenja mraz. Skupaj se dvigneta v nebo, gleda deklica nazaj, vidi siroto premraženo in vpraša, kaj je z njo. Gospa nasmeh ji podari, nič ne reče, deklica se v jok spusti, saj sirote ni moč več videti. Aljaž Puž, 9. a Ne pomaga ji obleka, bosa noga ji tiči v kupu snega že tri dni. m