LETNIK XVIII., ST. 13 (832) / TRST, GORICA, VIDEM ČETRTEK, 11. APRILA 2013 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 NOVI TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Igor Gregori Še nikoli kot letos! Nekateri pripisujejo nedavne izredno pozitivne razplete glede nakazila denarnih prispevkov za slovensko narodno skupnost za leto 2013 cunamiju Grillovega političnega uspeha na državni ravni: pričakovati je, da bo nekdanji komik in sedanji vodja Gibanja petih zvezd žel precejšen uspeh tudi na prihodnjih deželnih volitvah v Furlaniji Julijski krajini. Kaže namreč, da pred ponovnim političnim podvigom 'čričkov' želita dosedanji politični in zlasti birokratski ustroj države urediti nekatere zadeve. Ne mislimo slovenski manjšini pripisovati Bog ve kako težo v primerjavi z gromozanskimi težavami in potrebami celotnega državnega ustroja, vsekakor pa si težko razlagamo dejstvo, da je tokrat država, se pravi rimski uradi finančnega in gospodarskega ministrstva, z dekretom z dne 6. marca 2013 nepričakovano zagotovili naši narodni skupnosti, njenim ustanovam 7.618.607 evrov za tekoče leto. Od te vsote naj bi 7.139.000 evrov financiralo potrebe 16. člena zaščitnega zakona, se pravi za institucije in dejavnosti slovenske manjšine, 300.000 evrov sodi v poglavje podpore krovnih organizacij, 75.000 pa je namenjenih kritju obresti za Slovensko stalno gledališče. Gre tako za znatno višji prispevek od zneska 5.300.000, na katerega je naša manjšina do leta 2011 računala za delovanje svojih ustanov. Kot sta v četrtek, 4. aprila, na zasedanju posvetovalne komisije za slovensko manjšino dejala vodja Urada za jezikovne skupnosti dežele FJK Giuseppe Napoli in deželni uradnik Pavel Slamič, je Urad skorajda popolnoma osvojil predlog razporeditve vsote, ki sta ga v pismu pristojnemu odborniku De Anni napisali krovni organizaciji SSO in SKGZ. Glede na kritično finančno stanje manjšinskih ustanov kot posledica reza lanskih prispevkov in na podlagi višje vsote, s katero lahko manjšina letos razpolaga, sta se krovni organizaciji domenili, da po eni strani tokratno vsoto izkoristijo za normalizacijo organiziranosti slovenske narodne skupnosti (ki bi torej imela na razpolago 'običajnih' 5.300.000 evrov), milijon dvesto tisoč evrov pa bi uporabili za kritje lanske 'luknje'. O koristenju ostanka skupne vsote pa je potrebno še premisliti: SSO in SKGZ bi preostali denar namenila slovenskim organizacijam v videmski pokrajini in spodbudila tako nadaljnje korake projekta Jezik Lingua. Višji vsoti, ki je namenjena organiziranosti manjšine, odgovarjajo namreč manjša sredstva, ki jih zaščitni zakon določa členom glede uporabe slovenskega jezika v javnih upravah (8. člen), in razvoju slovenskih občin videmske pokrajine (21. člen), kar krovni organizaciji obžalujeta. V svojem pismu De Anni sta predsednika krovnih organizacij jasno poudarila, da se pri razporeditvi finančnih prispevkov ne sme oškodovati nikogar. Ta problem je po mnenju Giuseppeja Napolija kljub zapletenosti procedure rešljiv, veliko bolj oprezen pa je bil do nekaterih predlogov v zvezi z namembnostjo letošnjega 'ostanka'. Predsednik SSO Drago Štoka je z zadovoljstvom podčrtal dejstvo, da dekret rešuje v pravem trenuku izredno napeto situacijo, ko bi v manjšini lahko tvegali notranji prepir. Dejal je, da ostaja vodilo krovnih organizacij prepričanje, naj pri tokratni razporeditvi denarnih prispevkov ne oškodujejo nikogar, prav tako pa je potrebno na pravi način ovrednotiti t. i. primarne organizacije naše manjšine in tiste dejavnike, ki si resnično prizadevajo za razvoj slovenskega jezika in kulture. /str. 10 Med seboj si nasprotujoče, a razburljive vesti Plinski terminal v Žavljah vse bližje gradnji, a sedaj "zamrznjen" Plinskemu terminalu v Žavljah se je uspelo uvrstiti na evropsko listo prioritet skupnega pomena, ker se pri tem upoštevajo le ener-getsko-ekonomski, ne pa tudi okoljski kriteriji. Če bo projekt na listi tudi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več, je konec minulega tedna povzela pisanje Dnevnika Slovenska tiskovna agencija, ki je tudi dodala, da so zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda tako morda našli rešitev, kako s pomočjo EU izigrati nasprotnike terminala na slovenski in italijanski strani ter utišati polemiko o negativnih vplivih terminala na okolje. Ko bo dokončno potrjena evropska lista prioritet skupnega pomena (PCI) in če bo žaveljski terminal ostal na njej, njegove gradnje ne bo več ustavilo nobeno nasprotovanje. Projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči, so po poročanju STA za Dnevnik pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. V Evropski komisiji pa so za STA povedali, da končne odločitve o seznamu še ni, pričakuje pa se šele po koncu poletja. Dnevnik je medtem poročal, naj bi se to zgodilo že do poletja. Kot je povedal Joseph Hennon, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, je seznam v pristojnosti komisarja za energijo Giintherja Oettingerja. Kriteriji presoje za uvrstitev na listo so izključno energetsko-ekonomske narave. Ker projekt v celoti leži na italijanskem ozemlju, ga Slovenija s seznama ne more spraviti z vetom, druge članice EU pa mu ne nasprotujejo. Predlagano listo projektov morata sicer poleg Evropske komisije presoditi še Svet EU in Evropski parlament, vendar bodo tudi poslanci in predstavniki članic lahko upoštevali le energetski vidik, ne pa tudi okoljskega. Če bo žaveljski terminal tako skupaj s pripadajočim plinovodom dokončno potrjen kot projekt PCI, bo ne glede na vsa nasprotovanja slej ko prej zgrajen, pravijo na infrastrukturnem mi- nistrstvu. Pet tožb, ki so jih zaradi domnevnih nepravilnosti v postopkih presoje okoljskih vplivov terminala na italijansko upravno sodišče v Rimu vložile italijanske lokalne skupnosti in nevladne organizacije, pri tem pa sta se jim pridružili tudi koprska občina in Slovenija, po pojasnilih ministrstva pri izbiri projektov PČI ne igra nobene vloge. Toda nekaj možnosti za ustavitev gradnje po poročanju Dnevnika vendarle obstaja. Kot so jim potrdili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je italijanska vlada odprla postopek presoje vplivov ža-veljskega terminala na okolje. Vzrok za to naj bi bile dodatne informacije iz tržaškega pristanišča, kjer se je uprava odločno postavila proti terminalu, saj je presodila, da bi ob že tako gostem ladijskem prometu v Tržaškem zalivu plinski tankerji, ki bi ob vsakem prihodu za nekaj ur ustavili ladijski promet, povzročili nemogoče plovne razmere v pristanišču. Poleg tega je Italija projekt sredi postopka čezmejne presoje okoljskih vplivov razdelila na dva dela - na terminal Žavlje in na plinovod Trst-Gradež. Pozitivno okoljevarstveno soglasje pa je leta 2009 sprejela le za terminal Žavlje. V njem je le delno upoštevala pripombe Slovenije, zato zdaj na kmetijskem ministrstvu pričakujejo, da bo to storila v celoti. Italija bo po njihovih informacijah obnovljeni postopek končala v kratkem. Italija je zamrznila postopek za plinski terminal v Žavljah Italijanski minister za okolje v odstopu Corrado Ciini je v petek, 5. t. m., za šest mesecev zamrznil okoljevarstveni postopek v zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala v Žavljah pri Trstu. Ciini je pristojne v Trstu pozval, naj najdejo alternativno lokacijo za terminal, ki naj bo v sozvočju z urbanističnim razvojem tržaškega pristanišča, v nasprotnem primeru pa naj spremenijo prostorski načrt le-tega. Sklep italijanskega okoljskega ministrstva formalno še ne pomeni "pogreba" za terminal, ta pa je gotovo na "smrtni postelji", je poročal Primorski dnevnik, saj je Glini s tem dejansko razveljavil okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo žaveljskega terminala, ki sta ga italijanski ministrstvi za okolje in kulturo izdali leta 2009. Minister Ciini je že decembra 2012 odredil izdelavo novih študij glede načrta za gradnjo žaveljskega terminala, za katerega se zavzema družba Gas Natural, ter nove poglobljene raziskave glede načrta za gradnjo tako imenovanega "off-shore" terminala sredi Tržaškega zaliva, za katerega se zavzema družba Eon, tudi upoštevajoč strateško okoljsko presojo, vezano na pristaniški prostorski načrt, ter določila in vinkulacije, ki jih v zvezi z varnostjo predvideva mednarodna pomorska organizacija Imo. Razlog za tako zadržanje so spremenjene razmere, spremenjeni prostorski načrti in povečan promet v tržaškem pristanišču, na kar je pred časom opozorila predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi, ki je v lanskem pismu Cliniju med drugim poudarila, da se je promet v tržaškem pristanišču povečal in se bo po predvidevanjih še krepil v prihodnjih letih, kar pa je nezdružljivo z gradnjo uplinjevalnika, ker bi bil promet zaradi številnih plinskih tankerjev dejansko nemogoč. Ob povečanem pretovoru zabojnikov so v lanskem decembru napovedovali za letos tudi povečanje prometa na terminalu za ro-ro dejavnosti, prometa ladij za križarjenje, morebitna gradnja plinskega terminala pa bi oškodovala oziroma dejansko onemogočila dejavnosti družbe za če-zalpski naftovod Siot, kjer za letošnje leto predvidevajo 20-odstoten porast prometa surove nafte. Zadeva plinskega terminala je torej še vedno aktualna in je okrog nje veliko nejasnosti. ___________________Kulturo__________________ Pesnik Ivan Tavčar je letošnji prejemnik nagrade Vstajenje za pesniško zbirko Odselitev (GMD2012) Pesem mladih src £ M J i ®.J* SklEr trn m orovske revije \nbrganizaciji ZCPZ Trst Foto Kroma Sporočilo upravnega odbora Zadruge Goriška Mohorjeva O volilnem oglaševanju Deželne volitve: nobenega preračunavanja Za SSk je pomemben vsak glas! Y skladu z določili zakona št. 28 z dne 22.2.2000 in odloka št. 223/13/CONS Oblasti za jamstva v komunikacijah (AGCOM) z dne 14.03.2013, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 70 z dne 23.3.2013, na podlagi predpisov na področju političnega komuniciranja med volilno kampanjo in enakih možnosti dostopa do medijev, Zadruga Goriška Mohorjeva kot založnik tednika Novi glas sporoča, da namerava Novi glas objavljati volilna politična sporočila in oglase za volitve predsednika, deželnega sveta Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, predsednika in pokrajinskega sveta videmske pokrajine in za občinske volitve v Furlaniji Julijski krajini, ki bodo potekale 21. in 22. aprila 2013 z možnostjo balotaže dne 5. in 6. maja 2013, vse do predzadnjega dne pred datumom volitev in nato pred morebitnim drugim krogom. Volilno oglaševanje bo možno v tiskani in spletni izdaji Novega glasa. Volilna sporočila bo možno naročiti na našem uredništvu v Gorici (Travnik 25, tel. 0481 550330, mail gorica@noviglas. eu) ali v Trstu (Ul. Donizetti 3, tel. 040 365473). Prostor za volilna politična sporočila morajo naročniki rezervirati najkasneje do petka zjutraj (za objavo naslednji četrtek). Pri določitvi prostora bomo upoštevali kronološki vrstni red sprejema naročil. Objavljamo izključno v slovenskem jeziku. Sporočila naj bodo v barvah, po možnosti v digitalnem formatu. Objava je možna na vseh straneh, razen na prvi. Volilna politična sporočila morajo imeti pripis "Volilno politično sporočilo", ki mora biti vključen v oglas. Oglaševanje mora biti opremljeno z imenom naročnika s pripisom "Odgovorni naročnik". Volilni oglasi morajo biti plačani na upravi Zadruge Goriška Mohorjeva (Travnik 25, Gorica) pred vsako objavo. Cene za volilno oglaševanje so enake za vse naročnike in niso dovoljeni popusti, niti brezplačna objava. Cene in mere oglasov na tiskani izdaji Novega glasa so: 1 modulo (44 x 44 mm) - 37,00 evrov 2 modula (92 x 44 mm) - 72,00 evrov 3 moduli (92 x 66 mm) - 103,00 evre 4 moduli (92 x 88 mm) - 132,00 evrov 8 modulov (92 x 176 mm) - 203,00 evre četrt strani (140 x 215 mm) - 258,00 evrov pol strani (284 x 213 mm) - 515,00 evrov cela stran (284 x 430 mm) - 858,00 evrov Na spletni izdaji Novega glasa sta možna dva oglasna prostora, in sicer: 728x90 px in 300x250 px. Cena obojnih oglasov je 20,00 evrov na dan. Cenam je treba dodati DDV. Zadnja dva tedna pred deželnimi volitvami je še kako pomembno, da se slovenski volivci zavedamo pomena in odgovornosti glede oddajanja glasu in preferenc. V sedanji nelahki politični situaciji je potrebno glasove preusmeriti tja, kjer se bodo najbolje obrestovali. SSk je najbližje možnosti izvolitve, saj ji zadostuje 1% veljavnih glasov, koliko znaša ta odstotek, pa je odvisno od volilne udeležbe. Zaradi tega je vsako preračunavanje nesmiselno. Glas SSk je edini koristen glas, ki bo slovenskega predstavnika ponesel v Deželni svet FJK. V tem prepričanju in s tem sporočilom bo goriška SSk nadaljevala priprave za zadnja dva tedna volilne kampanje pred deželnimi volitvami. Pokrajinsko tajništvo je z navdušenjem pozdravilo novo vodstvo konzorcija Collio in čestitalo novima predsedniku Robertu Prinčiču in podpredsedniku Jordanu Figlju. Po dolgem in težavnem obdobju, ki je onemogočalo konzorciju pravi razvoj in tako prizadelo predvsem vinogradništvo in kar je z njim povezano, se sedaj odpirajo resnične možnosti razvoja. Pri SSk verjamemo, da sta tako predsednik kot podpredsednik sposobna to nalogo uspešno opraviti. Uspešen in učinkovit konzorcij bo pomemben dejavnik za celotno deželno stvarnost in seveda briško čezmejno sodelovanje. Novo vodstvo in sestava odbora pa predstavljata tudi vse najboljše pogoje za sodelovanje s kraškimi vinogradniki. Stranka SSk z veliko zaskrbljenostjo gleda na zadnji razvoj glede obnovitvenih del doberdobske šole. Zapleti s podjetjem, ki je sedaj odstopilo, so hud udarec krajevni slovenski šoli, ki bo morala tudi v drugem šolskem letu izvajati vzgojno-izobraže-valne programe v neprimernih prostorih. Težko je sprejemati izjave doberdobskega župana in občinske uprave, ki krivdo pripisujejo drugim dejavnikom. Odgovornost za nastalo situacijo si morajo prevzeti tudi in še posebno sami ter priznati, da je bil celoten postopek slabo in površno voden. To je v takih primerih prva dolžnost vsakega resnega občinskega upravitelja, še posebno, ko se kandidira na volitvah. Pokrajinsko tajništvo SSk za Goriško Svet slovenskih organizacij Čestitki dr. Borisu Jesihu in Ediju Krausu Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij, je dr. Borisu Jesihu, ob imenovanju za državnega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, v imenu celotnega izvršnega odbora izrekel čestitke. Pri tem je Štoka poudaril, da sedanji časi sicer niso rožnati, vendar jih bo mogoče premagati s skupnimi močmi, dobro voljo in požrtvoval- nim ter konstruktivnim sodelovanjem. Veliko zadovoljstvo in prijetno presenečenje je za vso slovensko stvarnost v Trstu novo imenovanje priznanega gospodarstvenika Edija Krausa v odbor občine Trst. Predsednik Drago Štoka se je na novega odbornika, ki ga je slovenska narodna skupnost dolgo pričakovala, obrnil s iskrenimi čestitkami in pri tem je prepričan, da bo novi tržaški odbornik Kraus na tem odgovornem mestu napravil veliko dobrega za mesto Trst, ki je tako zelo potrebno sposobnih upraviteljev in ljudi, ki vedo, kaj hočejo in kaj mora v tem času biti pozitivno za mesto Trst in njegovo okolico. V svojih čestitkah je predsednik SSO podčrtal prepričanje, da bo Edi Kraus imel vidno vlogo in pristop do problemov, ki so slovenski narodni skupnosti predvsem pri srcu. Stranka Slovenska skupnost Čestitki mag. Alenki Bratušek in Tini Komel n imenu Slovenske skupnosti, zbirne stranke Slovencev v Italiji, Vam izražava iskrene čestitke ob izvolitvi na mesto predsednice vlade Republike Slovenije. Pri tem Vama želiva uspešno nadaljevanje potrebnih reform, dobro delo in obilo uspehov pri vodenju slovenske države v tem zahtevnem kriznem obdobju, ki je prizadel celotno skupnost držav Evropske unije, njihova gospodarstva in civilno družbo. Slovenci v deželi Furlaniji Julijski krajini smo prav tako tesno in vsestransko povezani z našo matično državo. Mirno lahko trdimo, da na sebi doživljamo vsako pozitivno in tudi negativno spremembo... Prav zaradi tega smo zadovoljni, da ste pri sestavi nove vlade ohranili ministrsko mesto za Slovence v zamejstvu in po svetu ter av- i tonomijo Urada, ki je vse do danes uspešno skrbel za podporo vsestranskemu delovanju Slovencev izven meja Republike Slovenije", sta deželna predsednica SSk Fulvia Premolin in deželni tajnik SSk Damijan Terpin med drugim v svoji čestitki napisala novi slovenski predsednici vlade ter sta obenem tudi čestitala novi ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Tinbi Komel: "... Voščiva Vam uspešno delo za skupno dobro slovenskega naroda in države Slovenije. Že vnaprej se Vam zahvaljujeva za pozornost, ki jo boste namenili Slovencem, ki živijo izven meja Republike Slovenije. Kot pripadnica italijanske narodne skupnosti v Sloveniji dobro poznate, kako je pomembno, da lastna država skrbi za svoje manjšine... Naša narodna skupnost v deželi Furlaniji Julijski krajini je bila vsestransko povezana s Slovenijo... Ostajava na razpolago za katerokoli morebitno srečanje ali pogovor in Vam še enkrat voščiva nadvse uspešno delo in prav prisrčno pozdravljava"! Povejmo na glas Kriza oživila razdiralno ideologijo To, kar se zdaj dogaja v Italiji in še posebej v Sloveniji, je najslabše, kar se je lahko zgodilo. V času hude krize, ki je še kako na pohodu in bi bilo pričakovati, da bosta država in narod strnila svoje sile, je dvignila glavo ideologija. Ideologija kot zlovešči odsev in nadaljevanje nepopustljivega spora druge svetovne vojne. V ideologiji je nekaj diaboličnega, njen cilj je razdeliti narod v dva dela, ki hočeta drug drugega uničiti. Obrnjena sta drug proti drugemu sovražno in neusmiljeno. Medtem se lahko tla spodmikajo, ljudje so vse bolj obubožani, izgledi za prihodnost vse slabši - kar velja za sedanjo krizo - vse to pa ideologije ne ublaži niti za milimeter, ker je pač edina pomembna stvar uničenje ali vsaj kar največje oškodovanje nasprotnika, ki ni nihče drug kot drugi del istega naroda. V tej luči je stanje italijanske politike po nedavnih volitvah slej ko prej kritično. Kot se je bilo bati, so volitve vzpostavile nekakšno pat pozicijo, ki jo v medsebojnem boju vzdržujeta politična levica in politična desnica. Naj se ena stran še tako izgovarja na drugo, dejstvo je, da nobena noče popustiti, predvsem pa ni pogojev, da bi se obe osredotočili na reševanje vse težjih ekonomskih problemov ljudi. Ostro ideološko soočenje praktično vso pozornost in vse energije usmerja v to, da ne bi katera od strani v tem trenutku kaj izgubila, oziroma da bi po možnosti kaj pridobila. Politika torej, ki edina lahko sprejema potrebne ukrepe, je popolnoma odtr- gana od življenja svojih volilcevin bije bitko, ki nične rešuje, ampak le in to še kako razdira. Rešitev bi seveda bil skupen dogovor in skupno reševanje vse težje problematike, očitno pa je bolj mikavno ideološko izključujoče sovraštvo. Nemara je prava sreča, da se je Gibanje petih zvezd politično organiziralo, sicer bi se nejevolja ljudi lahko sproščala neorganizirano, se pravi po cestah in tudi z izbruhi nasilja. Nič manj neugodna ni situacija v Sloveniji, ki sicer ima novo vlado, vendar je vse bolj jasno, da izključujoča ideologija žal vse bolj jemlje zadeve v svoje roke. Ni videti pametnega razloga, zakaj je morala pasti Janševa vlada, še manj pa zakaj je bilo treba donedavnega predsednika izključiti iz Slovenskega Pen centra. Nobenega dvoma ni, da želi ena stran po ideološkem načelu izničiti ali povsem izločiti drugo, kar je kot cilj seveda absurdno in preprosto nemogoče. Tudi v Sloveniji ena stran ne more brez druge, v to verjame le ideologija. Ena stran ne more brez druge: najsi sta si med seboj še tako različni, je uničevanje ene tudi uničevanje prve, je uničevanje prve uničevanje in samou-ničevanje druge. Medtem pa država tone vse globlje, pri čemer se ideologija zadovoljno smehlja, saj se možnost dogovora obeh strani v korist njiju obeh in v korist vseh ljudi vse bolj odmika. In vendar je dogovor edina in res edina rešitev, še posebej v tej krizi, ki bo notranje razklane toliko bolj udarjala in izničevala. Janez Povše Dr. Drago Štoka in Rudi Pavšič na obisku Prvo uradno srečanje z ministrico Tino Komel Ministrica Tina Komel in državni sekretar dr. Boris Jesih sta v ponedeljek, 8. t. m., sprejela predsednika obeh krovnih organizacij slovenske avtohtone narodne skupnosti v Italiji, predsednika Sveta slovenskih organizacij dr. Drago Štoko in predsednika Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Rudija Pavšiča. Predsednika sta pozdravila sprejeto odločitev Italije o v primerjavi z lanskim letom za 1,2 milijona večjem nakazilu za 2013 in se strinjala, da je k temu dejanju pripomoglo tudi delo v vladnem delovnem omizju. Dualnost delovanja krovnih organizacij v Italiji po njunem mnenju pripomore k pestrosti tamkajšnje slo- venske narodne skupnosti. Opozorila sta na finančne težave Primorskega dnevnika in sloven- skih tiskanih medijev. Predsednik SKGZ Pavšič je povedal, da so na nedavnem srečanju skupnega zastopstva določili prioritetna področja, to so sprememba volilne zakonodaje, ki bi olajšala izvolitev manjšinskih predstavnikov, popravek zaščitnega zakona, ki bi določal minimalen znesek, in termin izplačila v začetku leta. Predlagal je tudi pripravo ocene odnosov med RS in AD FJK in iskanje poti za njihovo nadgradnjo. Predsednik SSO dr. Štoka je dejal, da je treba povečati interes mladih za vključevanje in sodelovanje. Mnenja je, da mora Primorski dnevnik postati časopis vseh Slovencev v Italiji. Sogovorniki so se dotaknili tudi sedanje situacije v Reziji. Zgodovinska podoba Ubožca Med virtualnim in pravim sv. Frančiškom Asiškim Ob tem, ko so začeli po medijih, "njihovih" in "naših", razglabljati o sv. Frančišku Asiškem, čigar ime si je izbral tudi kardinal Bergoglio za papeško, so mi misli hitro poromale nazaj, saj sem o našem popačenem pojmovanju že nekje bral. Hitro sem se spomnil tudi, kje - v knjigi Vittoria Messorija "Pensare la storia", ki je prva iz serije "Vivaio", v kateri so v štirih knjigah zbrani članki, zapisi, kolumne, ki jih je italijanski katoliški časnikar napravil v zadnjih treh desetletjih. V omenjeni knjigi je del intervjuja s firenškim zgodovinarjem in piscem Francom Cardi-nijem, ki je svetovno znan strokovnjak zlasti za srednjeveško zgodovino. Med drugim tam pravi, da je obstajal drugačen sv. Frančišek od tistega, čigar podobo najpogosteje zasledimo v medijih, takšnih in drugačnih, smo rekli, pa tudi v cerkvenih in celo samih frančiškanskih krogih nismo vselej bili deležni "demitizacije" Ubožca iz Umbrije. Tako mnogi na Frančiška na Petrovem sedežu gledajo z veliko mero upanja in zaupanja, kar je tudi prav, a težava je v tem, da vidijo na obzorju sv. Frančiška "iz sanj". Ta ima nalepljene nase vse tiste etikete sodobnih lastnosti, ki jih mora imeti vsak pravi človek, ki mora biti pacifist, strpen do drugačnih, nenasilen, všečen... Frančiška naj bi krasila še dva -izma, ki prihajata iz dveh latinskih besed, ene, ki nekoga označuje za dobrega -"bonus", in druge, ki nekoga označuje za ubogega - "pauper". Nekdo tako postane, v tem primeru sv. Frančišek, bonist in paupe-rist. Najbrž mi ni potrebno dodatno razlagati, kako so vse te naštete lastnosti, ki naj bi jih imela tako sv. Frančišek kakor tudi njegov sodobni posnemovalec, precej nova pogruntavščina. Pa poglejmo nekoliko v zgodovinske vire, da vidimo, kaj od tega je držalo za sv. Frančiška. Če ste preveč občutljivi, je bolje, da branja ne nadaljujete, ker nas zgodovinsko raziskovanje utegne kdaj tudi "vreči na zadnjo plat", kakor rečemo. Frančišek se npr. ni samo smehljal, kakor bi nič ne bilo, ampak se je še kako znal tudi razjeziti, podobno kakor je Jezusa podžgalo v jeruzalemskem templju. Poglejmo, kaj pravi Tomaž Če-lanski, znani svetnikov življenjepisec, v spisu "Vita seconda": "Kakor vsaka duša, ki je prepolna ljubezni, je tudi Frančišek zaničeval vsakogar, ki je bil zoprn Bogu. Med vsemi pre-grešniki pa so se mu prav gnusili obrekovalci, za katere je pravil, da nosijo strup pod svojim jezikom... Nekega dne je slišal brata, kako je obrekoval dobro ime nekega drugega brata. Obrnil se je na svojega namestnika, Petra iz Cattanea, in mu dejal te strašne besede: "Na Red prežijo strašne nevarnosti, če ne bomo brž poskrbeli za obrekovalce. Kaj kmalu se bo prijeten vonj mnogih spremenil v odvraten smrad, če se ne bodo zaprla usta teh smrdljivcev. Hitro, zmigaj se, poizvej do potankosti in, če boš obtoženega brata našel nedolžnega, kaznuj obtoževalca s strogo in zgledno kaznijo. Če sam nisi sposoben ustrezno ukrepati, ga izroči v roke boksarja iz Firenc". Tako je namreč klical veliki svetnik brata Janeza iz Firenc, ki je bil pravi hrust po postavi. Živel je res zgledno redovno življenje, a je znal na predstojnikov ukaz še kako dobro pretepsti kaznovanega sobrata. Takšna "rožica iz vrtov sv. Frančiška" se dobesedno tepe (kako ustrezno vnašemprimeru!) z našo shemo o svetem Ubožcu. Očitno bi nas bilo danes veliko pretepenih in bi ob lizanju ran pošteno razmislili, če bi se še kdaj odločili za uporabo jezika kot orožja proti bratom in sestram. Frančišek je bil tudi pravi zgled pokorščine do papeža in Cerkve, h kateri je še kako spodbujal svoje brate, ne glede na vse. V svoji "Mali oporoki" je zapisal: "Vedno naj bodo zvesti in podložni škofom in vsem duhovnikom svete matere Cerkve". Vsakdo naj se vpraša, kako se drži tega navodila, če si jemlje tega svetnika za zgled. Najbrž nam je tudi znano njegovo navodilo o tem, kako je treba duhovnike spoštovati, pa četudi so veliki grešniki: "Blažen tisti služabnik, ki zaupa v duhovnike, ki zgledno živijo po navodilih rimske Cerkve. Gorje pa tistim, ki duhovnike zaničujejo. Četudi so namreč ti grešniki, jih vseeno nihče ne sme soditi, saj je Gospod jasno zahteval samo zase pravico, da jih sodi". Frančišek je še kako branil duhovniški celibat, ki bi ga mnogi danes radi ukinili. Zahteval je tudi, da se je treba jasno prepričati, da so teološko popolnoma pravoverni vsi tisti, ki bi želeli vstopiti v frančiškanski red. Za vsakogar, ki bi se oddaljil od teološke in moralne pravovernosti, je predvidel stroge ukrepe. Takole je zapisal: "Vsi bratje naj bodo katoličani, naj katoliško živijo in govorijo. Če se kdo potem v besedah ali dejanjih oddalji od katoliške vere in življenja in se ne poboljša, naj bo popolnoma izključen iz naše bratske skuno-sti". Kako so vsi tisti cerkveni možje, ki se oddaljijo od katoliškega nauka, kaznovani v zadnjih nekaj desetletjih, je vsem na očeh - veselo namreč krivo živijo in učijo še naprej. Glede uboštva pa, ga je Frančišek seveda zahteval, a za osebno vsakdanje življenje, za bogoslužje pa je zahteval le najboljše: "Kelihi, korporali, oltarni okras in vse tisto, kar je potrebno za (mašno) daritev, mora biti dragoceno". Mašo je imel seveda za Kristusovo krvavo žrtev na križu, ne zgolj za "spomin zadnje večerje", kakor se rado sliši celo v katoliških krogih. Zahteval je seveda tudi poslušnost in ubogljivost cerkvenim predpisom: "Noben brat naj ne pridiga zoper obliko in predpise svete Cerkve in brez dovoljenja svojega predstojnika". Za pripustitev k mašniškemu posvečenju je zahteval največjo strogost, torej tudi ni predvidel kakega posvečenja za ženske, kakor bi mnogi radi videli: "Nihče naj ne bo sprejet (za posvečenje) v nasprotju z določili in predpisi svete Cerkve". Za Franca Čardinija je sv. Frančišek Asiški "najbolj reprezentativen in pravoveren sad križarske Cerkve", torej daleč od kakega pacifista in predstavnika sodobnega "dialoga". Z vsemi tistimi, ki niso bili kristjani (katoliške veroizpovedi, seveda), ni želel "imeti dialoga", ampak jih je hotel z vsem srcem "spreobrniti" k Jezusu Kristusu. Na Bližnji vzhod ni šel širit pacifističnih idej, ampak da bi tako odkrito oznanjal evangelij, da bi si zaslužil mučeniško smrt. Temu zgledu so sledili sveti maroški frančiškanski mučenci, Da- nijel in tovariši, ki so tam skušali spreobrniti vsakega, ki so ga srečali, tako da so pridigali latinsko in italijansko, saj drugače niso znali. Po dveh neuspešnih poskusih se je Frančišku le uspelo tako pridružiti petemu križarskemu pohodu. Potem ko je čudežno večkrat ušel smrti, je vendarle prišel pred sultana Malika al-Ka-mila. Z njim je bil brat Iluminat, ki takole poroča: "Sultan mu je postavil še drugo vprašanje: "Vaš Gospod v evangelijih uči, da ne smete vračati hudega s hudim in ne smete odreči niti suknje tistemu, ki vam želi vzeti haljo. Toliko bolj torej vi kristjani ne bi smeli osvajati našega ozemlja"! Blaženi Frančišek je odvrnil: "Zdi se mi, da niste prebrali celotnega evangelija. Drugje je namreč rečeno: Če je tvoje oko razlog pohujšanja, ga iztakni in vrzi stran od sebe. S tem pa nas je želel Jezus naučiti, da bi, četudi bi nam neki človek bil prijatelj ali sorodnik ali bi nam celo bil drag kakor punčica očesa, morali biti pripravljeni, da ga oddaljimo od sebe, ga izrujemo iz sebe, če bi nas skušal oddaljiti od vere in ljubezni do našega Boga. Prav zato delajo po pravici kristjani, ko osvajajo vaša ozemlja in se vojskujejo z vami, saj vi preklinjate Kristusovo ime in se trudite, da bi od vere vanj odvrnili kolikor mogoče veliko ljudi. Če pa bi vi želeli spoznati in slaviti Stvarnika in Odrešenika sveta, bi vas ljubili kot same sebe". To je torej nekaj zgodovinskih dejstev, ki nam povedo, kako se v mnogih rečeh pra- vi sv. Frančišek ne sklada z našo "mitološko" podobo o njem. Je pa tudi s tem tako, da se marsikdo tudi o tem ne bo pustil prepričati, saj se je treba za to odpovedati določenim svojim prepričanjem, gotovostim in pogledom. Andrej Vončina NOVO SAMO 1€ Želimo Verovati »HUHMlfum, lat IL LIBRO DEL PAPA Dionellacitta CREDERE (aijioia dc(la {alt n LEULTIME SORPRENDENTI SCOPERTE LA DIVINA MISERICORDIA Nastal je Credere, tednik, ki nam omogoča, da spet odkrijemo našo vero in jo živimo bolje. 100 strani pripovedi o živi veri v obsežnih reportažah in ekskluzivnih poročilih. Številne rubrike in zanimivosti o svetnikih, praznikih in ljudskih tradicijah. Vse to v preprostem jeziku ter svežem in sodobnem slogu. Credere je vodic za tiste, ki želijo močna čustva in resnične vrednote; za tiste, ki iščejo upanje in globoko ljubezen; za tiste, ki občutijo veselje vere. Vsak četrtek ^7% periodici san paolo V kioskih in Župniščih ' Fededaleggere,fededavivere. 11. aprila 2013 Kristjani in družba Sporočilo, ki ga je težko sprejeti Brez križa ni vstajenja ••• Tako sem dejal našim veroučencem in dodal, da je treba iti zvečer spat, da lahko zjutraj vstanemo. V zadnjih desetletjih se je vstajenje toliko poudarja- lo, da se je kar malo izgubilo tisto, kar je pred njim - Jezusov krvavi pot v Getsema-niju, njegova pot od Pilata do Kalvarije, ki ji pravimo "križev pot", njegova smrt na križu in njegov pokop. Z eno besedo to označimo križ. Ta je postal krščanski simbol postopoma, saj je to strašno mučilno orodje prepovedal šele cesar Konstantin Veliki, po letu 313, ko je krščanstvo postalo v rimskem cesarstvu svobodno. Prej je bila riba tisti simbol, ki je označeval kristjane. Danes se nam smrt na križu, ob vsej bombardi-ranosti z nasiljem, ne zdi nič posebnega, do takšne oblike smrti smo, tako moramo ugotoviti, ravnodušni. Ravnodušni pa smo postali tudi do Križa. Krščanstvo samo nas sicer ne že kar moti samo po sebi, a ne želimo si celotnega paketa, marveč samo tisto, kar je "svetlo". Toda takšnemu krščanstvu nekaj manjka, in sicer nekaj bistvenega. Mi bi tako radi izpovedovali vero v Kristusa, a ne povsem - malo ja in malo ne. Kristus je v redu kot modrec, a vseh njegovih naukov ni mogoče, človeško gledano, izpolniti. Kristusov nauk, ki mu z eno besedo rečemo evangelij, postane tako relativno veljaven in obvezujoč, po drugi strani pa tudi nekaj, kar velja za vsakogar drugače, saj si ga jaz razlagam po svoje, ti pa si ga razlagaš tudi po svoje, a drugače kot jaz. To je ena nevarnost. Druga je v prevelikem poudarjanju samo vstajenjske razsežnosti pri velikonočni skrivnosti. Tudi za to velja, da moramo vzeti celoten paket, sicer zadeva izvodeni. Pridemo do tega - vem, grem v skrajnosti, a tega danes ni tako malo, kot si mislimo -, da si rečemo, kako je Bog tako dober in usmiljen, da gremo po smrti kar vsi v nebesa, četudi smo živeli tako in drugače. Pozabimo tako na pravičnost, ki je zelo pomembna, saj je prav ta, kakor lepo pove kardinal Ravasi, pokazatelj resničnosti ljubezenskega odnosa. Tudi Bog nas ima resnično rad, če je tudi pravičen, zato za naše prestopke zahteva tudi plačilo. Kakor je dejal na začetku svoje poti papež Frančišek: "Ni mogoče zares priznavati Kristusa tako, da pozabimo na Križ". Brez teologije križa krščanstva sploh ni mogoče razumeti, nima smisla. Kako razložiti brez križa, zakaj trpi pravični in živi krivični? Kako razložiti, zakaj mora trpeti neki otrok, po drugi strani pa kak zlobnež uživa? Nič več nima smisla v tej luči. Zato, če bi res radi vsaj malo globlje doumeli življenje, se moramo najprej poglobiti v Kristusov križ. Če bi radi z njim vstali, moramo z njim najprej trpeti in umreti, prav tako, kakor je treba zvečer iti spat, da bi lahko zjutraj vstali. Andrej Vončina Novost pri Založbi 2000 Dela Kunga, Cergolove, Vasiceve in Tavčarja Velikonočni čas z novim papežem Frančiškom Moč Jezusovega vstajenja ponesimo v vsakdanje življenje! Letošnje velikonočne praznike je gotovo zaznamova- lo dejstvo, da je Cerkev proslavljala Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje z novim papežem Frančiškom, "rimskim škofom" (kot se sam najraje imenuje), ki je s svojo prisrčno spontanostjo in ljubeznivo neposrednostjo v zelo kratkem času osvojil srca številnih ljudi po vsem svetu. Tudi v velikem tednu je večkrat poudaril svojo veliko ljubezen do ljudi, ki izhaja iz njegove neomajne vere in ljubezni do Boga. Že na splošni avdienci 27. marca, ko je med drugim poudaril, da ob sredah želi nadaljevati predhodnikova razmišljanja ob letu vere, je množico na trgu sv. Petra povabil, naj v velikonočnem času obiščejo ljudi, ki jih tarejo težave, oddaljene, pozabljene, tiste, ki potrebujejo razumevanje, tolažbo in pomoč. Prav vsi smo poklicani, da odpremo svoja vrata in drugim damo svetlobo in veselje, ki ju prinaša vera. Preveč se izgovarjamo, češ da nimamo časa, v resnici pa nimamo poguma. To velja tudi za župnije, skupnosti in skupine. "Kako žalostne so zaprte župnije", je med drugim vzkliknil. Na veliki četrtek, 28. marca, je papež pri jutranji krizmeni maši v baziliki sv. Petra posvetil sveta olja in spregovoril o liku duhovnika; ta se prepozna po tem, kako je maziljeno njegovo ljudstvo. Duhovnikovo maziljenje je za revne, jetnike, bolne, žalostne in osamljene. Ljudje z veseljem sprejemajo evangelij, ki ga duhovniki oznanjajo, ko ta doseže njihovo vsakdanje življenje, ko razsvetli mejne razmere, 'periferije' življenja. Duhovniki morajo izstopiti iz sebe in doživeti svoje maziljenje, njegovo moč in odrešenj sko učinkovitost. Kdor ne stopi iz sebe, ni več posrednik, temveč počasi postaja upravitelj. Slednji 'je že prejel svoje plačilo', ker ne daje svojega srca, zato ne dobi ljubeče zahvale. To so "žalostni duhovniki in neke vrste zbiratelji starin ali pa novosti, namesto da bi bili pastirji z 'vonjem po ovcah', pastirji, ki živijo sredi svoje črede, ribiči ljudi”. Duhovnike je papež prosil, naj bodo "pastirji z 'vonjem po ovcah'", kot hoče Jezus. Obstaja kriza duhovniške identitete, je nadaljeval, toda v Gospodovem imenu lahko zdrobijo njen val in odrinejo na globoko. Umivanje nog v ječi Casal del Marmo. Popoldne je papež obiskal mladoletne prestopnike v rimskem zavodu Casal del Marmo, kjer je v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo maševal zanje. Pri preprosti maši, ki so jo oblikovali prostovoljci in so jo predvajali le po radiu, je Frančišek dvanajstim mladim zapornikom različnih narodnosti in ver -med njimi sta bili tudi dve dekleti - umil noge in jih poljubila (na sliki). Pred vsakim je tudi pokleknil. Pred tem jim je v spontanem nagovoru povedal, da je umivanje nog "simbol, ki pomeni: jaz ti služim... Med seboj si moramo pomagati... To nas uči Jezus in to delam tudi jaz. To delam iz srca, ker je to moja dolžnost kot duhovnik in škof. Moram vam služiti. Toda to je dolžnost, ki mi prihaja iz srca, rad jo imam, ker me je tako naučil Gospod. Tudi vi si med seboj vedno pomagajte... Pomislite, da je to znamenje Jezusovega ljubkovanja. On je namreč prišel samo zato, da bi nam služil in nam pomagal”. Po maši jim je še dejal, naj ne pustijo, da jim ukradejo upanje. "Pojdite vedno naprej z upanjem"! Mladi so mu poklonili lesen križ in klečalnik, ki so ju sami izdelali, on pa jih je obdaril s čokoladnimi pirhi, se jim zahvalil za sprejem in tudi nje prosil, naj molijo zanj. Veliki petek, 29. marca. Popoldne je papež v baziliki sv. Petra vodil obrede velikega petka. Pridigal je p. Raniero Can-talamessa, ki je podčrtal, da je pred Cerkvijo nov čas, poln upanja. Kot v prvih časih krščanstva naj svobodno prinaša svetu Kristusovo veselo oznanilo. S pogumom naj podre stavbo, ki jo je zgradila skozi stoletja, in naj jo spet naredi preprosto, kot je to bila na začetku; kot je to nekega dne že storil "moški, ki je molil pred razpelom v cerkvi sv. Damijana" vAssisiju. Zvečer je bil v rimskem Koloseju tradicionalni križev pot. Z bližnje vzpetine ga je vodil papež Frančišek; ves čas je zbrano spremljal razmišljanja, ki so jih pripravili mladi iz Libanona pod vodstvom maronitskega patriarha kard. Be-chare Boutrosa Raija. Molili so za žrtve vojn, za preganjane, zapostavljene in izkoriščene, posebej za ljudi na Bližnjem vzhodu, pa tudi za mlade in za družine, za nove čase, v katerih naj bo več bratstva, miru in pravičnosti. Po obredu je sv. oče podčrtal, da je "Jezusov križ beseda, s katero je Bog odgovoril na zlo sveta. Včasih se nam zdi, da Bog ne odgovarja na zlo, da ostaja v molku, v resnici pa je Bog spregovoril, je odgovoril. Njegov odgovor je Kristusov križ. Beseda, ki je ljubezen, usmiljenje, odpuščanje in tudi sodba. Bog nas sodi tako, da nas ljubi, to si zapomnimo!... Beseda križa je tudi odgovor kristjanov na zlo... Kristjani morajo odgovoriti na zlo z dobrim. Tako da vzamejo nase križ, kakor Jezus". Na koncu je vse ljudi povabil, naj nadaljujejo križev pot v vsakdanjem življenju: "Hodimo skupaj po poti križa. Hodimo in nosimo v srcu to besedo ljubezni in odpuščanja". Velika sobota, 30. marca. Sv. oče Frančišek je pri maši na velikonočno vigilijo v baziliki sv. Petra posvaril verne pred obupavanjem in dvomi ter jih povabil k odprtosti za novo: "Ni položaja, ki ga Bog ne bi mogel spremeniti, če se mu človek odpre. Jezus živi v sedanjosti, je naravnan v prihodnost, je večni božji danes. Boga sprejemajmo z upanjem in bodimo pripravljeni na njegova presenečenja! Človek se mora učiti občutiti božje delovanje in se spominjati tega, kar je Bog že naredil v njihovem življenjil. Velika noč, 31. marca. Na velikonočno dopoldne se je na trgu sv. Petra zbralo več kot 250 tisoč ljudi. Po slovesnem evharističnem bogoslužju se je papež Frančišek popeljal * T med romarje in jih pozdravljal, objel in poljubil je več otrok ter dva invalida. Z balkona nad vhodom v baziliko je nagovoril množico in v svojem prvem velikonočnem nagovoru pred slovesnim blagoslovom "mestu in svetu" najprej izrazil veliko zadovoljstvo, da lahko vsem oznani veselo novico: Kristus je vstal! Želi, da bi ta dosegla vsak dom, vsako družino, zlasti še kraje, kjer je trpljenje večje, bolnišnice in zapore. Bog želi, da bi ta beseda prav vsakemu človeku prinesla upanje in zavest, da nismo več pod oblastjo greha in zla. "Zmagala je ljubezen, zmagalo je usmiljenje. Božje usmiljenje vedno zmaguje!', je zatrdil sveti oče. Velika noč pomeni človekov prehod od zasužnje-nosti grehu in zlu do svobode ljubezni in dobrega, je dejal. Božja ljubezen je močnejša od zla in smrti, zato lahko spremeni naše življenje. In vendar se človek srečuje s stiskami in puščavami: "To je predvsem puščava znotraj njega samega, kadar v njem primanjkuje ljubezen do Boga in do bližnjega... Vendar zmore Božje usmiljenje povzročiti cvetenje še tako izsušene zemlje in lahko vrne življenje tudi najbolj izsušenim kostem”. Vsi lahko postanemo orodje tega usmiljenja, "kanali, po katerih bo mogel Bog namakati zemljo, varovati stvarstvo in narediti, da bosta vzcvetela pravičnost in mir". Omenil je mnoge dežele, kjer divjata vojna in nasilje, zlasti na Bližnjem Vzhodu, v Iraku, Siriji, Maliju, Nigeriji, Kongu, Srednjeafriški republiki, v Aziji, Koreji in sploh po vsem svetu, ter pozval k molitvi za mir. "Ne zapirajmo se vase, ne izgubljajmo upanja!'! Velikonočni ponedeljek, 1. aprila. Med opoldanskim nagovorom je papež z okna apostolske palače povabil vernike, naj sporočilo in veselje Velike noči prinašajo v vsakdanje življenje, naj sovraštvo premagujejo z ljubeznijo in odpuščanjem, laž z resnico, žalost z veseljem. Moč Jezusovega vstajenja, ki je premagalo zlo, naj doseže vse ljudi, predvsem revne in vse tiste, ki jim manjkata upanje in zaupanje vase. Zlasti zakramenta krsta in evaharistije imata izjemno moč spreminjati posameznika, družine in družbene odnose. "Brez milosti ne moremo nič'. Še istega dne je z manjšo skupino spremljevalcev obiskal grob apostola Petra, na katerem je molil in nad katerim je cesar Konstantin v 4. stol. zgradil prvo cerkev. Dan kasneje, 2. aprila, pa je ob osmi obletnici smrti Janeza Pavla II. obiskal grob blaženega poljskega predhodnika, kjer se je dolgo zadržal v molitvi. Sreda, 3. aprila. Pri katehezi med splošno avdienco je papež še enkrat poudaril, da sta "Jezusova smrt in vstajenje srce našega upanja". Tudi med verniki se pojavljajo dvomi zaradi površinskosti, ravnodušnosti, prezaposlenosti ali zaradi zgolj horizontalnega pogleda na življenje. “A ravno vstajenje nas odpre za večje upanje, kajti naše življenje in življenje sveta odpre za večno prihodnost Boga, za polno srečo, za gotovost, da se zlo, greh, smrt lahko premagajo... Kristusovo vstajenje je naša moč’\ Pravi hvalospev je zapel ženskam, saj so te bile prve, ki so videle vstalega Jezusa in vanj tudi verovale, in to z večjo lahkoto kot moški. "To je tudi poslanstvo žensk, mam, babic: pričevati otrokom in vnukom, da je Jezus živ, da živi, da je vstal". Ženske so v zgodovini Cerkve imele in še vedno imajo posebno vlogo pri odpiranju vrat za Gospoda, saj "pogled vere vedno potrebuje preprost in globok pogled ljubezni”, ki so ga sposobne predvsem one. / DD Pri založbi Društva 2000 so v letu 2012 izšla štiri dela - delo Kaj verujem teologa Hansa Kiinga in pesniške zbirke Ines Cergol (S) lepota, Boginja in bojevnik pesnice Tamare Vasic in Vrtoglavost duše Ivana Tavčarja. Poleg tega so izdali tudi vzorčen natis spletne revije Krisis. Kiingovo delo je provokativno, saj gre za izpoved teologa, ki mu je Vatikan prepovedal poučevanje teologije zaradi kritike dogme o papeški nezmotljivosti, je na predstavitvi knjižne bere dejal urednik založbe Peter Kovačič Peršin. Knjiga je namenjena širokemu krogu bralcev, ki jih verska vprašanja vznemirjajo in iščejo zanje razumljive razlage in hkrati osebno versko izkustvo, so zapisali pri založbi in dodali, da je knjiga hkrati osebna izpoved in teoretičen spis. Poezija Cergolove, pesnice s Krasa, kaže odkrit spogled z lastnim duševnim stanjem in svojim življenjskim položajem. Je izpoved odčaranosti, ko je lepota spoznana za slepoto, ki pa je prav zaradi zastrtega pogleda skozi kopreno hrepenenja in utvar bivanja in sobivanja videti kot lepota. V zadnji pesniški zbirki je Cergolova spregovorila z zrelo pesniško govorico z izbrušenim slogom, je dejal Kovačič Peršin in dodal: "Očistila je svojo pesniško podobo vseh baročnih olepšav, ki so bile značilne za njene prejšnje zbirke, ki so bile posvečene predvsem erotiki". Četrta slovenska pesniška zbirka Vasiceve, ki piše v slovenščini, srbščini in angleščini, oživlja motiv in duha trubadurske ljubezenske lirike, so zapisali v Društvu 2000. "Oživljanje trubadurske lirike v današnjem vzdušju ni samo novost, ampak tudi pogum", je poudaril Kovačič Peršin. Pri poeziji Tavčarja, tržaškega pesnika, ki se je javnosti predstavil šele v svojih 50. letih, gre za zre- lo refleksivno liriko, ki je močno obarvana z religiozno motiviko in religioznimi temami. "Njegova poezija je eksistencialna, razpeta med občutja krhkosti človeškega bivanja", je pojasnil Kovačič Peršin. Spletna revija Crisis, ki sta jo ustanovili društvi 2000 in Znamenje, je duhovno nadaljevanje istoimenskih revij omenjenih društev. V prvi vrsti se posveča vprašanjem eti-zacije sodobnega življenja. Kot obe predhodnici bo tudi revija Crisis delovala v obnebju krščanske misli. Poleg omenjenih izdaj so predstavili tudi dve prevodni deli, ki sta v sodelovanju Založbe 2000 in KUD AAC Zrakogled izšli v zbirki Helia. V prevodu Klarise Jovanovič je izšlo delo grške pisateljice Zyranne Zateli Ob volčjem svitu se vračajo. V pripovedi o grški družini Zate-lijeva prepleta in prežema elemente realizma, fantastike, didaktične in kronikalne pripovedi, groteske in črnega humorja. Delo španskega pisatelja Juana Joseja Millasa Ženski v Pragi je v slovenščini izšlo v prevodu Barbare Pregelj in Urše Geršak. Roman tematizira odtujeno identiteto, ki je eno ključnih vprašanj Millasovega opusa, je zapisala Pregljeva, ki je za knjigo spisala tudi spremno besedo. vsem prvor Če si študent katoliške višje srednje šole, vpiši se na natečaj iFeelCUD. Uresničil boš lahko načrt, s katerim boš izboljšal svojo šolo in svojo mestno četrt. Odkrij, kako lahko to storiš, na www.ifeelcud.it. Med nagradami so tudi 8 multimedijskih interaktivnih tabel in prispevki do 10.000 € za uresničitev zmagovitih načrtov. Natečaj organizira Urad C.E.I. za promocijo ekonomske podpore katoliški Cerkvi v sodelovanju z Državnim uradom C.E.I. za vzgojo, šolo in univerzo ter s Caf Acli. 8X mille CHIESACATTOUCA • V-J NOVI 6 II. aprila 2013 GOTlSKa GLAS Kratke Poseg občinskega svetnika SSk Bandlja o nevarnosti anten za telefonijo Prisotnost anten za mobilno telefonijo je v zadnjih letih vedno večja, še posebno v urbanih središčih, kot je Gorica. Da ne bi prišlo do divjega in nekontroliranega nameščanja teh objektov, je goriška občina sestavila pravilnik, ki urejuje njihovo postavljanje, tako da je v skladu z urabinističnimi določili in ne prihaja do nevarnih špekulacij. V ta dokument je občina vključila tudi pomemben vidik varovanja zdravja občanov, še posebno otrok. Znano je namreč, da antene oddajajo določeno sevanje, ki je iz leta v leto pod večjo kontrolo. Še posebno pomembno je, da se pri njihovem postavljanju upošteva določena razdalja od krajev in poslopij, kjer je večja prisotnost otrok; na to opozarjatjo tudi državni in mednarodni zdravstveni organi. Omenjeno vprašanje je bilo tema posega, ki ga je goriški občinski svetnik SSk Walter Bandelj opravil prejšnji ponedeljek v goriškem občinskem svetu, kjer je ocenil za nesprejemljivo namero, da se v bližini ul. Garzarolli in M. Fabiani ter parka Marvin postavi nova antena. Prav tam so namreč otroški vrtci in osnovna šola, v parku pa se redno sprehajajo in igrajo otroci. Bandelj je zahteval, naj občina upošteva t. i. načelo previdnosti: v primerih, ko ni na razpolago jasnih podatkov, naj odloča v prid zaščite in koristi občanov. Navedel je tudi dve študiji, ki dokazujeta negativni vpliv tovrstnega sevanja na zdravje otrok, mlajših od osem let. Problematično je tudi dejstvo, da v bližini že deluje ena antena; to je še dodaten razlog proti novi anteni, je dejal Bandelj. Doberdob / Agriturizem Pri Cirili praznuje 20. rojstni dan Družabnost v nedeljo, 14. aprila, ob 18. uri Petnajsti april pred 20 leti je bil za doberdobsko vaško skupnost pomemben datum: takrat je namreč javnosti odprl vrata agriturizem Pri Cirili, ki letos že dvajseto leto zaporedoma ponuja vaščanom in “zunanjim” gostom izvrstno domačo prehrano in kakovostno rujno kapljico. Agriturizem v Bratuževi ulici v Doberdobu, ki ga domačina Franc Ferfolja in Cirila Lestan še danes vodita z veliko vnemo in požrtvovalnostjo, je tako postal priznana gastronomska točka na goriškem Krasu, pa tudi kraj prijetnega druženja. Da bi primerno proslavila 20. rojstni dan svojega agriturizma, sta se Franc in Cirila odločila povabiti vse prijatelje in goste na krajšo družabnost ob kozarčku v nedeljo, 14. aprila, ob 18.00. Agriturizem je v letih delovanja postregel krajanom tudi druge dejavnosti in pobude, ki so prerasle enogstronomsko ponudbo. V njegovih prostorih so bila tako na ogled dela številnih slikarjev, večkrat so bili na sporedu tudi pesniški večeri ali predstavitve knjižnih del. Ob priložnosti praznovanja 20. obletnice pripravljajo tako v agriturizmu Pri Cirili tudi slikarsko razstavo. Svoja dela bo predstavila avstrijska slikarka Aloisia Schleinder, ki že dalj časa živi v Gorici. Vabljeni torej v Doberdob na zdravico ob okrogli obletnici agriturizma Pri Cirili. / AČ Zdravstvo v obmejnem prostoru V iskanju novih oblik sodelovanja na področju zdravstva na obmejnem območju seje Bernard Spazzapan, kandidat Slovenske skupnosti za prihodnje deželne volitve, srečal z direktorjem ASS 2 Bertolijem in s strokovnim direktorjem bolnišnice v Šempetru Gergoletom. Sedaj je najbolj aktualna rešitev goriške porodnišnice v sklopu čezmejnega sodelovanja. Ne gre samo za to, da bi mamice iz goriškega območja rodile v Šempetru, ampak za širši projekt, ki so mu dali ime “Čezmejna pot do rojstva-Percorso nascita transfrontaliero”. Gre za priprave na porod, tečaje za bodoče mamice, strokovno kontrolo pred porodom in po njem, dojenje ipd. Na tej poti niso zainteresirane samo bolnišnice, ampak tudi območne strukture. V ta namen bodo v prihodnjih tednih organizirali vrsto obiskov, izdali pa bodo tudi dvojezično brošuro, ki bo podrobno orisala možnosti oskrbe na obeh straneh meje. / BS Čestitke novoizvoljenim Kandidat Slovenske skupnosti za goriško okrožje Avguštin Devetak iskreno čestita našim vinogradnikom ob izvolitvi v Konzorcij Collio. Dejstvo, da sta bila izvoljena na predsedniško mesto Robert Prinčič iz Števerjana in na podpredsedniško mesto Jordan Figelj izštmavra, je veliko priznanje za vso našo skupnost. Kakovostno vinogradništvo je garancija za prihodnost in naši ljudje so se vedno znali uveljavljati na tem področju. V enogastronomski ponudbi naših krajev je gotovo kvalitetno vino bistvenega pomena in prav Konzorcij Collio je jamstvo za kakovost, pa tudi za primerno trženje. Strokovnost in kvaliteta na vseh področjih našega udejstvovanja sta najboljše spričevalo za naše posameznike in za vso skupnost. / AD KATOLIŠKA KNJIGARNA ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA ZALOŽBA MLADIKA GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA NA KAVI S KNJIGO v Katoliški knjigami v četrtek, 18. aprila 2013, ob 10. uri M. M M. MAJDA ARTAČ STURMAN Mozaik v kovčku Preplet poezije in proze z likovnimi podobami Jasne Merku Toplo vabljeni! Kavo ponudi V” Primoflroma Po zamisli lovskih družin iz Števerjana in z Jazbin Dan namenjen snagi okolja Hvalevredna pobuda, ki zaživi že vrsto let pred začetkom pomladi, na celotnem ozemlju števerjanske občine. Zamisel o ekološki akciji se je porodila lovskima družinama iz Števerjana in z Jazbin, pristopili pa so tudi občinska uprava in civilna zaščita, vaški društvi F. B. Sedej in Briški grič ter osnovna šola Alojz Gradnik. Pri režiji in uspehu ekološkega dne so sodelovali prav vsi dejavniki in vaščani, kar je zelo spodbudno: omenjene neprofitne ustanove so se zavzele za nekaj, o čemer se danes veliko govori, saj postaja onesnaževanje okolja vedno bol[ pereč problem celega sveta. Stever-jancem se obeta perspektivna prihodnost, saj v življenju posameznika odigrava okolje zelo važno vlogo in prav zaradi tega je pomembno, da človek dobi pravo spoštovalno razmerje in odnos do narave. Kar najbolj razveseljuje, je dejstvo, da se je čistilne akcije udeležilo lepo število občanov, povabilu so se odzvali predvsem mladi. Potrebno se je zahvaliti predvsem staršem osnovnošolcev, ki jim je nega okolja in prostora, v katerem živijo, zelo pri srcu. Pomembno je najti pravo pot, Padovan se je pričel dopoldan, namenjen ekologiji, snagi okolja. Tokrat je bilo tudi vreme naklonjeno, sonce je z visokega mirno spremljalo dogajanje. Opremljeni z rokavicami, primerno obutvijo, ki jo mora prav mladina vzeti za svojo in se boriti za njeno čim boljšo uskladitev v vsakdanjem življenju posameznika. Udeleženci so se v soboto, 23. marca, zbrali v jutranjih urah na parkirišču pri občinski hiši. Po krajšem pozdravu županje Franke predvsem pa z dobro voljo, so se prostovoljci porazdelili v skupine in tako prerešetali vse kraje, glavne in stranske gozdne ceste ter kolovoze. Števerjanci niso iskali zaklada, ampak smeti, umazanije, ki jih nesramneži nespametno odmetavajo dan za dnem, predvsem v Grojni in na Prevalu. Ta dan pa so pomenili Števerjancem prav odvrženi predmeti veliko več od kateregakoli bisera, kar je zelo pomembno. Naša potrošniška družba misli večkrat le na materialne dobrine, rada pa pozabi na lepoto in dragocenost okolja, ki nas obdaja. Udeleženci razvedrilnega in poučnega jutra so lahko v celoti uživali lepoto čiste narave in se peš sprehajali po svoji domači, vinorodni zemlji; žal opažamo, da je tudi za sprehajanje danes vedno manj časa. Ob koncu, proti poldnevu, so se vsi skupaj zbrali v lovski sobi na Bukovju, kjer so jih lovci pogostili z dobro pašto, gostilna Vogrič je poskrbela za čevapčiče, agriturizem Štekar Danilo pa za slastne palačinke. Pijače in vina tudi ni zmanjkalo. Priložnost je bila koristna za pogovor, izmenjavo različnih pogledov na problem odlaganja odpadkov, na zaščito in nego okolja. Naj še povemo, da se pobudniki zahvaljujejo udeležencem akcije, darovalcem in vsem, ki so pripomogli k temu, da je ekodan res lepo uspel. Marjan Drufovka Srečanje novogoriškega župana Mateja Arčona Z goriškimi predstavniki Slovencev o nadgradnji odnosov Novogoriški župan Matej Arčon je priredil v sredo, 27. marca 2013, v znanem goriškem gostišču Šterk srečanje, na katerega je s svojimi tesnimi sodelavci povabil predstavnike goriških Slovencev, da bi jim slikovito orisal dejansko stanje v novogoriški občini, dosedanje delo in načrt za prihodnost. Povabil jih je pa predvsem zato, da bi se pobliže seznanil s pričakovanji slovenskega dela Gorice in predvsem, da bi od njih slišal, kako bi lahko nadgradili medsebojno sodelovanje. Walter Bandelj, goriški pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO), Mara Černič, predsednica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in podpredsednica goriške Pokrajine, Albert Devetak, predstavnik Združenja cerkvenih pevskih zborov, Alenka Florenin, županja Občine Sovodnje, Luisa Gergolet, podžupanja Občine Doberdob, Vesna Tomšič, pokrajinska predsednica za Goriško Zveze slovenskih kulturnih društev, Franca Padovan, županja Občine Števerjan in predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete, Jurij Paljk, predstavnik Zadruge Goriška Mohorjeva, Nataša deželni tajnik in goriški pokrajinski predsednik Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ), Igor Tomasetig, goriški tajnik Zveze slovenskih športnih društev, Nadja Velušček in Mateja Zorn, predstavnici Kinoatelje- goriške občine. Walter Bandelj se je v uvodnem pozdravu zahvalil za srečanje, Livio Semolič pa je ob koncu izrekel tudi toplo zahvalo v imenu vseh za delovno kosilo. Na srečanju je prišla na dan vrsta pobud, ki jih bodo skušali us-reničiti v prihodnjih mesecih, vsi pa so poudarili potrebo po tesnejšem sodelovanju na vseh ravneh, na gospodarskem in seveda na kulturnem. Naš urednik Jurij Paljk se je v imenu vseh spomnil tudi direktorja Goriškega muzeja Andreja Malniča, velikega % Paulin, predsednica Glasbene matice, Silvan Primosig, pokrajinski predsednik Slovenske skupnosti, Stanko Radikon, predsednik Kmečke zveze, Livio Semolič, ja, ter Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž so predstavljali goriške slovenske ustanove in prisluhnili najprej podrobnemu opisu delovanja novo- prijatelja in tkalca vezi na Goriškem, ki je hudo bolan, in mu zaželel čimprejšnje okrevanje- ZUT Slovesna vstajenjska maša v stolnici Veliki teden v Gorici Kot veleva že mnogo več kot polstoletja trajajoča tradicija, so se slovenski verniki letos spet množično zbrali v goriški stolnici pri vstaj enjski sv. maši ob 6.30, ki je v našem mestu gotovo najbolj zgodnje slavje ob Jezusovi zmagi nad smrtjo. Na koru je bilo nekoliko manj pevcev kot prejšnja leta, v glavnem pa so bili mladi, ki prepevajo pri slovenskih mašah v mestu ali okoliških vaseh. Pod vodstvom Franke Žgavec so ob orgelski spremljavi Davida Bandlja zadonele po trikratni aleluji lepe slovenske pesmi, prežarjene z radostjo in veselim upanjem, ki ga kristjanu lahko da le misel, da grob ni naša zadnja postaja in da nas onkraj njega čaka večno življenje. O svetlobi, ki razžarja naše življenje in jo moramo verni vselej nositi v sebi in jo posredovati drugim, je spregovoril g. Marijan Markežič, župni upravitelj Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, ki je vodil slovesno sv. mašno daritev ob somaševanju stolniškega župnika Sinuheja Marotte. Berili in prošnje sta grebrala Ana Turus in Franko Žerjal. Kot je že postala lepa navada, se je ob koncu sv. maše pridružil slavju tudi goriški nadškof; letos je to prvič storil Carlo Redaelli in v slovenščini podelil blagoslov velikonočnim jedem ter se po maši zaustavil z verniki. Velikonočno slavje so občuteno praznovali po vseh naših vaseh in seveda v mestu, pri slovenskih sestrah na Korzu, v Zavodu Sv. Družine v ul. Don Bosco, pri sv. Ivanu, pri kapucinih in v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, kjer se je sv. maše, ki jo je daroval msgr. Cvetko Žbogar, udeležilo nad sto ljudi. Msgr. Žbogar je med globokimi mislimi poudaril, da moramo zmeraj biti vstajenjski kristjani. Tudi v cerkvi sv. Ignacija so se oglasile vstajenjske pesmi, ki jih je na orgle spremljala prof. Lojzka Bratuž. Na oljčno nedeljo se je sv. maše pri sv. Ivanu in blagoslova oljk, ki ga je pred cerkvijo podelil g. Alessio Stasi, pomočnik župnega upravitelja Slovenskega pastoralnega središča, ob prisotnosti msgr. Žbogarja, udeležilo lepo število ljudi. Kar dobro so bili v isti cerkvi obiskani tudi obredi velikega tedna in sobotne velikonočne vigilije in prve slovenske vstajenjske maše ob 20. uri, ki obsega tudi blagoslov ognja in vode, obnovitev krstnih obljub, velikonočno hvalnico in blagoslov jedi. Na veliki petek je bil večerni mestni križev pot zaradi dežja v cerkvi Srca Jezusovega. Udeležilo se ga je veliko Foto DPD ljudi; med njimi je bilo res mnogo mladih. Letos je bil posvečen sodobnim mučencem. Prvo postajo so pripravili mladi iz slovenske duhovnije pod vodstvom katehi-stinj Mirjam Bratina in Katerine Fer-letič. Ubrano so zapeli in lepo predstavili lik primorskega kandidata za svetništvo Filipa Terčelja (na sliki). Poudariti moramo, da je pri vseh obredih in pri vstajenjskem slavju v goriški stolnici zavzeto in resno sodelovala skupina svetoivanskih strežnikov, ki si res zaslužijo pohvalne besede. K r",r,ir i'.t Doberdob / Dan maternega jezika Ob prisrčnem večeru še glasbena predstava Ostržek V* ’ župnijski dvorani je bil v sredo, 6. marca 2013, kulturni večer, posvečen svetovnemu dnevu maternega jezika, ki ga je UNESCO razglasil za 21. februar 1999. Najprej je pod vodstvom Zdenke Komel zapel šolski pevski zbor iz Mirna in Bilj. Na klavir jih je spremljala ga. Anica. Slavnostna govornica je bila učiteljica Branka Žižmond, ki poučuje v Kostanjevici na Krasu, velika ljubiteljica slovenskega jezika in kulture. Povzemamo njen govor: "Pozdravljam vse, ki ste se nam pridružili na poti iskanja ljubeznive energije, ki radostno poganja sile življenja in spremeni noč v jutro - je obljuba svetlega sobivanja. Saj smo iskalci svetlobe znotraj nas, spoznavalci obzorij, ki se ti zarišejo navkljub oblakom spreminjajočih smeri. Materinščina je ena. Skoraj vedno je to govorica, ki smo se je najprej naučili in to od matere. Prvi stik otroka z mamo - z otrokom se pogovarjamo vse od rojstva: pojemo mu uspavanke, igramo se bibanke, ko ga negujemo, tolažimo - otrok morda ne razume besed, čuti pa njihovo melodijo, ritem ter našo ljubezen in nežnost. Začne posnemati ljubljeno bitje in slediti občutenju v komunikaciji. To je celo življenje izražanje intime človeka. Na svetu obstoji več kot 6000 jezikov materinščine, enako ljubečih in pomembnih. Kaj vse smo preživeli Slovenci, odkar živimo na tej zemlji: zapostavljanje, poniževanje, potujčevanje, pa vendar smo ohranili svoj jezik, svoje običaje, svojo kulturo, svoje slovenstvo! Zavest materinščine ne oblikuje človeku narodni ponos in navezanost na domovino. Zato je boj zavednih ljudi za narodnostne pravice vedno povezan z ma- terinščino. Dobiš lahko, kar hočeš, če si le želiš dovolj pristno in iskreno. Želeti z žarom, ki ti prodre do edinstvenega v tvoji biti, duši, duši, ki živi globoko v nas, duši, v kateri živi lahna ptica, ki čuti vse, kar čutimo mi. Predvsem hrani vsa naša občutenja in dragocene vrednote, nedotakljive delčke naše biti. Ko ji prisluhnemo, sporočamo, da smo na pravi poti, ki nas pelje v pravo smer in za katero se je vredno boriti. Slovenščina je imela sprva enako Vsi mi, ki živimo v Sloveniji, in ostali Slovenci zunaj meja, si moramo skupaj prizadevati za lepšo in boljšo materinščino ter njeno prisotnost kot temelj. Če jezik zanemariš, se začne majati narodnostna pripadnost. Še zlasti zamejski Slovenci se zavedate, da je vaš boj za pravico do materinščine v javnosti boj za obstanek - za biti ali ne biti. Naj bo jezikovna majhnost prednost - kot nekaj enkratnega. Ob bok materinščini postavimo knjige v slovenskem jeziku. Kar je vm ■p'ujt «- T A C r'P Im j 1 veljavo kot vsi drugi jeziki. O njeni rabi so znani dokazi iz fevdalne in poznejše rabe. Vendar slovenski jezik v stoletjih bije hude boje za obstoj. V vseh letih zatiranja so se našli ljudje, ki so se za materinščino ognjevito borili (Tavčar, Levstik, Cankar, Prešeren). Živeti za vrednote pomeni zapustiti sledove, ki se ob soočanju poglobijo in potujejo dalje kot dobra vest ljudi. Ce hočemo v življenju ubrati pravo smer, si moramo pazljivo izbrati možnosti. Ena najbolj pomembnih je, da izberemo sebe, svojo neponovljivost in enkratnost. Vzbuditi sonce v sebi, se vzgajati v odpuščanju. To je izziv! Slovenski jezik je obstal navkljub vsemu, še vedno pa je osnovna pravica do materinščine marsikje okrnjena. zapisano, ne umre! Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi in hoče živeti. Vse, kar je v življenju vrednega, nam je skupno - je v iskanju naravnanosti k smiselnosti trenutkov. Moč in zaupanje sta ves čas v nas. Smisel za brezčasnost po hitenju celega življenja, sprejemanja drugačnosti, pristan in zavetje toplega, dragocenega doma. Ni pomembno, kako zapletena je zmešnjava ali kako velika je napaka. Dragocene stvari imajo obliko srca. Besede, jezik, ljubezen... Verjeti v ljubeznivo energijo, ki je ustvarila svet. Naj se vas dotakneta mir in pesem srca... Naj vas dosežeta kot smisel znotraj nesmislov". Temu nagovoru je sledil pozdrav častne gostje, vodje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti novogoriškega območja, gospe Maje Jerman Bratec, ki je poudarila, da je zelo počaščena, da izven matice poudarjamo pomembnost maternega jezika, ker nas bo le ta obdržal Slovence za prihodnje rodove. Po govoru obeh častnih gostij je povezovalec večera, Oshbej Ger-golet, napovedal gledališko glasbeno predstavo za otroke, Ostržek Carla Collodija. Pod mentorstvom in v priredbi Emila Aberška so tri dijakinje, Anuša Kodelja, Maja Petrovič in Ana Marija Belingar, igralke Gledališča na vrvici iz Nove Gorice, uprizorile 40-minutno pravljico, ki je bila prejšnjo sezono najboljša izvedba mladinskih gledališč na Novogoriškem. Nadarjena dekleta so s svojo prepričljivostjo prikazale porednega Ostržka in znale privabiti skupne odgovore otrok iz dvorane, kako je bil Ostržek nabrit, površen in nič ga ni zanimalo. Skupaj so ga spravili na dobra pota, da je začel hoditi v šolo, poslušati očeta in postal tak kot njegovi vrstniki. Za konec so na oder prišli še do-berdobski Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič in večer končali s petjem. Ker so komaj minili mesec slovenske kulture, dan maternega jezika in Prešernov dan, so mladi pevci zapeli Prešernovo Zdravljico, kar smo prisotni v dvorani počastili tako, da smo spoštljivo vstali. Župnijski svet in družina Romana Gergoleta sta tako zaokrožila deseto prireditev, od katerih je bil dan maternega jezika letos druga. Upamo, da bo to postalo tradicija, saj potrebujemo narodno zavest, ljubezen do maternega jezika in sodelovanje z matico, kar skupaj gojimo z našimi naraščajniki. RG Lep uspeh orkestra Val Isonzo Zlati Flugelhorn je priletel na Goriško Ponosni smo lahko, saj je pihalni orkester Val Isonzo, ki ga sestavljajo glasbeniki iz naše dežele, osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju pihalnih godb "Zlati Flugelhorn", ki je potekal v kraju Riva del Gar- so bili še drugi strokovnjaki: Franco Benzi, Benoit Chantry, Jacob de Haan, Thomas Ludescher, Karoly Neumayer in Armando Saldarini. Orkester Val Isonzo je komisijo prepričal s svojim veseljem do glasbe in lahkoto pri podajanju permonta, pri katerem je priskočil na pomoč kitarist Giulio Chian-detti s svojo briljantno kadenco. "Med igranjem sem opazil, da je komisija z navdušenjem spremljala našo interpretacijo, vendar nisem pričakoval prvega mesta, saj je bilo pri naši izvedbi nekaj netočnosti; neka avstrijska skupina se je namreč dobro izkazala s svojo izvedbo", je dejal eden izmed skoraj šestdesetih članov goriškega orkestra. Orkester Val Isonzo je dosegel 94,13/100 točk, kar mu je zagotovilo ne le prvo mesto v višji kategoriji, ampak tudi absolutno zmago Pokala Zlati Flugelhorn 2013. Ce se spomnimo, da je orkester Val Isonzo nastal pred tremi leti prav ob tem tekmovanju, na katerem se pa ni uvrstil, in da je lani zmagal na natečaju v Bertiolu (Videm), lahko imamo letošnji dosežek za pravi vzpon v hitri rasti skupine. da 23. in 24. marca 2013. Letošnje revije se je udeležilo kar 19 skupin, večinoma iz Italije, Avstrije, Nemčije, Švice in Slovenije, ki so se soočale na raznih nivojih: od mladinske do tretje, druge, prve, višje in izvrstne stopnje. Orkester Val Isonzo se je pomeril v višji kategoriji, za katero je bila obvezna izvedba bolgarskih plesov "Bulga-rian Dances" skladatelja Franca Cesarinija, ki je na tem srečanju bil predsednik žirije. Poleg njega pa težkih skladb. Ti kvaliteti sta osvojili tudi občinstvo, ki se je 16. marca zbralo v dvorani KCLB na edinem koncertu, ki ga je orkester priredil, da bi se preizkusil pred natečajem. Tudi na tem nastopu je pihalna skupina popestrila večer z zahtevnim, a prikupnim programom, v katerega je direktor Fulvio Dose vključil tudi obe skladbi s tekmovanja; poleg že omenjenih balkanskih ritmov so se glasbeniki izkazali še z Egmontom Berta Ap- Barvanje pirhov na Vrhu Sv« Mihaela Tudi letos je PD Vrh Sv. Mihaela priredilo tekmovanje v barvanju pirhov. Sodelovalo je 10 otrok, starih od pet do deset let. Vaški otroci so se na veliki petek zbrali v cerkvi na Vrhu Sv. Mihaela in s pomočjo Karen Ulian in Nike ter Ivane Cotič iz pirhov izdelali prave umetnine. Poleg s čopiči so barvali tudi z rokami in z lepilom lepili kartončke v obliki ušes, nosa in tačk. Letos so se vsi odločili, da bodo pirhe spremenili v živali. Izdelali so skoraj ves živalski vrt: od ježa do medveda, od ovce do zajčka, od pujska do kokoši. Tu pa tam pa je kakšno jajce počilo in otroci so ga z velikim veseljem pojedli. Na Veliko noč pa smo vse umetnine razstavili pri vhodu cerkve. Vaščani so na tak način imeli možnost, da so si jih ogledali in volili najlepšega. Po maši, ki jo je daroval g. Renato Podbersič, so otroci končno izvedeli za zmagovalce tekmovanja. Na tretje mesto seje uvrstila Vida Cotič, drugo mesto je zasedel Nikolaj Černič, prvo mesto pa si je z najštevilnejšimi glasovi zaslužil Tomaž Cotič. Vse sodelujoče smo nagradili s čokoladnimi pirhi, kajti prav lepo so se potrudili in pomerili v tej naši že tradicionalni velikonočni navadi. / Karen Ulian 4 Obvestila Dekanija Štandrež, Pastoralna enota Soča - Vipava, župnija sv. Andrejav Štandrežu vabijo na koncert v počastitev papeža Frančiška. Komorni zbor Ipavska bo predstavil Sakralna dela velikonočnega časa. Zborovodja: Matjaž Šček. Župnijska cerkev v Štandrežu, sobota, 13. aprila, ob 21. uri. Slovensko planinsko društvo v Gorici sklicuje v sredo, 17. t. m., redni letni občni zbor. Zasedanje bo v drugem sklicu, ob 20.30, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Osebnih vabil članom ne bodo pošiljali. Vabilo na romanje v Medjugorje: od 3. do 6. maja letos. Poleg vzpona na Križevac in Hrib prikazovanj se bodo romarji letos udeležili češčenja Sv. križa in Najsvetejšega in tudi svetih maš. Udeleženci romanja potujejo z veljavno osebno izkaznico tako iz Italije kot iz Slovenije. Vpis za Gorico: Darko 00393703201305 ali 0481 32121; za Tržaško Jože Markuža, župnik v Zgoniku 040 229166; za Slovenijo 00386 5 3022503. Poletno potovanje z Novim glasom v letu 2013: Gruzija, 8 dni na Kavkazu od 20. do 28. junija 2013. Spored in vpisovanje na sedežih Novega glasa v Gorici in Trstu. Vpisovanje se končuje, pohitite najkasneje do 18. aprila. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na korzu Verdi 51/int. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kersevana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Ban-ca di Cividale (Via Kuav. 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05414 124u2 d03 570 036 225; SWIFT C VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERSEVAM. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. st. 0481 532163 ali 0481 547569. Iščem delo kot pomočnica v gospodinjstvu (likanje, čiščenje, kuhanje) ali negovalka starejših oseb. Tel. 003865-3001328. Nudim varstvo otrok na svojem domu, lokacija Miren. Starost: 0 mesecev - 5 let. Več informacij: 00386 40 700111. Potrebujete pomoč pri čiščenju ali likanju? Sem mlajša gospa z izkušnjami. Kličite zvečer na tel. 00386 70777505. Gospa išče delo za likanje in čiščenje na območju Gorice tel. +386 31449311. Čestitke Mali Greti seje pridružil bratec Alen. Srečnima mamici Maji Jarc in očku Denisu Devetaku čestita KTD. Alessandri Schettino, “novopečeni” ravnateljici Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ob pomembnem imenovanju iz srca čestitajo prijatelji iz Kulturnega centra Lojze Bratuž. Sožalje Ob izgubi drage žene Mire izrekajo iskreno sožalje Jožefu Kralju svojcem pevci zbora Štandrež. RADIO SPAZIO 103 in (od 12.4.2013 do 18.4.2013) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do 22.30. Ob nedeljah od 14.30 do 15.30. Spored: Petek, 12. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev-Glasba iz studia 2. Nedelja, 14. aprila (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 15. aprila (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Zanimivosti iz naših krajev - Obvestila. Torek, 16. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaia z Matjažem. Sreda, 17. aprila (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Krompirjeva zmaga - Izbor melodij. Četrtek, 18. aprila (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z ZDRUŽENJEM CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA vabi na 13. revijo ZLATA GRLA (srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov) sobota, 13. aprila 2013, ob 18. uri Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici nedelja, 14. aprila 2013, ob 17. uri Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici v soboto revijalni in v nedeljo tekmovalni del KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vljudno vabijo na slovesnost podelitve 9. priznanja KAZIMIR HUMAR vzgojiteljici, pisateljici in kulturni delavki MARIZI PERAT petek, 19. aprila 2013, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici na slovesnosti: poklon učencev OS Josip Abram iz Pevme, ki nas bodo popeljali v svet pravljic Marize Perat utemeljitev priznanja Majda Zavadlav 23-24 mur/.o 201 J - Riva del Garda CONCORSO BANDISnCO INTERNAZ10NALE FLICOR';lO D’OR() SNG Nova Gorica / Premiera: Ljudožerski ples Za "pobeljenim" videzom gniloba duše Sedma uprizoritev v letošnji sezoni Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica je z ostrim družbenokritičnim rezilom močno zarezala v našo zavest, pravzaprav v našo vest, katero se trudimo prikazovati v čim bolj neomadeževani belini, v resnici pa je pogosto bolj črna kot sajasti dimnik v zgodnji pomladi. V intimnem prostoru malega odra SNG je v četrtek, 14., in v petek, 15. marca 2013, na dveh premiernih uprizoritvah domači ansambel v natančno premišljeni in razčlenjeni režiji Matjaža Latina, že večkrat gosta v SNG Nova Gorica, prikazal delo sedemintridesetletnega toskanskega dramatika in scenarista Tommasa Santija Ljudožerski ples (Danza canniba-le) . Prvič se je tako na Slovenskem pojavilo ime tega mladega avtorja, ki je praizvedbo tega svojega dela doživel prav v Sloveniji. Ker je bila to slovenska krstna izvedba, je bil avtor ob koncu predstave, kot je v navadi v novogoriškem gledališču, ovenčan z lovoriko. Delo, nastalo 1.2007, ko je bila zelo močno občutena gonja proti priseljencem, ki so tvegali svoja življenja na razpadajočih plovilih po večkrat raz- burkani morski poti z afriške celine proti Evropi v iskanju boljših življenjskih pogojev, je v sodobno zveneč slovenski jezik mojstrsko prelil pisatelj in režiser Marko Sosič. Ljudožerski ples, z rahlim, zelo grenkim tragikomičnim nadihom, razgalja današnjo razčlovečeno družbo, ki je zatajila vse vrednote in se sebično zazrla le vase, ne da bi občutila trohico sočutja do sočloveka v stiski. Tega sočloveka, ki je na njen rob zašel zaradi potrebe; največkrat je to priseljenec, ki ga delodajalec sprejme na delo "na črno", brez zdravstvenega in drugega zavarovanja. Morda ga ne povpraša niti po imenu, kot se to zgodi v Santijevi drami, v kateri je priseljenca najel Bruno, ki z ženo Rito vodi strojarnico usnja. Temu brezimnemu nesrečnežu pa se za- radi malomarnosti gospodarja zgodi smrtna nesreča. Naenkrat se pred Brunom in Rito pojavi vprašanje, kam s truplom. Ta ubožec - po telesu tetoviran, zato že zaznamovan kot izprijenec in zavrženec! -namreč ob smrti postane le breme, ki se ga morata na kakšen način znebiti, da ne bi imela težav z oblastmi. Ni vreden niti, da bi ga dostojno pokopali, saj bi se potem pokazale vse nepravilnosti, ki jih je zagrešil Bruno ob najetju tega delavca. Tako se najprej odločita, da ga golega odnese Bruno v park in ga tam pusti. Prav v tem parku "pazita" na red in "moralno" čistočo dva "samooklicana varuha", ki se kaj kmalu, tudi s programom v desetih točkah, izkažeta kot izredno nestrpna do vseh priseljencev in drugačnih ter šovinista, ki žugata s "pendreki” in bi rada naredila čistko, da bi vzpostavila red, takšen, kakršen je vladal v času fašizma. S popevanjem Giovinezze eden izmed njiju to zatrdno potrjuje. V tem slogu se tudi izražata o najdenem truplu, ki ga iz gneva celo opljuvata, medtem ko ga v smetnjaku vozita z enega konca parka na drugega. Dokler ga skrivoma Bruno spet ne odnese domov, da bi ga dokončno uničil v kislini! Dogajanje v strojarni in v parku je povsem ločeno. Te štiri nastopajoče osebe se v izvirnem tekstu nikoli ne srečajo; nevidna vezna nit med njimi je le ubogo, na odru nevidno truplo. Matjaž Latin, ki ga poznamo kot zelo pronicljivega razlagalca besedil, v katerih se obravnavajo predvsem težave ljudi na obrobju družbe in kritični pogledi na družbo, ki jih prezira, je ob dramaturginji Terezi Gregorič razvijal svoj režijski koncept dosledno po izvirniku, le ob koncu je dodal svojo interpretacijo vsebine, ki združi obe zgodbi. Na tak način še ostreje zaznamuje popolno etično praznino, ki označuje vse štiri protagoniste. Mednje se v realno življenje Rite, obsedene s "talk shovvi", oz. v njene blodnje, ki se poostrijo po smrti delavca, vrine voditeljica njenega naj ljubšega televizijskega showa. V teh prividih, v katere se Rita, nezadovoljna svojega življenja, zateka, se izrisujejo nje- Zbornik Kirurgija na Južnem Primorskem skozi čas Ob koncu leta 2012, ob 30. obletnici preselitve oddelka za kirurgijo v Splošno bolnišnico Izola (SBI), je neopazno obogatil knjižne police skromen po obsegu, a vsebinsko bogat zbornik z naslovom Kirurgija na Južnem Primorskem skozi čas. Izdala ga je SBI, uredil dr. Mladen Gasparini, lektorirala Polona Šergon, oblikovala Jožica Koren, fotografije pa je prispeval Miloš Petrovič. Njego- vi avtorji (dr. Jani Dernič, Urška Železnik, prim. dr. Stanislav Mahne, dr. Nikolaj Kinkela, dr. Damjan Polh, Nataša Kodrič, Karmen Jakomin in dr. Mladen Gasparini) nam ob zanimivem zgodovinskem pregledu razvoja zdravstva in zdravstvenega šolstva v našem prostoru, prinašajo še vrsto pomembnih informacij in sporočil, ki so še kako zaželje- na v sedanjem depresivnem času. Najprej nas spomnijo, da se je celotna Primorska po vojni z novo mejo, ki jo je odrezala od njenih osrednjih bolnišnic v Gorici in Trstu, znašla pred velikansko nalogo, kako v novih pogojih zagotoviti prebivalstvu potrebno bolniško oskrbo, ki pa jo je kljub od vojne porušeni državi in sesutem gospodarstvu častno izpolnila na Goriškem in na obali, v veliki meri tudi s samoprispevki osiromašenega povojnega prebivalstva. Na Južnem Primorskem je bilo to doseženo najprej z organiziranjem najnujnejših bolnišničnih oddelkov na improviziranih lokacijah v obalnih mestih, na kar je sledil začetek izgradnje nove SBI (1974), nato selitev kirurgije kot Meriti osrednje strukture bolnišnice (1982) in na koncu dokončna selitev še ostalih oddelkov vanjo (1997). Dr. Nikolaj Kinkela je v svojem prispevku z močnim čustvenim nabojem, spričo velike odgovornosti selitve, zapisal, »da so bili to nepozabni občutki, ko se je na dan selitve od stare bolnišnice navzgor vila kolona reševalnih vozil s pacienti...« Zbornik prinaša tudi vrsto podatkov o osupljivih dosežkih in uspehih izolske kirurgije, kot npr: okrog 5.100 letno sprejetih bolnikov, 47.000 ambulantno zdravljenih, 3.300 večjih operacij in 3.800 ambulantnih posegov na leto, znižanje ležalne dobe z 8,3 dni leta 1996 na eno najnižjih v Sloveniji, to je na 4,2 dni v letu 2011. Velik dosežek je tudi obogatitev SBI s centrom za kardiovaskularno kirurgijo (MG Medikor) leta 2003 in uvedba operacij na karotidnih arterijah, ki je postavila SBI na zemljevid žilnih centrov v Sloveniji. SBI se ponaša tudi z enim največjih deležev lapa-roskopsko operiranih bolnikov za rakom na črevesju ne bedne iluzije po bežni televizijski slavi. Avtorjeva ost je tako ostro nabrušena tudi proti tem televizijskim oddajam, ki izkrivljajo podobo realnega življenja in ustvarjajo varljivo pogubne iluzije. Zakonski par, Bruna, ki bi rad rešil le sebe ob "nevšečnem" dogodku, in Rito, ki je bolj pretresena in zmedena, sta učinkovito uokvirila Branko Ličen in Mira Lampe Vujičič, ki je z raznolikimi niansami prepričljivo oživila Riti-no osebnost in njeno "televizijsko" obsedenost ob Gospodični, voditeljici, ki ji je učinkovito podobo dala Helena Peršuh. Pri njenih nastopih je pomemben delež prispeval tudi oblikovalec luči Samo Oblokar. Sebastijan Duh je avtor glasbe, ki spremlja dogajanje. Značajske in predvsem miselne odtenke likov "policajev", Mauri-zia in Luciana, prepojenih z nasilnostjo in željo po uničenju vsakogar, ki ni takšen, kot sta onadva, sta v pravšnje gnev in srh vzbujajoče poteze obarvala Blaž Valič in Jože Hrovat, ki je pri izrisovanju Luciana namignil tudi na njegovo najtemnejšo stran značaja, opolzko nagnjenje do majhnih deklic. Režijsko vizijo celote odslikava scenografska slika (Dorde Bjelobrk), ki deli prizorišče na spodnjo bolj realistično upodobitev prostorov strojarnice in zgornji stiliziran prostor, kjer postopata policaja. Kostumografinja Tanja Zorn Grželj je dramske osebe oblekla v primerno povedne kostume. Svetovalka za govor je bila Alida Bevk. Ljudožerski ples je predstava, pri kateri gledalec res ne more ostati ravnodušen, saj ga vabi, naj se še sam iskreno zazre vase in naj premisli o lastnem obnašanju in doslednosti pri takih vprašanjih, kot jih obravnava ta sodobni tekst. Iva Koršič (okrog 45%) in vnetjem slepiča (okrog 85%) v Sloveniji. Iz zbornika zvemo, da je danes SBI ena od učnih baz za obe medicinski fakulteti v Sloveniji ter za Fakulteto o zdravju UP, pa da je vključena v številne čezmejne projekte, in da stoji pred novimi pomembnimi izzivi (bitka za mednarodno akreditacijo, ki bo naredila bolnišnico konkurenčno in dostopno tudi tujim pacientom, pa priprava na sprejem pacientov iz hrvaške Istre po padcu meje na Dragonji idr.). Medicinske sestre, te velike delavne mravlje, »katerih pomen v bolnišnični negi je tako velik, da se ga ne da opisati«, pa so v zborniku spregovorile o delovnem en-tuzjazmu in o svoji pripadnosti ustanovi, bolnikom in sodelavcem, za kar je SBI leta 2011 pridobila mednarodno priznanje za doslednost pri izvajanju zdravstvene nege. Skratka, razvojna pot, posuta z velikimi napori, ustvarjalnim nabojem in življenjskim optimizmom ter hkrati kronana z zavidljivimi uspehi. Milan Gregorič Ivu Barišiču odličje Marija Vera 0b svetovnem dnevu gledališča, 27. marcu, je na odprtju 43. Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj, Združenje dramskih umetnikov Slovenije med drugim podelilo priznanje za življenjsko delo - odličje Marije Vera igralcu SNG Nova Gorica Ivu Barišiču. V utemeljitvi Združenja dramskih umetnikov Slovenije je med drugim zapisano: “Odličje Marija Vera, igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo, prejme Ivo Barišič, član SNG Nova Gorica, za izjemen, že štiri desetletja trajajoč gledališki opus, v katerem še posebej izstopajo njegove vloge v dramatiki absurda. Komaj je mogoče verjeti, da Ivo Barišič na odru goriškega gledališča ustvarja več kakor štiri desetletja. Po eni strani se zdi premalo: nastopil je v več kakor sto petdesetih vlogah in mnoge od njih so še desetletja po svojem nastanku trdno zasidrane v spominu slovenskih gledalcev. Po drugi strani se zdijo štiri desetletja preveč, veliko preveč: Ivo Barišič gledališče še vedno ustvarja s predanostjo, zanosom in energijo mladega človeka. A številke ne lažejo: Ivo Barišič je na oder Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica - takrat še Primorskega dramskega gledališča - prvič stopil konec šestdesetih prejšnjega stoletja in ga od takrat zapustil samo zaradi gostovanj ali snemanja filmov. Kakorje rastlo in se razvijalo gledališče, tako seje igralsko razvijal in mojstril tudi Ivo Barišič: bilje Maurice vGenetovem Poostrenem nadzoru, pa Mortimer Brewster v Arzeniku in starih čipkah, za katerega je leta 1975 dobil Borštnikovo diplomo za mladega igralca, bilje Julio Gapitv Dogodku v mestu Gogi, Simon v Zajčevem Vorancu, Harlekin v Marivauxjevem Zmagoslavju ljubezni in Bradley v Shepardovem Pokopanem otroku. In ko seje v devetdesetih goriško gledališče na slovenski gledališki zemljevid zapisalo kot gledališče, ki uprizarja dramatiko absurda, je bil Ivo Barišič tam (...). Prav vloge v dramatiki absurda so tiste, s katerimi je njegovo ime neločljivo povezano: Gospa Smith v Ionescovi Plešasti pevki, Hamm v Beckettovem Koncu igre, Kralj Beranger I v Ionescovi igri Kralj umira in Lucky v Beckettovem Čakajoč na Godota. Poleg dramatike absurda moramo iz tistega časa omeniti vsaj še vlogo pomočnika Clouta iz Barkerjeve Ljubezni dobrega moža, kije prav tako delovala nekoliko absurdno: Barišič je bil 'svojevrsten lik’ in 'človek v senci, ki pa dobro ve, kaj hoče'. Vloga mu je, skupaj z vlogama Gospe Smith v Plešasti pevki in Petra Morronskega v Zatonu sonca in slave, prinesla tudi priznanje ZDUS. Neusahljivi energiji Iva Barišiča so štiri desetletja dodala znanje, izkušnje in nove in nove plasti igralske moči. V vsaki predstavi je nov in drugačen: kot Barry v predstavi sKurt, pa kot Finančnik in BogvSIjeherniku in kot Simon Gregorčič v Kdor sam do večera potuje skozi svet, za katere je leta 2012 dobil primorsko gledališko nagrado tantadruj. lEbRČE Sklad I Fondazione S prispevkom »petih tisočink« davka irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... OBRAZEC 730-1 dohodki J^genzia fcaAgencija za n trate Sms Prihodke ALLEGATO B - PRILOGA B sionista abilitato, utlllzzando 1’apposlta bi contrassegnata sui lembl di chiusura. Posreduje se skupaj z napovedjo na obrazcu 730/2009 nadomestnei KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA CODICE FISCALE (obbigafclio) DAVČNA STEVIKA (obvezna) CONTR BUENTE - ZAVEZANEC DATI ANAGRAFICI PODATKI DATA Dl NASCrTAWrUM ROJSTVA COMUNE (o Stato estero) Dl NASCITA-OBClNA (ali tuja država) ROJSTVA 5CELTA PER LA DESTINAZIONE DEL CINQUE PER MILLE DELL IRPEF (in caso di scelta FIRMARE in UNO degli spazi sottostanti) IZBIRA ZA NAMENITEV PETIH TISOČINK DAVKA IRPEF (v primeru izbire se PODPIŠITE na ENO izmed vrstic) Podpiranje proste. združenj za družbeno promocijo In pjtoanlh^zdniZen^, ki delujejo na področjih i9 1 01 7 8 H\0 711 8 Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je: Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja namenitve 5 tisočink. Za izpolnitev modela 730 bo zaračunaval tistim, ki se bodo opredelili za namenitev 5 tisočink skladu, isto ceno, kot jo zaračunava članom Kmečke zveze. Gorica Trst Čedad Korzo Verdi 51 ul.Cicerone8 ul.Manzoni 31 tel. 0481 82570 tel. 040 362941 tel./fax 0432 703119 fax 0481 549824 fax040361389 Neva Zaghet in Ivan Tavčar (foto IG) DSI / Prejemnik nagrade Vstajenje je pesnik Ivan Tavčar "Nobena poezija ne more biti dokončna" vor s častnim gostom. Članica komisije se je v vprašanjih dotaknila ključnih vsebinskih izhodišč, na katerih je nastajal opus sogovornika. Pesniška izpoved Ivana Tavčarja je vsa zazrta v intimistično doživljanje sveta in hkrati vpeta v svetovljansko razsežnost. Njegovi verzi v svežem izrazu, ki se preko dovršenih besednih zvez preliva v pesniško govorico, razkrivajo boleče iskanje lastnega jaza sredi otopele vsakdanjosti, saj se pesnik kot nenehni iskalec resnice znajde na križišču različnih poti, ki ga večkrat vodijo v neznano. Zateka se tako v svoj duhovni svet, kjer odkriva neizmerno bogastvo podob, enkratnih trenutkov sanj in hrepenenja ter se s prepričljivostjo predaja občudovanju Stvarstva, kjer ga očara prepletanje zvokov, barv in podob. Njegova lirika je izrazito raz-mišljujoča o temeljnih eksistencialnih vprašanjih, močno je obarvana z religiozno motiviko. Čeprav se Tavčar ima za kristjana, verjame, da Boga ne moremo vpeti v neki ozek veroizpo-vedni kalup: "Bog je vsesplošen, vsak človek čuti v sebi potrebo po nekem višjem bitju", je dejal. Religiozni vidik se v Tavčarju spaja z etično držo človeka, ki ve, da ga bo ob koncu tostranskega minljivega življenja Bog nagovoril z vprašanjem: kaj si storil za bližnjega? "Človek je po naravi nagnjen k sovraštvu, ne k ljubezni. Človeka morajo ob življenjski poti podpirati načela in zavest, da bo prej ali slej s svojo minljivostjo moral računati". Tavčar je Za-ghetovi zaupal, da se staranja nikakor ne boji, saj edino telo hira, duh bo še naprej, do zadnjega moti. Nikoli ni postal del takih ali drugačnih -izmov ali literarnih struj, pisati je začel izključno zato, da bi na preprost način izpovedal sam sebe, zato da bi se bralec v njegovih verzih pepoznal. In ponovno korak k bližnjemu. Dokaj hladen je Tavčar tudi do založniških politik in nagrad, ki jih ceni le zato, ker kvečjemu omogočajo izdajo kakšne zbirke. Tudi v založniškem svetu veljajo pač prijateljstva, pesnik je lahko že srečen, če mu založnik pisno odkloni izdajo dela. Tavčar je veliko objavljal po Italiji, zlasti na jugu, nekaj zbirk je izdal v samozaložbi, določeno število knjig pa je naletelo na zanimanje tudi v slovenskem založniškem okolju. Goriška Mohorjeva družba je bila tako v tem vidiku častna izjema, kar je Tavčar podčrtal na večeru DSI. V imenu goriške založbe je spregovorila prof. Marija Češčut in poudarila prisrčne trenutke, ki so se z avtorjem vrstili ob nastajanju knjige. Nagrado je pesniku vročil podpredsednik ZKB Adriano Kovačič, kulturni večer v Peterlinovi dvorani je obogatila pianistka Julija Kralj iz razreda prof. Tamare Ražem pri Glasbeni matici. Izbor Tavčarjevih poezij iz nagrajene zbirke je prebral Tomaž Susič. IG Pred nedavnim smo o pesniku Ivanu Tavčarju že pisali, ko je v Tržaški knjigarni predstavljal svojo zadnjo pesniško zbirko Vrtoglavost duše, ki je izšla letos pri Založbi 2000. Tržaškemu besednemu umetniku se tokrat ponovno posvečamo, saj mu je bila v ponedeljek, sednjih jezikov: slovenščine, italijanščine in nemščine. Oče je bil namreč Slovenec s Krasa, mama pa koroška Avstrijka, "sam pa sem svojo delovno pot opravil v italijanskem okolju", je pojasnil pesnik. Občevanje in pesnjenje v treh jezikih je zanj danost, "nekaj povsem naravnega" je dejal. med 30 deli zamejskih in zdomskih avtorjev iz lanskih izvirnih objav. Kot piše v utemeljitvi nagrade, ki jo je občinstvu Peterlinove dvorane prebral prof. Robert Petaros, se Ivan Tavčar navdihuje ravno ob kulturnem bogastvu Trsta. "Njegova poezija je bivanjska, saj odpira vprašanja o smislu življenja v današnji čedalje bolj razčlovečeni in popredmetenj družbi. V zbirki prevladujejo religiozne teme, usmerjene v iskanje abso- 8. aprila, na večeru Društva slovenskih izobražencev izročena nagrada Vstajenje za pesniško zbirko Odselitev, ki je lani izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Gre za pomemben dosežek pesnika, ki je najbrž širšemu občinstvu malo poznan, je pa eden izmed najprodornejših slovenskih zamejskih literarnih ustvarjalcev. Resnici na ljubo je izraz zamejski dokaj neprimeren za lik Ivana Tavčarja, saj je zaradi svojih življenjskih koordinat vselej vzpostavljal enakomerno razdaljo ali pa pravo bližino do treh so- diha, ustvarjal. Še naprej bo torej Tavčar pilil svoje nove verze: tudi v pesnjenju se avtor nagrajene zbirke nikoli ne ustavi pred končnostjo besede: "Nobena poezija ne more biti dokončna. Tudi najboljša poezija je le osnutek, ki bo bralca gnal naprej v razmišljanju". Sama beseda je po naravi omejena, včasih se mu sploh ne zdi nosilka pravega pomena, prave izpovedne misli. Do teh višav lahko kvečjemu sega glasba, ki jo Tavčar izredno ljubi: o sebi pravi, da je po naravi glasbenik, svoje znanje na glasbenem področju je usmeril v proučevanje zlasti Bellinija in Schuberta. Včasih sam seda za klavir in kroji svojim verzom glasbeno obleko. Ne preseneča torej, če je pisatelj Tomizza cenil zlasti muzikaličnost njegovih verzov. Poezija pa ostaja Tavčarjevo vsakdanje sredstvo, da se v dometu najžlahtnejše pesniške tradicije povzpenja iz vsakdanjosti v par-nas svojega notranjega sveta. Pesnik in umetnik nasploh je poklican, da kuje nove razsežnosti, iz katerih lahko črpa tisto najboljše, kar pomaga njemu in bližnjemu. In zopet smo pri etiki. Dejali smo, da je Ivan Tavčar ma- lo poznan širši javnosti. Tega se sam zaveda, kar ga nikakor ne Najbrž je tudi ta vidik intelektualne razvejenosti Ivana Tavčarja prepričal člane komisije literarne nagrade, ki so jo sestavljali prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Zora Tavčar, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet, prof. Magda Jevnikar in urednik Mladike Marij Maver; ti so pesniško zbirko tržaškega avtorja izbrali lutnih vrednot, ki jih podaja v modernih pesniških oblikah in izbranem jeziku", je poudaril. Utemeljitev komisije je bila iztočnica, na podlagi katere je nato prof. Neva Zaghet razvila pogo- Od 11. do 13. aprila v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah Primorski slovenistični dnevi o literarnem Trstu Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi sloveniste s tržaškega, goriške-ga in koprskega območja in dijake srednjih šol, univerzitetne študente ter tudi druge, ki se zanimajo za slovensko slovstvo, naj se 11., 12. in 13. aprila udeležijo 23. Primorskih slovenističnih dnevov. Tridnevno srečanje, ki ga ob Slavističnem društvu Trst-Gorica-Videm tokrat prirejata tudi Slavistični društvi iz Kopra in Nove Gorice, bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Kulturno in strokovno-znanst- veno srečanje bo v tej izvedbi ponudilo bogat program, ki bo posvečen zlasti zgodovinskemu vpogledu v tržaško literarno ustvarjanje. Zborovanje bo namreč odprl večer, ko bo pesnik Marko Kravos ob svoji 70-letnici v pogovoru z Vilmo Pu-rič pod drobnogled postavil svoje dolgoletno pesniško delovanje. Srečanje bo v četrtek, 11. aprila, ob 18. uri na že omenjeni lokaciji. Naslednjega dne, v petek, 12. aprila, bodo v dopoldanskem delu programa, ki se bo začel ob 9.30, strokovnjaki obravna- vali jezikovne in kulturnozgodovinske teme, ki se navezujejo na tržaški prostor iz 19. stoletja. Martina Ožbot, Irena Orel in Samo Pahor bodo z različnih zornih kotov spregovorili o prvi slovenski slovnici za Italijane, ki jo je napisal tržaški mestni svetovalec in notar Vincenc Franul de Wies-senthurn. Pomembno je dejstvo, da je njegova slovnica izšla v samozaložbi pred več kot dvesto leti (1811), in sicer v presenetljivo visoki nakladi 2000 izvodov. Ker se je avtor kot tujerodec navdušil za slo- vanstvo, ima omenjeno delo še dodaten pomen: s svojo slovnico je Franul de Wies- senthurn hotel ponuditi tržaškim Italijanom pripomoček za učenje slovenskega jezika, ki ga je imel, kot piše v uvodu dela, "za enega naj-slajših in ekspresivnih ilirskih narečij". O ustanovitvi Slavjanske čitalnice (1861), ki je pomemben mejnik v tržaški zgodovini 19. stoletja, bo spregovoril Milan Pahor. Narodnega buditelja in publicista in Levstikovega prijatelja Lovra Žvaba (1852-1888), ki je bil aktiven sodelavec čitalnice, bo predstavil Ivan Vogrič. Dopoldanski del programa bo sklenila Milena Mileva Blažič s prispevkom Kazimir Humar in slovensko mladinsko slovstvo (1950, 1955). V popoldanskem srečanju bo pozornost namenjena sodobni slovenski pripovedni prozi na Tržaškem, še posebej romanu, ki je nastal v zadnjih desetletjih. Rebulovo kratko prozo bo obravnavala Marija Pirjevec, Maja Smotlak se bo posvetila temi Narodna identiteta v sodobnem tržaškem romanu (generacija avtorjev po letu 1950), Robert Jereb pa bo predstavil svojo raziskavo Recepcija slovenskega tržaškega romana v osrednjem slovenskem tisku (1990-1999). Sledila bo okrogla miza s tržaškimi romanopisci, ki sodijo v generacijo avtorjev, rojenih v glavnem po letu 1950. Pogovor s Sergejem Verčem, Marijem Čukom, Dušanom Jelinčičem, Markom Sosičem, Jasno Jurečič, Igorjem Škamperletom in Vilmo Purič bo vodila Loredana Umek. Zadnji dan Primorskih slovenističnih dnevov, to je sobota, 13. aprila, pa bo namenjen sprehodu po slovenskem Trstu pod strokovnim vodstvom Erike Bezin. Prejeli smo Moša Pijade, NOB in Dražgoška bitka G. akademik prof. dr. Jože Pirjevec me jev Glosi v Primorskem dnevniku 21. marca opozoril, da ima citat o MoŠi Pijadeju, ki sem ga uporabil, napačno citirano mesto v beograjskem Vojnozgodovinskem muzeju. Pravilno je K-2, 30/12 in ne, kot sem jaz napisal, K-12, 30/2. Navedba citatov je vsekakor važna, zato hvala g. akademik za pripombo! Njegova glosa ima naslov: "Zgodovina zahteva pošteno obravnavo". S tem se popolnoma strinjam, zato sem tudi objavil omenjeni citat, da ga spozna tudi širša javnost, če že zgodovi- narji niso nič potegnili iz njega. Sicer pa je pomota, ali številke citata eno, drugo je pa poštenost obravnavanja določene teme, dogodkov. S pomoto pri navedbi številke iz mesta v arhivu niso bili ne resničnost navedka ne dejstva, ki so bila posledica Pija-dejevih predlogov, nič spremenjeni. Za naše bralce je bistveno, da je citat Moše Pijadeja resničen. Zato ga še enkrat objavljamo, tokrat v slovenščini: "Zato je potrebno ustvariti toliko brezdomcev, da bodo predstavljali v državi večino. Zato moramo požigati. Pripokali bo- mo (= streljaje prišli, op. A. K.) in se nato umaknili. Nemci nas ne bodo našli, toda iz maščevanja bodo požigali vasi. Tedaj se nam bodo kmetje, ki bodo ostali brez strehe, sami pridružili in imeli bomo ljudstvo na svoji strani in bomo na ta način postali gospodarji položaja. Tisti, ki nimajo ne hiše ne zemlje ne živine, se nam bodo hitro tudi sami priključili, saj jim bomo obljubili veliko plenitev. Težje bo s tistimi, ki imajo kako nepremičnino. Njih bomo navezali nase s predavanji, gledališkimi predstavami in drugo propagando... Tako bomo postopno šli čez vse pokrajine. Kmet, ki ima hišo, zemljo in živino, delavec, ki dobiva plačo in ima kruh, za nas ni pomemben. Iz njih moramo narediti brezdomce, proletarce... Le nesrečniki postanejo komunisti, zato moramo nesrečo ustvariti, vreči množice v obup, mi smo smrtni sovražniki kakršnekoli blaginje, reda in miru..." **** Komentar najbrž ni potreben... Uporabljen je bil pri Dražgoški bitki, saj prav ta dogodek ponazarja resničnost omenjenega citata. Ta navedba Pijadejevega citata je potrebna za osveščanje ljudi. To ni napad na NOB ali partizanstvo (čemu neki??!), kot piše g. akademik prof. dr. Jože Pirjevec, pač pa želja, da se stvari razčistijo. Do tega pa imamo pravico vsi. Koliko bolečih in nerazumljivih ali lažno prikazovanih dejanj v preteklosti je s tem prišlo pod močno luč, dobilo medsebojno povezavo in celo mesto, ki jim gre v našem poznavanju polpretekle zgodovine! ie st Je ie Ker pa večina naših bralcev ne pozna članka: Resnica o "dražgoški bitki" in povojni obnovi Dražgoš v očeh domačina, ki ga je napisal Franc Kavčič - draž-gošan in je bil objavljen v Družini, 10.1.2010, kjer ga lahko preberete v celoti, bom prepisal samo zaključek tega pomembnega članka: Do kdaj še proslavljanje dražgoške tragedije? Po več kot 60 letih (2010) se še vedno slavi zmaga partizanov in njihove obrambe Dražgoš in ljudi pred Nemci... Žalostno je, da so postavili tako veličasten spomenik partizanom, padlim v Dražgošah, posmrtne ostanke ubitih domačinov pa iz svete (blagoslovljene A. K.) zemlje prenesli v neposvečeno grobnico pod spomenikom in to brez vsakršnih imen, čeprav je večina domačinov prekopu nasprotovala. Mit o pogumnih partizanih, ki so branili Dražgoše in ljudi, je izmišljen in neresničen. Resnica je, da so bile vas Dražgoše izbrane načrtno, da so partizani s tem izzivali Nemce. Ko pa so Nemci zasedli vas, so partizani "stisnili rep med noge" in pobegnili na Jelovico, ljudi pa pustili na milost in nemilost Nemcem. Če tisto zimo 1941/42 ne bi bilo meter snega, bi se ta neslavna bitka končala v pol ure, največ v eni uri. Sprašujem se, kdaj se bo končalo to "slavje" v Dražgošah? Kdaj se bo darovala maša za ubite domačine in padle partizane? Ne obsojam mladih partizanov, ki so morali izpolnjevati ukaze in za to plačati z življenjem. Koliko nedolžne krvi je bilo prelite v tej neslavni bitki samo zaradi hlepenja predstavnikov partije po oblasti?! (Avtor besedila Franc Kavčič potrjuje, da so vsi opisani podatki resnični!) Ambrož Kodelja S1. strani Še nikoli... Nikakor pa si naša narodna skupnost ne sme ustvarjati utvar, saj je letošnji prispevek izrednega značaja, prav tako osebna politična izkušnja narekuje predsedniku Štoki dokajšnjo natančnost glede popolne formalizacije postopka koristenja tokratnih sredstev. O tem naj bi se dokončno izrekla deželna uprava do petka, 19. aprila, ko se bo tudi v posvetovalni komisiji z glasovanjem končala formalna plat postopka. Štoka bi rad spravil v hram ta rezultat pred deželnimi volitvami, ki bodo, ne glede na končni izid, privedle v prihodnji mandatni dobi do korenito preoblikovanega deželnega sveta: v njem bosta namreč sedeli dve tretjini novih svetnikov, ki bodo zamenjali prejšnjo podkovano garnituro. Po mnenju Rudija Pavšiča je k pozitivnemu razpletu učinkovalo zasedanje vladnega omizja s podtajnikom Rupertom na čelu. Sedaj pa je potrebno nemudoma poiskati primerne rešitve, "da lahko našim organizacijam ponudimo konkretno podporo. Naj konec zakonodajne dobe deželnega sveta ali pa morebitni spori v manjšini nikakor ne ovirajo sklepni korak v pravo smer". Predsednik SKGZ Pavšič je obenem predlagal, da bi določeno vsoto iz skupnega budgeta namenili ustanovam, ki se trenutno nahajajo v izredni finančni stiski, dejansko Primorskemu dnevniku. Glede tega vidika pa je bilo slišati določene pomisleke direktorja Napolija, ki je problem časnika vključil v splošno klestenje sredstev italijanskega založništva. Vprašanje sredstev medijskega obveščanja je v manjšini veliko bolj razvejeno, jepoudaril Janez Povše in poleg Primorskega dnevnika in Novega Matajurja jasno podčrtal še prisotnost našega tednika Novi glas in štirinajstnevnika Dom: tokratni dotok sredstev mora to medijsko pluralnost upoštevati. Oglasila sta se še Iztok Furlanič, ki je predlagal, naj se povišek sredtev raje zamrzne, kot pa da se namenja javnim upravam, in Riccar-do Ruttar, ki je predlagal določeno vsoto za upravljanje multime-dijskega središča v Benečiji: ta je nastal lani, sredstva so danes neobhodno potrebna, da se lahko požene njegova dejavnost. Člani posvetovalne komisije so ob koncu seje soglasno sprejeli deželni predlog za porazdelitev sredstev, ki zagotavlja kulturnim ustanovam 5,3 milijone evrov, 1,3 milijone evrov pa bodo krili posledice lanske krize. Določeno je bilo, da preostali znesek trenutno zamrznejo, dokler ne bodo pristojni deželni in predvsem državni organi (Rim mora dejansko odločati glede drugačne namembnosti ostanka) sprejeli drugačna določila: v upanju, da bodo to storili pred novim navalom Grillo-vih 'čričkov'... Kratke Rilkejevo pešpot naj odkupi Občina Devin-Nabrežina s finančnim prispevkom Dežele “Hvalevredno je, da si skupina domačinov, zasebnikov, prizadeva, da bi na zasebni osnovi zbrala približno pol milijona evrov za odkup Rilkejeve pešpoti od družine Torre in Tasso in s tem preprečila zaprtje javnosti. Kot politiki in javni upravitelji pa si ne moremo in ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da je to naloga javne uprave, saj je območje z okoljskega vidika že strogo zavarovano in že več desetletij priljubljeno javno sprehajališče”. Tega mnenja je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki seje o tem svojčas že pogovarjal z nekdanjo deželno odbornico Sandro Savino. "Formalni ponudnik in kupec naj bo Občina, ki ima že pristojnosti za naravni rezervat Devinskih sten. V tem kontekstu naj devinsko-nabrežinska občina prevzame tudi skrb za upravljanje nekdanjega sedeža Aiat tik ob vhodu v Sesljanski zaliv, ki je še vedno premalo uporabljen. Denar pa naj zagotovi Dežela z večletnim prispevkom, sajje edina, ki kljub krizi vtem trenutku lahko razpolaga s tovrstno - in zanjo nepreveliko - vsoto. To bi omogočilo dostojno ureditev območja, kije po Štivanu prva turistična vizitka ob vstopu v tržaško pokrajino’’, je še mnenja Gabrovec. "Devinsko plemiško družino bo treba prepričati, naj pred zaprtjem pešpoti javnosti vsaj počaka na izid volitev in umestitev nove deželne vlade”, pravi deželni svetnik Igor Gabrovec, ki ponovno kandidira za sedež v deželni zbornici. Čestitke SSk Ediju Krausu Vodstvo Slovenske skupnosti se veseli imenovanja dr. Edija Krausa za odbornika tržaške občine in mu izraža iskrene čestitke ter mu vošči uspešno delo. Gre za prelomni dogodek, saj predstavlja po dolgih letih odsotnosti rojaka v mestni upravi priznanje bodisi imenovanemu odborniku kot slovenski narodnostni skupnosti na Tržaškem. Čestitke SSO Zaletu Ob lepem in odmevnem uspehu slovenske tržaške ženske odbojke z osvojitvijo pokrajinskega naslova med mladinkami, ki smo ga pogrešali kar dolgih 14 let, se z iskreno čestitko oglaša tudi SSO. Uspeh, ki je sad širokega sodelovanja med vsemi našimi odbojkarskimi društvi, ki se ukvarjajo z žensko odbojko in ki so postavili na noge projekt Zalet, dokazuje, da se s premišljenim dogovarjanjem in skupno gradnjo ustreznih programov zmorejo doseči tudi zelo odmevni rezultati. V prepričanju, da se z našimi ugotovitvami in veseljem strinja tudi res številna publika, ki je v repenski telovadnici stala ob strani našim dekletom in tudi s tem dala edinstveni pečat in priznanje doseženemu rezultatu, izrekamo iskrene čestitke vsem igralkam, strokovnemu vodstvu in trenerju Martinu Maverju: vaš uspeh je tudi nam v ponos! Društvo slovenskih izobražencev / V gosteh p. Mirko Pelicon Novi papež bo s pastoralnega vidika marsikoga presenetil Pretekla zgodovina 20. stoletja v naših krajih je bila zelo boleča; naš slovenski narod kot tudi hrvaški narod je pod fašizmom utrpel veliko gorja in hudo trpel tudi med vojno, ki jo je sprožil Mussolinijev režim. Letos mineva natanko 91 let, odkar so sodniki tržaškega deželnega sodišča dne 4. marca 1922 sklenili, da od 1. aprila 1922 dalje ne bodo več sprejemali nobenega slovenskega ali hrvaškega dokumenta in prepovedali pri razpravah rabo slovenskega in hrvaškega jezika. 6. aprila istega leta je tedanji slovenski deželni poslanec in občinski odbornik, borec za pravice Slovanov na Tržaškem in v Istri, Josip Pangerc, javno nastopil s protestnim govorom na seji občinskega sveta občine Dolina. Originalni rokopis govora, ki ga hrani rodbinski arhiv Pangerc v Dolini, je pomemben vir pričevanja naše zgodovine in boja za pridobivanja slovenskih pravic v tistem obdobju. Zdelo se nam je pomembno, da govor v celoti predstavimo tudi širši javnosti. "Gospodje občinski odborniki! Prestali smo mnogo pod proslu-lo, propadlo Avstrijo. - Prestali smo mnogo križev in težav v 3 polovičnem letnem takozvanem osvobajanju pod sedanjo 'liberalno veliko materjo Italijo’. Omenim naj le mimogrede aneksijo, državnozborske volitve, občinske volitve i. t. d. Z žalostjo smo konstatirali, da če nam je bila Avstrija mačeha, ki nam je kje pa sem par drobtinic z bogato obloženih miz iz milosti privoščila, nam sedaj velika mačeha Italija po zaslugah raznih narodnoborcev, uradnikov ter odbornikov našega naroda ne le privošči, temveč še te v potu in trudu v polstoletju pridobljene pravice tepta in blato gaže. - Kršijo se naše autonomne pravice. Napadajo naši prvaki. Nedolžni nimajo zaščitnika. Podpirajo se od vlade požigalci, ter preganjalci našega naroda in uničevalci naših svotil s krajo in znojem pridobljenih pravic. - Ni pa na svetu ne države ne vlade, ki bi nas vsaj braniti skušala. - Pri takih kozmatijah ni pričakovati nam rešitev in vlada naj se zaveda, da nas s tem odtujuje, da nas s tem sili v sovraštvo, iz katerega nas bode težko kdaj priproiti, da bi jo vzljubili. - Narod, ki je pri-dodeljen vsled aneksije k Italiji, je dolžan nositi vsa bremena, vse davke, tudi krvni davek: to je braniti mora državo na zunaj in znotraj ter z združenimi močmi delati v boljšo bodočnost človeštva te države. - Uprašam pa Vas gospode zastopnike skor in skor slovenske občine, s kako veselim srcem vam bode našemu narodu plačevati in še več krvni davek naših sinov, če bodo v tej civilizirani državi koji smo po milosti veleoblasti pridodeljeni, smeli gospodje sodniki, to je oni možje, ki imajo soditi po zakonu, kršiti zakone in nas ter naš jezik V Čeprav je bilo izvajanje p. Mirka Pelicona na večeru Društva slovenskih izobražencev, ki je bilo zaradi hudih vremenskih razmer preneseno od ponedeljka na sredo, 27. marca 2013, osredotočeno na obhajanje velikonočne skrivnosti, lahko izsledke njegovega razmišljanja nedvomno izkoristimo za opredelitev stalne življenjske etike kristjana: človekova drža presega namreč trenutnost zakramentalnega dogodka, saj pridobi pomen in iskrenost v trajnosti celotnega življenjskega loka. Naš celotni življenjski razpon, zlasti pa dejanja, ki jih na njem počenjamo, določajo, kakšen odnos želimo vzpostaviti z Bogom. Temeljno vprašanje pa je: ali bomo sposobni prenesti težo in odgovornost svobode, ki nam jo je Bog v svoji dobroti poklonil? Na podlagi tretjega poglavja Geneze je p. Pelicon razmišljal o tem, da nosi svoboda človeka v sebi dramatično napetost med dobrim in zlom. S svobodno izbiro se mora človek opredeliti za resnico, ki temelji na življenjski sili, na tem, "da človek je". Smerokaz na tej trnjevi poti naj bo sporočilnost 22. poglavja Lukovega evangelija, ki nam dokazuje, kaj naj v življenju sploh iščemo. "V odnosu do sočloveka vidimo, kakšen je naš odnos do Boga", je dejal predavatelj in poudaril, kako ra- izkustvo s Kristusom: zato ne bo ostal osredotočen v sebi, ampak bo s svojim delom šel v eksistencialno predmestje človeka", je dejal p. Pelicon, ki je novega papeža tudi osebno spoznal. "Prav zato, ker je osredotočen na Jezusa Kristusa, je svoboden človek", je dejal. Orisal ga je kot močno osebnost, ki je skrajno naklonjen revežem. Odločno nasprotuje logiki oblasti, "ker je protievangeljska". Bil je zato trn v peti argentinski politiki: "Prav zato, ker se ga oblastniki bojijo, ga blatijo", je dejal predavatelj, kar se bo po njegovem mnenju tudi nadaljevalo, ko se bo znotraj Cerkve lotil nekaterih spornih zakramentalnih vprašanj. "Novi papež bo s pastoralnega vidika marsikoga presenetil", je dejal p. Mirko Pelicon. IG zlične ideologije človeka nikakor ne odrešujejo, prav tako mu niso v pomoč vrednote, "če za njimi ni živega bitja". Po mnenju p. Pelicona se človek dandanes v svojem duševnem stanju počuti izgubljenega, ker "ni več zazrt v Drugega in drugega". Zbegano prisostvujemo vračanju nacionalizmov (drugače rečeno egoizmov), ideologija denarja, na kateri temelji naša družba, nas odvrača od resnice življenja. Kaj nam zato danes pomenijo Petrove solze, ki so se mu vlile, ko je zagledal Božje obličje? Kako jih lahko človek danes podoživlja v času krize, kako ga lahko to obdobje nagovarja? Preprost odgovor je p. Pelicon našel v pomenu velikonočnega časa: tako kot Božji sin tudi človek ne more doseči nedeljske aleluje, če prej ni pretrpel kalvarije velikega petka! predaja tudi naša zamejska skupnost, ki jo p. Mirko Pelicon pozna, saj je po rodu Goričan. Svojo službeno pot v jezuitskem redu je opravljal v rodnem mestu v Slovenskem pastoralnem središču, duhovniji sv. Ivana, bil je leto dni v Rusiji in doktoriral, nato pa je odšel v Trento, kjer je s sobrati deloval zlasti na social- Kaže sicer, da se v današnji družbi odmerja večja teža tegobam in črnogledosti kot pa upanju. Takemu razpoloženju se žal nem področju. "Tam sem začutil pravi utrip človeka. Zrl sem v njegovo ranljivost in se prepričal, da pravi ritem življenju daje bolni človek, saj zdrav posameznik zamaskira človeškost". Zelo ceni socialno razsežnost jezuitskega reda, kakršno docela zrcali nekdanji nadškof iz Buenos Airesa, sedanji papež Frančišek, ki prav tako pripada jezuitom. "Sveti oče Frančišek pooseblja izziv človeka, ki ima osebno Ob 91. obletnici ukinitve rabe slovenščine in hrvaščine na tržaškem sodišču Protestni govor narodnjaka Josipa Pangerca/ ki se je tej potezi uprl za brezpravnega pripoz-navati?! Dne 4. marca t. 1. zbrali so se sodniki deželnega sodišča tržaškega ter sklenili ne več soditi strank v njihovem maternem jeziku, temveč obči jezik hočejo na milost ali nemilost z italijanskim jezikom potom zapriseženih tolmačev. Gospodje odborniki ali naj mi tudi to nasilje mirno gledamo, ko gre za naš obstanek?! - Naši dijaki naši sodniki sploh naši ljudje se ne bodo nastavljali za uradnike, ker jih ne bodo trebali -kajti vse potrebno bodo priskrbeli gospodje tolmači. Kriv ali ne kriv obsojen bodeš. - Naš narod ogrožen po v nebo vpijajočih krivicah kliče po pravici in Vi gospodje zastopniki te slovenske občine glasujete soglasno za sledeči nujni predlog in izberite dva moža izmed Vaše srede koja naj bosta šla v dep-utacijo z zastopniki drugih občin do mirodejnih političnih in sodnih oblasti, ter glasujte soglasno za sledeči načrt, ki Vam ga predlagam: Višje deželno sodišče, Deželno sodišče, Generalni civilni komis-arijat se obveščajo: Občinski zastop občine Dolina zbran v svoji seji v Dolini dne 6. aprila 1922 odločno protestira proti sklepu Gospodov Sodnikov Deželnega Sodišča v Trstu dne 4. marca 1.1. S kojim sklepom ne bi bil samo udarec na naš jezik pač pa udarec za naš narod, ki bi bil na milosti in nemilosti izročen tolmačem. Narod, ki ima vse pravice do življenja, izgubil bi svoj ugled, izgubil bi svojo inteligenco. Vlada, ki bi tak zakon odobrila, ne bi se mogla več ponašati z liberalnostjo, a država bi se morala sramovati takih državnikov zakonodajalcev. Če pa dopušča vlada take samovoljne kršitve zakonov, obžalovati jo moremo mi in vsi narodi zemlje, ter ji zaklicati: do tu in nič več dalje! Josip Pangerc, deželni poslanec in občinski odbornik Dolina 6. aprila 1922' NOVI Zveza cerkvenih pevskih zborov Uspešen sklep letošnje Pesmi mladih Dvaintrideset zborov, osemsto mladih pevcev je zapelo na petih koncertih letošnje, vedno množične revije tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov Pesem mladih. V Boljuncu, Bazovici, nazadnje pa na odru Kulturnega doma v Trstu je dolgoletna pevska tradicija izmerila utrip otroškega in mladinskega zborovst-va; po mnenju tričlanske strokovne komisije, ki je poslušala vse nastope, je stanje spodbudno, saj se je na splošno povečala pozornost do izbire programov, odnos do pevcev in njihovega nastopa je postal bolj odgovoren, ob vzornih zborovskih tradicijah so se uveljavili mladi, talentirani in strokovno usposobljeni zborovodje. Na končnem delu revije je to bogastvo zastopalo dvanajst skupin, ki so bile izbrane med šolskimi in društvenimi zbori od Brega do Devina. Vsakoletna, dragocena podpora Slovenske prosvetne matice za delovanje vseh nastopajočih zborov in sodelovanje Slovenskega stalnega gledališča sta spremljala Zvezo pri organi- zaciji lepega dogodka, ki je predvsem v prvem delu privabil tudi primerno množično občinstvo, medtem ko je občutljiva "kate- se izpopolnjujejo v vokalni in programski razsežnosti dekliških vokalnih skupin kot dekleta Vesele pomladi pod zanesljivim vod- * Foto Kroma gorija" mladinskih zborov po krivici bolj zanemarjena, saj tržaški najstniki iz leta v leto vedno izraziteje dokazujejo svoj potencial in ustvarjalnost. Nekateri so se odločili za vokal-pop usmeritev, ki zaznamuje navdušeno skupino Anakrousis Maurizia Marchesicha, drugi se izoblikujejo v širokem razponu izvirno zborovske literature, kot je mladinski zbor Igor Gruden prizadevnega Mirka Ferlana, ali stvom Andreje Štucin. Med šolskimi zbori ne zaostaja tisti srednje šole sv. Cirila in Metoda, ki se s svojimi solidnimi pevci loteva tudi za šolske razmere bolj zahtevne literature. Osnovne šole so še bolj uspešno prestale izbor za sklepni nastop, saj so kar štirje stopili na oder Kulturnega doma. Skrbno pripravljene in lepo oblikovane izvedbe zbora šole Alojz Gradnik so bile zrcalo uspešnega dela mentorice Jane Drasič, ki je imela srečno roko tudi z zahtevno skupino otrok vrtca Dijaškega doma Vesela račka. Osnovna šola Pinko Tomažič je pod vodstvom Giorgine Piščanc ravno tako ponudila lep prikaz plodne šolske dejavnosti z nastopom solistov in instrumentalistov, veliko skupino pevcev šole Prežihov Vo-ranc iz Doline pa je motivirala zborovodkinja Neda Sancin. Društvene zbore so na nivoju otroških zborov zastopale štiri skupine, ki jih vodijo štiri uveljavljene protagonistke tržaške zborovske scene. Zdenka Kavčič Križ-mančič vzgaja za lepo petje prenovljeno skupino zelo mladih pevcev zbora Slomšek iz Bazovice, Suzana Žerjal pa ohranja prepoznaven stil zbora Fran Venturini. Otroci zbora Ladjica, ki letos praznuje 25 let delovanja, so vestno zapeli pod vodstvom Olge Tavčar, Aleksandra Pertot pa uspešno uvaja v pevski in glasbeni svet otroke barkovl-janske Glasbene kambrce. Dobri mentorji vzgajajo motivirane pevce, ki bodo v prihodnje lahko potrdili besede, s katerimi je predsednik ZCPZ Marko Tavčar pozdravil občinstvo revije: "Izkušnje in veselje do petja, ki si jih ti mladi ljudje pridobijo v otroškem ali mladinskem zboru, so neprecenljivo bogastvo, ki ga bodo vzeli s seboj v življenje". PAL Ob dveh pomembnih obletnicah Višek praznovanj v Bazovici V lanskem letu so v Bazovici ob 150-letnici postavitve cerkve in 120-letnici župnije organizirali vrsto prireditev, kulturnih srečanj, koncertov in večerov, vrhunec praznovanj pa predstavlja izid bogate dvojezične knjige Bazovica skozi čas, ki so jo predstavili v nedeljo, 24. marca 2013, v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Zbralo se je res veliko domačinov, radovednežev in prijateljev te kraške vasi, ki je po splošno znanih polpreteklih dogodkih zakoreninjena v slovenskem narodnem spominu. Slavje je bilo še posebno občuteno, ker gre za pr- vo tovsrtno knjigo o Bazovici in se je loti z vseh poglavitnejših zornih kotov. "V knjigi so prikazani naš teritorij, nekdanji in sedanji poklici, razne dejavnosti in ustanove, ki so bile včasih prisotne ali so še na tem območju, in prav to je bil eden važnejših razlogov za odločitev za knjigo, poleg predstavitve cerkve, seveda". Tako je v spremni besedi zapisal pobudnik publikacije, domači župnik Žarko Škerlj, obširno delo pa je izpeljalo več avtorjev slovenske in italijanske narodnosti. Zamisel o župnijski knjigi se je že pred desetletji porodila pokojnemu žup- niku Marjanu Zivicu, ki je raziskovalno delo poveril prof. Tomažu Simčiču, oblikovanje pa Borisu Grgiču. Oba sta sodelovala tudi pri tej knjigi, Simčič je dopolnil takratno delo in prispeval obširno zgodovino vasi, arh. Grgič pa je knjigo opremil in oblikoval. Vrsto prispevkov je napisal in uredil župnik Škerlj, knjiga pa je opremljena tudi z italijanskimi teksti, za katere je v veliki meri poskrbel družbeni delavec Mario Ravalico. Nadalje je o času pred drugo svetovno vo- Obvestila Društvo Rojanski Marijin dom vabi na otroško prireditev s čarodejem Janijem in mednarodno otroško plesno skupino Alfa dance v nedeljo, 14. aprila 2013, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, ul. Cordaroli 29. Dobrodošli otroci in odrasli. V župnijski dvorani v Nabrežini je tudi letos tradicionalna razstava velikonočnih pirhov s celega sveta; razstavljenih jih je več kot 700. Razstava je odprta do 14. aprila 2013: med tednom samo ob sobotah od 16. do 19. ure, ob praznikih pa od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Vabilo na romanje v Medjugorje: od 3. do 6. maja letos. Poleg vzpona na Križevac in Hrib prikazovanj se bodo romarji udeležili češčenja Sv. križa in Najsvetejšega ter svetih maš. Udeleženci romanja potujejo z veljavno osebno izkaznico tako iz Italije kot iz Slovenije. Vpis za Gorico: Darko 00393703201305 ali 0481 32121; za Tržaško Jože Markuža, župnik v Zgoniku 040 229166; za Slovenijo 00386 5 3022503. Poletno potovanje z Novim glasom v letu 2013: Gruzija, 8 dni na Kavkazu od 20. do 28. junija 2013. Spored in vpisovanje na sedežih Novega glasa v Gorici in Trstu. Vpisovanje se končuje, pohitite, najkasneje do 18. aprila. Čestitke Čeprav se pomladno vreme ne more in ne more ustaliti, je pomlad posijala nekje na Opčinah. Našo kolegico v slovenskem časnikarskem uredništvu deželnega sedeža RAI v Trstu Bredo Susič je v petek, 5. aprila, osrečil drugorojenec MATJAŽ. S srečno mamico in vso družino se veselimo tudi kolegice in kolegi. Darovi Za rojansko glasilo Med nami darujejo v spomin na pokojne družini Štokelj in Pečar 50 evrov; Iza Arban 10 evrov. Za misijone daruje N. N. od Sv. Ivana v Trstu 20 evrov. V počastitev spomina na najino predrago mamo Sonjo Stubel darujeva Pavel in Tanja 50 evrov za sirote zadnjih balkanskih vojn v nekdanji Jugoslaviji, (šolske sestre pri Sv. Ivanu v Trstu) Misijonski krožek Rojan je prejel: za misijon patra Ernesta Sakside - Brazilija: ob obletnici rojstva dragega moža Adrijana daruje Milena Šinigoj Franco 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi preko Banke: IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan via Cordaroli 29 34135 Trst 6.4.2009 6.4.2013 ANTON KORSIC Vedno med nami Tvoja družina jno in po njej pisal prof. Samo Pahor, časnikar Paolo Parovel je segel v dogajanje preteklih stoletij, prof. Giuseppe Cuscito pa je poglobljeno opisal župnijsko cerkev sv. Marije Magdalene. Knjigo dopolnjuje več prispevkov vaških, gospodarskih in športnih delavcev, ki pripomorejo k celovitemu spoznavanju Bazovice. Predstavitev so si organizatorji omislili v obliki pogovora z avtorji, zanimiva vprašanja in iztočnice za razmislek pa je postavljal barkovljanski kulturni delavec Vladimir Vodopivec, ki se je z gosti pogovoril tudi o odnosih med italijansko in slovensko narodno skupnostjo, o polpretekli zgodovini in o iz-gledih za naprej. Srečanje sta uvedla mešani pevski zbor Lipa pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli in otroški pevski zbor Anton Martin Slomšek, ki ga vodi Zdenka Kavčič Križmančič. Tržaška knjigarna/ Na kavi s knjigo... Elene Blancato Po škratovih poteh v našo • ■ ■ i»vv» zamejsko dediščino Trst je svojo turistično privlačnost skoval na pojmu večkulturnosti. Ta pojem dejansko odgovarja preteklosti mesta, včasih pa se zdi, da ostaja ta element le preprosto geslo brez prepoznavne vsebine, ki bi jo lahko izoblikovala le neka tiha podtalna sila: to bi lahko opredelili kot neobremenjeno sožitje različnih etničnih skupin, ki bi se oplajale druga ob drugi. Vemo pa, da sta zgodovina in posledična politika krenili v drugačno smer, kar je vodilo bolj k delitvi kot pa k 'ekumenskemu' medetnične-mu dialogu. Žal še danes presežke na tem področju lahko ocenimo zgolj za izjeme. Mednje nedvomno sodi knjiga Elene Blancato z naslovom Martin lo škrat - Storie del Carso e dintorni. Gre za zbirko krajših zgodb, ki jih je avtorica prelila na papir v obliki povesti in pravljic. Zanimivost dela temelji zlasti na dveh vidikih. Blancatova je vsebino črtic zajela v bogati zakladnici naše zamejske ljudske kulture in zgodovinske dediščine, obenem je pri izpeljavi svojega načrta poskušala ohraniti v izvirni obliki tiste izraze in toponomastične koordinate, ki jih težje prevajamo v italijanščino. Končni izdelek je tako poskus dialoga med večinsko in manjšinsko mestno komponento, "ki premošča odpor v odnosih na podlagi poznavanja soseda", je dejal novinar Pierlui-gi Sabati, ko je v sredo, 3. aprila 2013, predstavil občinstvu Tržaške knjigarne delo Elene Blancato. Na srečanju ob kavi je časnikar sicer podčrtal, da je poskus podiranja jezikovnih pregrad doslej pripadal večinoma, če že ne izključno, slovenskim piscem (npr. Mariji in Jožetu Pirjevcu), ki so italijanskim sosedom približali svojo kulturo. "Težko je namreč dopovedati nekaterim, da je slovenska kultura našega prostora hkrati kultura večinskega naroda, ki se je in se še danes ob njej bogati: pomislimo le, koliko slovenskih izrazov vsebuje besedišče tržaškega narečja", je dejal Sabati. Elena Blancato je svoje delo zasnovala na temeljitem raziskovanju različnih virov, od kulturnih do etnografskih in zgodovinskih. Spela je tako kamenčke v mozaik krajših povesti in bajk, ki docela prikazujejo bogastvo slovenskega okolja, predmestnega in vaškega, kjer ima pomembno vlogo sanjska narava. Za izhodišče nekaterih pripovedi je avtorica izbrala nekdanje navade, poletne kresove, kraško ohcet, ali pa izbrala kot lokacijo svojega izvajanja nekatere znamenitosti našega področja, kot na primer dolino Glinščice (oz. Klinščice, kot se ji res pravi) in Kras: posebno pozornost je namenila Škednju, ki je s svojo et- nografsko dediščino že sam na sebi zakladnica. Na srečanju z avtorico so bili tako prisotni dobri poznavalci našega prostora. Mario Šušteršič je občinstvu prebral odlomek iz knjige, g. cijami grafično opremila Jasna Merku’, ki je na naslovnici publikacije preko prizora iz narave simbolno prikazala vsebino zadnje povesti. Nanjo je še kako navezana avtorica, saj je 'na obdobja medvojnega fašističnega zatiranja in s tem je na popolnejši način prikazala podobo naše narodne biti. Na konec knjige je avtorica vključila še slovarček slovenskih Dušan Jakomin je nastopal kot pričevalec škedenjske preteklosti, zgodovinarka Silva Bon pa je poudarila, kako lahko navidezno lahkotno literarno delo pripomore k ovrednotenju spomina. Knjigo je s svojimi ilustra- svoj' način spregovorila o štirih mladih, Francu, Zvonimirju, Ferdinandu in Alojzu, ki so se nekega dne srečali pod košato lipo sredi Bazovice... Z veliko mero občutljivosti se je Elena Blancato lotila tudi turobnega izrazov in zahvalo osebi, ki jo je spodbudila k delu, pisatelju Borisu Pahorju: ta je nepričakovano osebno prinesel svoj pozdrav pisateljici in občinstvu Tržaške knjigarne. IG D. Štoka, msgr. C. R. M. Redaelli, J. Čavdek in W. Bandelj Nadškof s predstavniki društev v KC Lojze Bratuž Svet slovenskih organizacij in društva v Kulturnem centru Nadškof Redaelli je pobliže spoznal našo stvarnost ladnimi dobrotami. Po nekaj besedah odbornika Saše Quin-zija v imenu upravnega odbora je ravnateljica Schettinova povedala nadškofu, da je šola vedno pripravljena na sodelovanje in da že kuje nove ideje. V bližnji sejni sobi so nato msgr. Redaelliju predstavili vlogo in delovanje različnih ustanov Franka Žgavec (KC Lojze Bratuž), Walter Bandelj (SSO), Franca Padovan (Zveza slovenske katoliške prosvete), Dario Bertinaz-zi (Združenje cerkvenih pevskh zborov Gorica), Andrej Vogrič (AŠZ 01ympia), Simon Peter Leban (Slovenska zamejska skavtska organizacija), Alessandra Schettino (SCGV Emil Komel) in g. Marijan Markežič (Katoliško tiskovno društvo in Fundacija Gorica). Zraven je bil tudi Robert Komjanc, ki je na škofiji odgovoren za slovenska laiška združenja. Nadškof je pohvalil razvejeno delovanje in sam povedal, da je slovenska prisotnost v mestu lepa in bogata. Ko je izvedel, da pride za pastirja v Gorico, o mestu dosti ni vedel; hkrati s prvimi informacijami pa je kmalu izvedel za to posebnost mesta. Prav prisotnost druge in drugačne kulture mu pomeni posebno spodbudo, saj ob sosedovem jeziku lahko spoznaš tudi njegovo kulturo; to ga je še na poseben način očaralo. Sploh pa je - je še dejal - lepota Duha v sobivanju različnih, ki bogati vse. "Kar nadaljujte tako"! Povedal je tudi, da bo od 15. do 19. aprila na obisku škofov Triveneta "ad limina Apostolorum" pri svetem očetu v Rimu. Bivali bodo v Domu sv. Marte, kjer živi tudi papež Frančišek. "Spregovoril mu bom tudi o vas", je dejal msgr. Redaelli. / DD Goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli je imel v petek, 5. aprila, kar dve srečanji, na katerih je lahko pobliže spoznal slovensko stvarnost v naši deželi in še predvsem na Goriškem. Delegacija SSO pri nadškofu V jutranjih urah so ga v prostorih škofijskega ordinariata v Gorici obiskali trije predstavniki Sveta slovenskih organizacij: deželni predsednik odv. Drago Štoka, pokrajinski predsednik Walter Bandelj in odbornik Ju- nikov. Od nekdaj so ti bili temeljni vodniki za slovenske vernike in pomemben dejavnik sožitja med tu živečimi skupnostmi. Slovenski duhovniki so tudi bili glavni pobudniki za društveno delovanje med slovenskimi verniki. Msgr. Redaelli se je zanimal o delovanju slovenskih društev in izrazil posebno zanimanje za sodelovanje z župnijami skupnostmi na slovenski strani meje, saj gre za skupen prostor. Nadškof se zaveda pomena pri- nadškof, ki očitno že kar dobro pozna našo stvarnost, ugotovil, da je precej duhovnikov in redovnikov - po rodu iz Goriške - okoli po svetu. Med drugim je izrazil željo, da bi škofijska spletna stran imela več vsebin v slovenščini. Ob koncu pogovora so se predstavniki SSO-ja msgr. Redaelliju zahvalili za sprejem, mu zaželeli uspešno delo in plodno sodelovanje. V spomin na srečanje mu je pokrajinski predsednik Bandelj podaril publikacijo, ki jo je SSO izdal ob 35-letni- uradno na obisk slovenskih ustanov in društev, ki tam delujejo, goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli. Najprej so ga res prisrčno spreje- li na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel, kjer je sam nadškof želel začeti obisk. Vodstvu šole, učnemu ra Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug in ob klavirski spremljavi Davida Bandlja. V gornjem nadstropju mu je zaigral primerno skladbico godalni orkesterček pod taktirko Noemi Cristiani. Nadškof se je prav vsem srčno zahvalil in za otroke prinesel torbo s čoko- lijan Čavdek. V enournem sproščenem in prisrčnem pogovoru so nadškofa seznanili z zgodovino, delovanjem in načeli Sveta slovenskih organizacij, mu predstavili število včlanjenih organizacij in društev ter njihovo razvejeno delovanje. Poseben poudarek je bil namenjen duhovnemu, zgodovinskemu in narodnemu pomenu prisotnosti slovenskih duhov- sotnosti slovenskih duhovnikov, zaveda pa se tudi bolečega pomanjkanja duhovnih poklicev, ki je v naših krajih splošen problem, saj ima goriška nadškofija trenutno enega samega bogoslovca; za njim ni nikogar. Pri tem je goriški prostor primerjal s škofijo Vigeva-no v Lombardiji, ki ima podobno število prebivalcev: tam je bogoslovcev kar petnajst. Je pa ci ustanovitve, ter knjigo prof. Lojzke Bratuž "Gorizia nella let-teratura slovena". Nadškof na obisku v KC Lojze Bratuž Popoldne je bilo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici res praznično vzdušje. V poznih popoldanskih urah je prvič prišel osebju in gojencem se je namreč hotel zahvaliti, ker so z glasbo olepšali njegovo prvo postno katehezo 22. februarja letos v mestni stolni cerkvi. Gosta je najprej pozdravila ravnateljica Alessandra Schettino, nato so mu v veži šole ljubko zapeli malčki Otroškega pevskega zbo- 89. dan Katoliške univerze Nedelja, 14. aprila 2013 Novi rodovi onkraj krize Tudi po zaslugi dosežkov ob Univerzitetnem dnevu inštitut Toniolo, ustanovni član Katoliške univerze, v letu 2012: je podpr l ne le posege> ki jih je uresničila univerza, temveč tudi 1600 študentov s štipendijami, izmenjave na tujih vseučiliščih, mednarodne solidarnostne načrte, jezikovne tečaje in visoko formacijo je uvedel t.i. Rapporto Giovani (www. rapportogiovani. it), ki predstavlja danes najširšo in najbolj poglobljeno študijo o mladinski stvarnosti v Italiji, osnovo za trajno opazovalnico je spodbudil na državni ravni formativne in izpopolnjevalne tečaje za več kot 300 operaterjev družinskih posvetovalnic in za tiste, ki delujejo v prid družini v javnih strukturah in terciarnem sektorju Potrebuješ informacije? Pojdi na oz. piši: www.istitutotonioIo.it or.toniolo@istitutotoniolo. Pridruži se tudi ti našim projektom z bančnim nakazilom, naslovljenim na Istituto Toniolo IBAN: IT89 I034 4001 6000 0000 2672 200 poštni tekoči račun št. 713206 UNIVERSILA CATTOLICA del Sacro Cuore J Associazione Amici Universita Cattolica You Tube www.istitutotoniolo.it Istituto Giuseppe Toniolo m STUDI SUPERIORI ENTE FONDATORE DELL'UNIVERSITA' CATTOLICA DEL SACRO CUORE P0RMIRATI NAČRTOVATI URESNIČITI Vlada še brez zasnov in programa za premostitev finančne krize Pokop škofa dr. Rožmana prispevek k spravi in pomiritvi Nekateri dogodki v politiki lahko napovedujejo mogoča gibanja in usmeritve v slovenski družbi in državi. V javnih občilih in razmišljanjih posameznih politikov leve ali desne opredelitve se vztrajno pojavljajo pojmi, kot so liberalni kapitalizem, pajdaški kapitalizem, tovariški kapitalizem, igralniški kapitalizem in še nekateri. Vsi naj bi ponazarjali težnje določenih skupin oziroma slojev prebivalstva k državi, kakršno naj bi oblikovali v Sloveniji. V tedniku Mladina je znani TV voditelj in časnikar dokazoval, da se je kapitalizem pri nas izpridil do take stopnje, da smo zgodovinsko nazadovali in postali država s fevdalno ureditvijo. Slovenija v ustavnopravnem pogledu in značaju seveda ostaja država parlamentarne demokracije. Pri nas je v gospodarstvu ter v drugih dejavnostih in panogah zaposlenih skoraj milijon delavcev, uradnikov in ljudi drugačnih poklicev in znanj. Vsi ti, kot tudi preostali sloji prebivalstva, denimo upokojenci in mladina, želijo tako družbo in državo, ki bosta ljudem zagotavljali zaposlitev, plače ali drugačne dohodke, socialno varnost in druge pravice, ki zagotavljajo blaginjo in dostojanstvo. Slovenska ekonomska kriza je v zadnjih tednih postala odmevna tema tudi zunaj slovenskih meja, o njej so pisali in poročali vsi najpomembnejši svetovni mediji: CNN, Washing-ton post, Frankfurter Allgemei-ne zeitung, II sole 24 ore, pa še bi lahko naštevali. Slovenija ni postala zanimiva za mednarodni tisk zaradi kake posebne okoliščine, ki se je zgodila v zadnjem mesecu: stanje javnih financ in ekonomska kriza sta približno ista kot pred enim, dvema ali tremi meseci. Dejstvo pa je, da je mednarodna javnost v času ciprske krize seveda iskala tudi naslednjo žrtev. In to je bila (najverjetneje upravičeno) Slovenija. Dejstvo, da se je Slovenija znašla na straneh in ekranih številnih pomembnih medijev, je bila seveda prava medvedja usluga: na mednarodnih trgih je zrasla cena zadolževanja, donosnost na desetletne obveznice je zrasla skoraj do 7 odstotkov, Slovenija pa si je samo še utrdila sloves novega Cipra. Morda pa je v tem kontekstu, ko slovenska država, žal, postaja svetovna zvezda, potrebno razumeti, zakaj se je Slovenija znašla v takem položaju. Izvor slovenske krize Primarni problem Slovenije so danes banke. Poslujejo z visokimi izgubami, NLB in NKBM, naj večji banki, imata celo stomilijonske minuse v poslovanju. Ob tem pa so najbolj skrb vzbujajoči t. i. slabi krediti, tista posojila, ki so jih banke odobrile podjetjem, ki so danes v stečaju ali tik pred njim. Pa poglejmo, kako je do tega prišlo. Izvor krize ni vezan samo na zunanje okoliščine hudega finanč- Dr. Aleksander Lorenčič z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani je v reviji Historični seminar, izdaja jo Založba Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zapisal, "da Slovenija v vsem obdobju od osamosvojitve dalje, ni postala kakšna obljubljena dežela. Pričakovanja ljudi so bila velika, nega položaja na svetovnih trgih, ampak tudi na nekaj povsem slovenskih lastnosti. Po prehodu iz državnega v tržno gospodarstvo ob osamosvojitvi je slovenska ekonomska politika sprejela strategijo "nacionalnega interesa" v smislu, najbolje je, da slovensko premoženje ostane v slovenskih rokah. Tuji investitorji so bili v takem dojemanju "prav posebno zlo", ki ga je bilo potrebno, kolikor se je le dalo, zadržati zunaj meja. Slovenija tako, z razliko od nekaterih drugih držav v regiji (recimo Madžarske ali Hrvaške), skoraj ni dovolila tujih investicij. Ker sta omenjeni državi dobesedno razprodali svoje državno premoženje, so Slovenci politiko "nacionalnega interesa" sprejemali kot modro in potrebno. A žal, se je slovenski nacionalni interes izkazal drugače: ne zaradi samega domačega lastništva, ampak zaradi njegove zlorabe. Nacionalni interes je namreč pomenil to, da je država postala pomemben lastnik velikih podjetij (Pivovarna Laško, Istrabenz, Mercator, Petrol, Hit, Adria airways, pa še bi lahko naštevali) pa tudi bank, zavarovalnic in drugih gospodarskih realnosti. Ta razširjena mreža državnega lastništva je ponudila obla- toda so se pogosto spremenila v nemoč, brezup in razočaranje. Predstave o tem, da bomo čez noč postali mala Švica, so se hitro razblinile. Kapitalizem po meri človeka, kot smo si ga v Sloveniji predstavljali, je, žal, samo iluzija. Morda je pretirano rečeno, toda zdi se, da bi si v Sloveniji ljudje želeli kapitalizem z demokracijo, vendar tudi z zagotovljenimi ugodnostmi iz prejšnje socialistične družbe". Nova levosredinska vlada Alenke Bratušek sicer intenzivno deluje, a podrobnosti o tem ne objavljajo. Vlada se še ni opredelila do vprašanj, ki bi morda omogočila premaganje krize, in tudi ni nakazala poglavitnih smernic za prihodnji razvoj Slovenije. Očitno poskuša biti izvirna v svoji politiki in usmer- stnikom ključe celotnega slovenskega gospodarstva. Nadzor nad upravo bank je pomenil tudi nadzor nad kreditno politiko posameznih bank. Posojila so se tako delila največkrat po strankarsko-političnem in ne gospodarsko utemeljenem ključu. Taka politika je postala po letu 2000 tudi vzrok za nesrečne menedžerske prevzeme, ki jih poznamo z imenom "tajkunski prevzemi". Mendžerji posameznih podjetij so s pomočjo političnih vez dobili milijonske kredite, da bi olastninili podjetja, kljub temu da so bili sami brez počenega groša. Nepremičninski balon in streznitev V času gospodarske konjunkture vse do leta 2008 je v Sloveniji delovala tudi gradbena mrzlica. Povpraševanja po nepremičninah je bilo izredno veliko. Gradbeni baroni (Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj in podobni), ki so se mastili že ob gradnji avtocest, so s pomočjo bančnih kreditov gradili tudi stanovanja brez racionalnega premisleka, ali so res potrebna. Leta 2008, ko je počila kriza, so bila stanovanja zgrajena, a kupcev ni bilo več zaradi previsokih cen. Gradbeni sektor se je tako itvi, toda bo najbrž morala nadaljevati izvajanje vsaj nekaterih ukrepov prejšnje, Janševe vlade. Pri tem pa je vlado bolj prizadela, kot pa bi ji morda koristila, izjava Stanka Stepišnika, novega ministra za gospodarstvo in tehnologijo. Ta je namreč med obiskom v Kopru samozavestno izjavljal, "da bo Slovenija, če vladi ne bodo nagajali, zanesljivo boljša kot Švica, če pa bodo vladi nagajali, pa bo Slovenija pač samo taka, kot je Švica". Velja pa pritrditi Boštjanu Jazbecu, novemu guvernerju Banke Slovenija, ki meni, "da je nad krizo treba z ukrepi prejšnje Janševe vlade, ki na njih nadaljuje nova vlada Alenke Bratušek". Po mnenju novega guvernerja centralne banke Slovenija za premaganje bančne oziroma finančne krize ne bo potrebovala tuje pomoči. Sicer reševanje finančne krize na Cipru močno odmeva tudi v Sloveniji. Da Sloveniji ne bo potrebna pomoč tujih finančnih trgov in ustanov, sta prepričana tudi premierka Alenka Bratušek in dr. France Arhar, znani finančni izvedenec z velikim znanjem in mednarodnimi izkušnjami. V tujini pa so drugačnega mnenja, saj najbolj znani mediji v Evropi in ZDA poročajo, da se Slovenija pri reševanju finančnih težav ne bo mogla odreči finančni pomoči iz tujine. Zaskrblja tudi to, da v znašel v stanju, ko je za vsak evro lastnega kapitala imel na grbi 4 evre dolgov. Stečaji so bili samo logična posledica vsega tega. A na udaru ni bil samo gradbeni sektor: vse panoge so občutile krizo. Čas neracionalnega in pretiranega kreditiranja je bil mimo, prezadolžena podjetja pa niso imela sredstev za odplačevanje dolgov. Reprogramiranje kreditov ni bilo več nekaj samoumevnega, dolžniki glavnic sploh niso več odplačevali, marsikomu ni uspelo odplačevati niti obresti na dolgove. V tem stanju so seveda najkrajšo pote- gnile banke. Lani poleti so se tako razkrili podatki o resničnem stanju slovenskih bank. Najbolj skrb vzbujajoč je bil podatek, da ima slovenski bančni sistem 7 milijard evrov terjatev, ki jih je Banka Slovenije razvrstila v kategoriji D in E. Ti oznaki pomenita zelo tvegane terjatve: v bistvu označujeta kredite za podjetja, ki so že v stečaju ali so v zelo nevarnih vodah. Verjetnost, da bodo ta sredstva vrnjena, je minimalna. 7 milijard evrov je 20 odstotkov celotnega slovenskega BDP (!!!), ki znaša približno 35 milijard evrov. NLB ima po podatkih slovenske centralne banke za 2 milijardi tovr- Sloveniji narašča število varčevalcev, ki iz domačih bank dvigajo svoje prihranke. Skupen obseg hranilnih vlog v slovenskih bankah naj bi znašal okoli 15 milijard evrov. Toda na povsem drugem področju, kjer bosta prevladovala humanizem in etika, se v Sloveniji pripravlja velik dogodek. V ljubljanski stolnici bodo namreč v soboto, 13. aprila, ob 15. uri opravili slovesen pokop nekdanjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Sveto mašo ob pokopu bo daroval ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres ob sodelovanju škofov in duhovnikov. Verniki in drugi ljudje dobre volje se bodo od pokojnega škofa lahko poslovili v soboto, 13. aprila, od 9. ure dalje. Dr. Gregorij Rožman je ljubljansko škofijo vodil od leta 1930 do 5. maja leta 1945. Tedaj se je umaknil na Koroško, pozneje pa je prek Švice odpotoval v ZDA. Živel je v Clevelandu, po smrti leta 1959 so ga pokopali v Lemontu pri Chicagu. Navajamo, da je bil škof dr. Gregorij Rožman leta 1946 v odsotnosti pred vojaškim sodiščem v Ljubljani zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem obsojen na 18 let strogega zapora. Za pokop nekdanjega škofa v domovini se je iz humanitarnih in etičnih razlogov prvi med slovenskimi politiki zavzel nekdanji predsednik države, Milan Kučan. O tem se je posvetoval z nekdanjim državnim tajnikom Svetega sedeža Angelom Sodanom in med obiskom v Vatikanu tudi s tedanjim papežem Janezom Pavlom II. Dogovorjeno je bilo, da bo pokop nekanjega ljubljanskega škofa v domovini mogoč, vendar stnih terjatev, NKBM pa za 611 milijonov. In te številke so za Slovenijo najbolj zastrašujoče. V tem segmentu je v igri velik del slovenske prihodnosti: Slovenija mora rešiti svoj bančni sistem. šele po sodni rehabilitaciji dr. Gregorija Rožmana. Oktobra leta 2007 je Vrhovno sodišče Republike Šlovenije obsodbo škofa zaradi ugotovljenih številnih napak v postopku razveljavilo. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 10. aprila leta 2009 kazenski postopek proti nekdanjemu škofu dokončno ustavilo. Odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, Franci Petrič, je pred vrnitvijo in pokopom nekdanjega ljubljanskega škofa v omenjenem časniku objavil komentar z naslovom Korak k pomiritvi. V njem je zapisal, "da se bodo z vrnitvijo škofa dr. Gregorija Rožmana in njegovim pokopom v domovini simbolično vrnili v Slovenijo tudi vsi povojni begunci, ki so ob koncu druge svetovne vojne odšli po svetu in jim je bil škof Rožman edina moralna opora v hudih časih. Kar nekaj pa je ljudi, ki mislijo, da čas za pokop ni primeren. Za vse primernega časa ne bo nikoli. Ideološko nabito zgodovinopisje polpretekle dobe je tako skazilo škofovo podobo, da pri nas še dolgo ne bomo slišali neobremenjene sodbe, vsaj dokler bodo nekateri od tega imeli tudi politične, gmotne ali karierne koristi. Pokop škofa Rožmana pa je kljub vsemu tudi poziv slovenski javnosti, da v narodnem interesu končamo ideološke obravnave in spopade ter se s skupnimi močmi lotimo resnih težav, v katerih se je znašla naša domovina. Svet Sloveniji zadnje dni napoveduje propad, le zavzeto, nesebično in pogumno delo za prihodnost naše države, brez nepotrebnih ideoloških spopadov, nas lahko reši". Marijan Drobež Danes pa je ta naloga navzven skoraj misija nemogoče. Od te misije nemogoče pa je odvisno, ali bo Slovenija naslednji Ciper ali ne. Andrej Čemic Kratke Poslovna konferenca Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bo 16. aprila 2013 na Gradu Gevverkenegg v Idriji potekala poslovna konferenca z naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Severne Italije, na katerega so vabljeni predvsem podjetniki primorske regije. Poslovna konferenca pomeni nadaljevanje izvajanja aktivnosti Urada na področju spodbujanja gospodarskega povezovanja Republike Slovenije s slovenskimi gospodarstveniki v zamejstvu in po svetu. Podobna zelo uspešna konferenca je potekala oktobra lani na Ptuju. Urad želi s konferencami na lokalni ravni povezati podjetnike iz lokalnega okolja s podjetniki slovenskega rodu v zamejstvu in tokrat tudi iz širšega območja Severne Italije, zelo dobrodošli pa bodo tudi napovedani slovenski udeleženci iz Nemčije, Avstrije, Švice in Hrvaške. Da bi sodelovanje potekalo čim bolj sistematično in predvsem na specifični, vsebinski ravni, na posvetu aktivno sodelujejo zamejske gospodarske organizacije in slovensko združenje iz Nemčije, pa tudi nekateri častni konzuli RS, katerih poslanstvo je med drugim prav pomoč podjetnikom iz Slovenije pri prodiranju na tuja tržišča in pri krepitvi proizvodnje, prodaje ter drugih dejavnosti. Takšne ustanove, pa tudi sami podjetniki slovenskega rodu, so dragocen vir informacij o posebnostih zakonodaje v tujini, hkrati pa lahko nudijo pomoč pri navezovanju stikov s posameznimi podjetji in pri premagovanju ovir na področju poznavanjajezika in poslovne kulture v posamezni državi. Urad kot pobudnik in soorganizator posveta želi predvsem spodbuditi srečevanje in medsebojno komuniciranje med naštetimi gospodarskimi subjekti. Po končanem srečanju pa je predvsem na strani ostalih soorganizatorjev in samih udeležencev, da iz na novo stkanih poslovnih vezi zrastejo novi, konkretni projekti in posli. K temu bo pripomogel tudi organiziran ogled nekaterih podjetij v regiji 17. aprila. Posvet bosta imeli v gosteh občini Idrija in Cerkno, pri organizaciji ali financiranju pa poleg Urada sodelujejo GZS Območna zbornica za severno Primorsko, Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija, Idrijsko-cerkljanska razvojna agencija ter Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst. Tri gostovanja gledališke skupine KD Brce iz Gabrovke pri Komnu V petek, 12. aprila 2013, ob 20. uri, bo v Kulturnem domu v Hrpeljah gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu uprizorila komedijo Mira Gavrana Vse o ženskah v režiji Minu Kjuder in Sergeja Verča. Ista predstava bo v gosteh v soboto, 13. aprila 2013, ob 20. uri v Zadružnem domu v Ribnem pri Bledu, v nedeljo, 14. aprila 2013, pa ob 19. uri v Kulturnem domu v Renčah, Kriza v Sloveniji odmeva daleč naokoli Zakaj bi lahko Slovenija bila naslednji Ciper? 11. aprila 2013 Goriška / Gospodarstvo Dragocena novost na cvetno nedeljo v Brdih Kimovcev pasijon prvič v Stever janu Spomladanski vinski sejmi Pomembne priložnosti za vinogradnike N/ S triindvajsetega marca letos je prvič v Števerjanu mašno bogoslužje oljčne nedelje obogatilo Ki-movčevo Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Mateju, v izvedbi moške zasedbe domačega zbora in solistov. Pasijon je glasbena zvrst, ki ima svoje korenine najverjetneje v zgodnjem srednjem veku (okrog 9. - 10. stoletja) in spada v vrsto dramskih pripovedi o Kristusovem življenju in vstajenju, kot so tudi Visitatio Sepulchri za velikonočno jutro ali opisi Gospodovega rojstva in Raz-glašenja. Pasijon je osnovan na evangeljskih odlomkih o Kristusovem trpljenju; v stoletjih se je tudi kot glasbena zvrst stalno spreminjal: iz začetnega gregorijanskega napeva, ki ga je pel le duhovnik, se je razvila porazdelitev treh vlog z različno glasovno barvo (Kristus, evangelist, ostale osebe in množica). Z razvojem večglasja je nastal t. i. motetski-pasijon, pri katerem so bili polifonsko razviti ne samo vzkliki množice Judov in vojakov, ampak tudi pripoved kronista. Višek razvoja te glasbene zvrsti imamo v baročnem obdobju, ko se je utrdila oblika oratorijskega Pa- sijona, pri katerem so se evangeljskemu tekstu dodajala še druga nabožna besedila v obliki arij in recitativov z istrumentalno spremljavo. Pravo mojstrovino predstavlja zato Bachov Pasijon po Mateju, za soliste, dva zbora in dva orkestra, ki je bil prvič izveden na Veliki petek leta 1727; po mnenju mnogih izvedencev je to eno največjih in najpomembnejših del v celotni zgodovini glasbe. Po razcvetu v baročnem obdobju je ta zvrst sicer nekoliko zamrla, prav v 20. stoletju pa se je začela ponovno razvijati. Na Slovenskem je dobro poznan Kimovčev Pasijon. Dr. Franc Kimovec (1878 - 1964) je študiral bogoslovje v Ljubljani, doktoriral je v Rimu, glasbo pa je študiral na dunajski Akademiji, kjer je končal študij orgel, pevovodstva in cerkvenega petja. Bil je dober poznavalec orgel in uradni kolavdator zvonov v ljubljanski škofiji, veljal je tudi za največjega strokovnjaka gregorijanskega korala, pri katerem se je, poleg ljudskih melodij, zgledoval pri skladateljskem delu; napisal je okrog 500 skladb, predvsem maš. Njegov Pasijon (deli, ki jih govori množica) je bil objavljen v Cerkvenem glasbeniku leta 1935, št. 3 - 4; skladba je ocenjena kot "preprosta, poljudna, da je dostopna vsem koli kaj izvežbanim zborom". Že v naslednji številki Cerkvenega glasbenika je objavljena novica, da je bil Pasijon prvič izveden na cvetno nedeljo v ljubljanki stolnici, množico je pel zbor bogoslovcev pod vodstvom g. Slavka Snoja; omenja se še, da je Pasijon "napravil na vernike globok vtis". Koral je nekaj let kasneje zapisal Lojze Mav. Po zaslugi prof. Fileja poznamo Kimovčev Pasijon tudi na Goriškem, saj ga v cerkvi na Travniku izvajajo že preko šest desetletij. Letos se je tudi števerjanski zbor, na pobudo domačega župnika g. Mirka Butkoviča, odločil za izvedbo tega dela. Moški del zbora je, po intenzivnih vajah, ki so se začele takoj po božičnih praznikih, čustveno in doživeto poosebil množico Judov, vojakov, velikih duhovnikov. Kronista je zapel Nikolaj Pintar, Jezusa g. Mirko Butkovič, ostale solistične vloge pa Manuel Pintar (Juda), Matija Faganel (veliki duhovnik), Elija Muzič (dekla), Matej Pintar (Peter), Martin Srebrnič (Pilat) ter Damjan Klanjšček (Pilatova žena). Števerjanski verniki so Pasijon res navdušeno sprejeli, saj predstavlja v svoji intenzivni sporočilnosti in lirični dramatičnosti pravi uvod za primerno doživljanje skrivnosti velikega tedna, ki je tudi letos doživel višek s praznično vstajenjsko procesijo na velikonočno jutro. V Čeprav se pivske navade v Italiji bistveno spreminjajo in je poraba vina v zadnjem desetletju precej upadla, se je za kar 12 odstotkov povečal izvoz italijanskih vin, za katera narašča povpraševanje v raznih evropskih državah, predvsem pa v Združenih državah Amerike, a tudi v Rusiji in na Kitajskem ter Japonskem. Zato je za vinogradnike iz Furlanije Julijske krajine, med njimi pa tudi iz Brd in s Krasa, pomembno, da lahko nastopijo na nekaterih sejmih. Tak sejem je bil na primer pred nekaj dnevi v Diisseldor-fu v Nemčiji. Na vinskem sejmu Provvein, ki velja za najpomembnejši tovrstni vin-sko-tržni dogodek severno evropskih dežel, je letos v deželnem razstavnem prostoru svoja vina ponujalo kar 44 vinarjev (lani 16). Sicer je na tem sejmu nastopilo 3400 podjetij iz 51 držav. V tem tednu od nedelje, 7., do srede, 10., pa je potekal najpomembnejši italijanski vinski sejem v Veroni, se pravi 47. izvedba sejma Vinitaly, za katerega je znano, da uživa velik ugled tudi na evropski in svetovni ravni. Na njem je svoja vina predstavljalo kar 4.200 vinarjev iz 20 držav. Tudi letos je Vinitaly priložnost, da svoje vino italijanskemu in svetovnemu trgu predstavijo tudi naši vinogradniki tako z Goriškega kot tudi s Krasa. Tako je to prisotnost potrdil v četrtek na novo izvoljeni predsednik konzorcija vin z zaščitenim poreklom DOC Collio-Kras, se pravi Robert Prinčič iz Gra-diškute, ki je tudi povedal, da se bo sejma v Veroni udeležil še z nekaterimi drugimi člani tega konzorcija, ki ima svoj sedež v Krminu. Sicer so na tiskovni konferenci o letošnji prisotnosti deželnih vinarjev na sejmu Vini-taly, ki je bila minuli petek, 5. aprila, na sedežu deželnega odborništva za kmetijstvo v Vidmu, povedali, da se je letos v Veroni predstavilo 208 vinarskih podjetij iz Furlanije Julijske krajine. Približ- no polovica le-teh je svoje steklenice predstavila v razstavnem paviljonu, ki ga je v paviljonu št. 6 uredila deželna agencija za razvoj podeželja ERSA, ostali pa so nastopili samostojno ali v sklopu konzorcijev. Podobno so se odločili tudi vinogradniki s Krasa in iz Brega, ki so pred dobrim mesecem ustanovili svoje samostojno vinogradniško društvo. Ti so se letos odločili, da predstavijo svoja vina med pobudami, ki jih organizira generalna direkcija za promocijo prehrambene kakovosti pri italijanskem ministrstvu za kmetijske dejavnosti. Tako je v ponedeljek, 8. aprila, na tem prizorišču kraška in brežanska vina širši italijanski, tudi strokovni javnosti, predstavil znani tržaški sommelier Dennis Metz. Kot zanimivost pa lahko dodamo, da so nekateri slovenski vinogradniki s Krasa in iz Brd, ki svoje vinograde obdelujejo in negujejo po načelih biološkega kmetovanja, svoja vina predstavljali tudi na vinskem sejmu VINI-VERI, se pravi na sejmu biološko pridelanih vin, ki ga sočasno z Vinitaly prirejajo v bližnjem mestecu Cerea v Venetu. Na konferenci v Vidmu so predstavili tudi vrsto prireditev, na katerih so in bodo tudi v prihodnjih mesecih predstavljali vina z vseh deželnih vinorodnih območij. Sam deželni odbornik za kmetijstvo Violino pa je poudaril pomemben premik v nastajanju nove povezovalne ustanove na vinogradniškem področju, se pravi deželnega konzorcija šestih dosedanjih konzorcijev za zaščito vin. Ob tem gre poudariti, da ta načrt podpira tudi deželno združenje vinarskih zadrug. Doslej k tej pobudi iz raznih razlogov ni pristopil Konzorcij za zaščito vin DOC Collio-Kras. Novi skupni konzorcij, ki se bo imenoval DOC Friuli ali DOC Friuli Venezia Giulia, postaja stvarnost, saj se v teh dneh začenja postopek za registracijo in priznanje te no- ve stvarnosti tudi v Rimu oziroma v Bruslju, saj je temeljni dokument, se pravi nov deželni pravilnik, že podpisalo 36% vseh vinogradnikov raznih deželnih vinorodnih območij. Med njimi je največ članov raznih vinarskih zadrug, kar potrjuje visoko zavest o tem, da v slogi je moč in da je tudi za preboj deželnega vinarstva potrebno ustvariti čim boljše sodelovanje med posameznimi konzorciji na ozemlju, ki bodo itak ohranili vse svoje pristojnosti in specifično vlogo pri zaščiti krajevnih vin in značilnosti. Kot je poudaril predsedujoči odboru za DOC Friuli Gior-gio Badin, bo ta nova stvarnost tudi v prihodnje odprta vsem vinogradnikom, ki bi radi sodelovali. Dejstvo pa je, da se v naših krajih spreminjajo pivske navade in da morajo zato tudi vinogradniki in vinarji spremeniti svoje poglede in ponuditi tržišču vina višje kakovosti, vina, ki bodo namenjena pitju ob jedi, v restavracijah in ne stoje pri točilni mizi. Mnogi vinogradniki so ta premik že naredili in stremijo po čim višji kakovosti svojih vin. Vinska sejma v Veroni in Ce-rei to potrjujeta, slovenski vinarji so v obeh primerih povsem zasluženo deležni velike pozornosti. Marko Tavčar M. V. Kratke Gorica / Končno seja občinske konzulte Prejšnji teden je končno, sicer z veliko zamudo, prišlo do prve, umestitvene seje občinske konzulte za slovensko manjšino; na njej so za predsednico imenovali Majdo Bratina, za podpredsednika pa Aleša Waltritscha. Občinski svet je člane posvetovalnega organa, ki naj bi upravo spodbujal k doslednemu izvajanju zaščite naše narodne skupnosti, sprejel februarja letos, torej kar nekaj mesecev po občinskih volitvah maja 2012. Imenovani so bili: Myriam Vidi in Liliana Kodermac (na predlog večine), Daria Kogoi (na predlog opozicije), Aleš VValtritsch, Nataša Paulin, David Sanzin, Albert Vončina in Tjaša Corva (Slovenska kulturno-gospodarska zveza), Nadja Grusovin, Lovrenc Persoglia, Marko Gus, Dimitrij Tabaj in Saša Quinzi (Zveza slovenske katoliške prosvete), Emil Jarc in Majda Bratina (Sindikat slovenske šole). Župan Ettore Romoli je prepričan, da se bodo še odprta vprašanja v naslednjih letih rešila. Predsednici in podpredsedniku čestitamo ter jima želimo, da bi učinkovito in uspešno opravila svoje poslanstvo. Hišna in ledinska imena v Standrežu Učenci lanskega 4. in 5. razreda osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža ter njihovi učitelji so ob sodelovanju odbornikov kulturnega društva Oton Župančič obiskali osemnajst starejših sovaščanov in se na podlagi že pripravljenega vprašalnika z njimi pogovarjali o tem, kakšno je bilo nekoč življenje v Štandrežu, kako se reče pri njih doma, če jih domačini imenujejo z vzdevkom, ki je navadno vezan na opravljanje poklica ali na kakšen poseben dogodek, in podobno. Pri obiskanih domačinih so zabeležili tudi ledinsko ime kraja, na katerem stoji njihovo bivališče. V spremni besedi publikacije, ki je ob tem projektu nastala, je predsednica Kulturnega društva Oton Župančič Nataša Paulin zapisala, da s popisom nekaterih hišnih in ledinskih imen “smo hoteli zaustaviti pozabljanje, saj se ta imena med generacijo, ki se je rodila v prvih desetletjih prejšnjega stoletja, še uporabljajo, a počasi ta navada izginja, kot izginjajo žive priče naše preteklosti. Starejši vaščani so tisti, ki v svojem spominu ohranjajo določena poimenovanja o krajih, kamor so hodili na žehto, napajat živino, z vedri po vodo, kjer so orali in želi, ubirali pot v mesto Gorico”. Pri projektu je sodelovala tudi doktorandka zgodovine Petra Kolenc iz novogoriške postaje ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti. / DP v '■ . NI- NOVI ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu (Tl A Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin ^ ®Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SVVIFT ali BiC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 - 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst. Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh , liC Novi glas je elan Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 9. aprila, ob 14. uri. Predstavitev na kmetijski šoli v Čedadu Knjiga o "tokaje V četrtek, 14. marca, so v prostorih kmetijske šole v Čedadu predstavili 455 strani obsežno knjigo z naslovom Tokaj e Friulano - un rac-conto di civilta' del vino, kar bi po slovensko povedali Tokajec in friulano -pripoved o vinski civilizaciji. Knjiga je izšla v Vidmu pri založbi tamkajšnjega vseučilišča Forum, izdala pa jo je deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA. Gre za delo, pri katerem je sodelovalo več avtorjev, Tocai e Friulano Un ratconio di civillA dol vino I F0RUU ersa glavne eseje pa je prispeval prof. Enos Costantini, ki je to strokovno knjigo tudi uredil. Gre za temeljno delo, ki podrobneje obdeluje problematiko furlanskega tokajca, se pravi vina, ki je moralo pred nekaj leti zaradi evropskih predpisov spremeniti svoje ime v friulano, medtem ko smejo ime tokaj tržiti in uporabljati le Madžari. Ne glede na zaplete je danes jasno, da gre za trto sorte savignonasse. Na sami predstavitvi je sodelovalo več sotrud-nikov in izvedencev, med njimi tudi inž. Andreja Škvarč, vodja Selekcijsko trsničarskega središča iz Vrhpolja. Žalostna zgodba iz današnjih dni Izštevanka % Pierluiai Bersam Spoštovani Beppe Grillo, spoštovani Luigi Bersani... in seveda vsi, ki sedite v parlamentu. Na ta deževni petkov večer sva z možem na mizo postavila buteljko belega pinota. Pinot blanc ali vveissbur-gunder, eno izmed vin, ki jih imam najrajši. Stala je kar precej, enajst evrov, veliko za naju, ki kupujeva pri kmetih veliko cenejše vino. Izbrala sva ga, da bi nazdravila moževi pokojnini. Nanjo sva čakala dve leti. Bili sta polni negotovosti, jeze, strahu, pričakovanja. Sedaj je vsega tega konec in sva si želela nazdraviti. Novemu življenjskemu obdobju, v katerega stopa moj mož poln energije, življenjske sile, volje in načrtov. Kajti dejansko se počutiva še zelo mlada. Steklenica belega pinota pa je ostala na mizi. Nisva je odprla... Nisva nazdravila... Enostavno nisva mogla. Uprlo se nama je, ker veselja, tega deževnega, mrzlega spomladanskega petka, nisva več čutila. Zaradi tiste izšte-vanke, ki se je za naju, za mojega moža, dobro izšla. A kot pri vsaki izštevanki so nekateri ostali zunaj. Eni notri, eni zunaj. Eni na varnem, eni v negotovosti... Tam daleč, v kraju Civitanova Marche sta zakonca, za katera se izštevanka ni izšla, in njun sorodnik, brat in svak, so se odločili, da naredijo konec strahu Pred Veliko nočjo je Vz-gojno-zaposlitveno središče Sklada Mitja Čuk organiziralo v telovadnici pri Briščikih odmevno jubilejno, deseto izvedbo košarkarskega turnirja Zmagajmo vsi za športnice in športnike s posebnimi potrebami. Manifestacije se je udeležilo kar sedem centrov, trije iz Trsta (poleg gostiteljev še CEST in Zu-nami), Mosaico iz Codroipa, Giuliano Schultz iz Medeje, Dečkova iz Ljubljane in središče iz Nove Gorice. Skupno je nastopilo skoraj sto ljudi s posebnimi potrebami. Ekipe so igrale vsaka proti vsaki, gojenci sodelujočih ustanov so tako preživeli res pestro tekmovalno dopoldne, polno radosti in nasmehov. Pri Skladu Mitja Čuk si že vrsto let prizadevajo, da bi za integracijo prizadetih mladih in starejših poskrbeli tudi s športno dejavnostjo. Gojenci openskega središča so stalni gostje Specialne olimpijade Slovenije, na kateri vsako leto nastopajo v več panogah. Po- in životarjenju. Žena je sicer prejemala najnižjo pokojnino, mož pa je, podobno kot midva, pričakoval tisto slavno pismo zavoda INPS. Pismo, na katerega čaka nekaj čez tristo tisoč nesrečnežev, ki jim v Italiji pravijo "esodati". Dejansko so izobčenci, izpisani, ki so ostali v zrelih letih brez službe, brez nadomestila za brezposelnost in brez pravice do pokojnine. Izštevanka je hotela, da se je za 120.000 le teh, najprej za prvih 65.000, nato še za dodatnih 55.000, našel denar, ki je pomenil rešitev, varnost. Nihče ne ve in ne bo vedel, po katerih pravilih so se našli tisti izbranci, tisti srečneži, ki so prejeli pismo, ki so se rešili pred brodolomom. Izštevanka je hotela, da je tudi moj mož med njimi. Dvainšest-desetletni Romeo Dionisi iz Mark pa ne... Spoštovani Beppe Grillo, spoštovani Luigi Bersani in vsi, ki sedite na tistih varnih sedežih v parlamentu... Ne vem, kako se počutite na ta večer, kako preživljate ta deževni, temačni petek. Baje, da ste šli izvoljeni v parlament iz vrst Gibanja Cin-queStelle, ki vam nekateri pravijo črički, celo nekam na kosilo, z avtobusom. Ne vem, ali ste vi tam, na vašem kosilu, odprli vaše steklenice, niti ne vem, ali vam je vino teknilo. In če ste se sebej pa se pri Skladu posvečajo košarki, ki jo vadijo dvakrat tedensko, po prizadevanjih vzgojiteljev Sandija Štefančiča in Marka Švaba jim je v letošnjem šolskem letu prvič uspelo organizirati celo pravo prvenstvo, ki traja celo sezono in zaposluje šest centrov. Tudi pobuda Zmagajmo vsi je v letih vztrajno rasla, rodila se je kot četvero-boj pokrajinskega značaja, danes pa je dosegla že med- narodno razsežnost in predstavlja nov lep primer čezmejnega sodelovanja. Tudi tokrat so udeleženci pristopali izjemno navdušeno in požrtvovalno, pokazali pa so tudi zavidljivo košarkarsko znanje. Ko smo turnir spremljali pred desetimi leti, je bilo sploh težko zabeležiti kak koš, zdaj pa so športniki vse bolj spretni in sproščeni, v dokaz, da redna gibalna dejavnost nedvomno pozitivno učinkuje na njihov motorični in duševni razvoj. Kot narekuje že samo geslo turnirja, so bili seveda rezul- sploh spomnili na tisto temo in na tisto bolečino, ki je bila vzrok najbolj obupnemu dejanju. Nama do vina ni bilo. Ker naju je tiščalo v grlu in ker sva vedela, da nobena pijača ne bo odplaknila težkega kamna, ki nama je ležal na srcu. Kajti naju je osrečil isti denar, ki bi lahko rešil stiske tudi zakonca v Markah. A za vse ga ni bilo dovolj. In ravno zato to dolgo, neskončno dolgo čakanje in izštevanka, ki je odločila, kdo je zunaj, kdo je notri. V tem primeru celo, kdo bo živel in kdo na noben način ne bo mogel ali hotel živeti. Ker so nekateri ljudje preponosni, da bi živeli od prosjačenja. Predvsem tedaj, ko so delali štirideset let in upali na pošteno plačilo. Ljudje, ki so trdo garali štirideset let, namreč niso vajeni prosjačenja in sploh ne znajo krasti. Z možem nama je težko. Čutiva se kriva, ker sva imela srečo. Čutiva se kriva, ker sva preživela. Ker imava svojo hišo..., čeprav majhno. In sedaj tudi svojo pokojnino. Vsega tega nekateri nimajo in ne bodo imeli... Spoštovani gospod Bersani, med volilno kampanjo ste ves čas poudarjali, da so ravno ti nesrečneži, ti "esodati", vaša prva misel. Morda sta bila zakonca iz Mark celo vaša volivca. Morda sta volila Grillovo gibanje v upanju, da se jima bo življenje spremenilo. Vsekakor ne bosta tati posameznih tekem povsem postranskega pomena. Na končnem napredovanju (spregovorila je duša gostiteljev Stanka Šosič Čuk) sta pokale podeljevala stebra Ja-dranove košarkarske ekipe Borut Ban in Saša Malalan, celo jutro pa so za vse nastopajoče, še zlasti pa seveda za VZS Mitja Čuk, neutrudno navijali - z glasom, trobili in transparenti - učenci pro-seške osnovne šole. Ugledna gostja prireditve je bila v vlogi spremljevalke-vzgojiteljice centra Dečkova iz Ljubljane nekdanja vrhunska alpska smučarka Mojca Suhadolc, letnik 1975, doma z Vrhnike, ki se lahko ponaša s solidno kariero in celo zmago v superveleslalomu za svetovni pokal v kanadskem Lake Louisu leta 1999. Marsikdo se je verjetno spomni v uspešni slovenski generaciji Nataše Bokal, Alenke Dovžan, Urške Hrovat in Katje Koren. Tudi sama je pohvalila delo organizatorjev in podčrtala pomen takih športno-vzgoj-nih dogodkov. Naj dodamo, da Sklad Mitja Čuk že zgodovinsko nudi svojim gojencem tudi obilo drugih aktivnosti, ki vzpodbujajo zlasti ustvarjalnost. Tu ne moremo mimo sestavljanja pustnih koreografij, zelo pomemben vidik pa je tudi odrska dejavnost. Ravno v začetku maja bo v openskem Prosvetnem domu čezmejna gledališka revija Fe-stinvalop, ki postaja že tradicionalna prireditev in ravno tako hvalevredna kot košarkarski turnir. Še en termin, ki si ga je vredno zapomniti. HC volila nikogar več... Nikoli več... Zanju bo vsak vaš ukrep prepozen... Sedaj, ko nama je z možem po dveh letih končno odleglo, nama vseeno ni do veselja. Zaradi vseh tistih znancev ali celo prijateljev, ki bi lahko bili naslednji... na tem žalostnem seznamu, ki ga piše najnovejša italijanska zgodovina. Ni nama do veselja, ker čutiva žalost in stisko okoli nas... In strah... In obup. In sprašujeva se, kako je mogoče, da vi ne vidite "prve" prioritete: družin v stiski, ljudi v stiski, lačnih otrok in starejših, ki ne vedo, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan. Vaša prerekanja, vaša nasprotovanja, vaše izkazovanje moči in objestnost, vse to je bolj podobno pasjemu rangiranju kot poštenemu vladanju, Vse to mi je tuje. In vas ne morem razumeti. Kajti edina resnica je, da ljudje potrebujejo vlado in takojšnje ukrepe. Edina resnica je, da je nam vsem dovolj vaših zdrah. Tu gre za golo preživetje, za enostavno preživetje. In pri preživetju glasovi in politične razlike niso več pomembni. Predstavljam si, da lakote, stiske in negotovosti ne poznate, da so vam vse te stvari tuje. In ste zaradi tega tako togi, tako oholi, tako gluhi za trpljenje. Smrt treh poštenih državljanov v Civitanovi Marche je pretresla Italijo. Vsem nam, preprostim ljudem, je prekipelo. In kepa v grlu je vse večja. Na dnu srca upam, da je ta žalostni, turobni petek spravil k razmisleku tudi marsikaterega novoizvoljenega parlamentarca. Vsekakor je že prepozno. Prepozno za tri poštene, preproste ljudi iz Mark. Upajmo le, da ne bomo jutri prebirali drugih imen, za katere bodo vsak politični sporazum, vsaka na novoustanovljena vlada in vsak ukrep enostavno... prepozni. In da ne bodo nekateri s solzami v očeh spet vpili... morilci. Suzi Peitot KAJ SPLOH POČNEM TUKAJ? 151 Ne vem, ali ste tudi sami opazili, kako se zadnje čase vse bolj in vse več piše o tem, kako bi vsi morali postati bolj skromni, kako bi morali vsi bolj skromno živeti, češ da smo doslej živeli nadpovprečno dobro, da smo živeli tako, kot ne bi smeli živeti. Poleg dejstva, da o tem, kako moramo živeti skromno, kako moramo biti bolj skromni, najraje in večinoma govorijo in pišejo tisti, ki nikdar skromno niso živeli, ne živijo in upajo, da tudi nikdar ne bodo živeli, je zelo moteče tudi to, da je to ponavljanje o tem, kako moramo biti vsi bolj skromni, vedno znova zelo nadležno, ker prihaja vedno iz vrst tistih, ki zase skromnosti niti ne predvidevajo, kaj šele, da bi jo kdajkoli okusili na lastni koži. Bolj povedno: po navadi o skromnosti govorijo tisti, ki neskromno živijo, nikdar tudi niso, po navadi taki, ki so preskrbljeni za vse večne čase, a se danes čutijo dolžne, prav poklicane, da govorijo drugim, kako morajo skromno živeti, mogoče tudi zato, ker se bojijo, da bodo morali tudi sami živeti bolj skromno, če jih že drugi ne bodo ubogali in ne bodo začeli živeti skromneje. Ker sem to skromnost, o kateri se danes tako poveličevalno govori, sam okušal na lastni koži v otroštvu in mladosti, vam lahko povem, da v njej ni čisto nič lepega, saj smo ji sami rekli lepo po domače revščina, pri nas tudi mi-zerija, in o njej vsaj po moje ne bi smel govoriti nihče, ki je sam ni okusil na lastni koži, saj je od nekdaj znano, da sita vrana lačni ne verjame, kot tudi vsi vemo, da debelemu in zavaljenemu duhovniku, ki pridiga o zveličavni pomembnosti posta, nihče od zbranih vernikov, ki poslušajo njegovo pridigo, ne bo nikdar verjel. To, da se delijo nasveti drugim, kako naj živijo, je postalo danes prava moda, saj ni dneva, ko o tem ne bi slišali, brali, gledali oddaje, v katerih se nenehno in stalno ponavlja, kako živimo nad povprečjem, kako bi morali biti bolj skromni in tako dalje. Kaže, da danes vsi kar tekmujejo, kdo bo povedal še kaj bolj pametnega o tej temi, prednjačijo seveda politiki, ekonomski analitiki vseh vrst, vidni, dobro umeščeni kolegi in tako dalje, vsem je skupno predvsem to, da sami niso nikoli živeli skromno in tudi danes ne živijo skromno, kot najbrž tudi ne bodo nikdar živeli skromno. Gre za še eno od tistih motečih sprenevedanj, ki potrjujejo pravilo, da tisti, ki zna, to po navadi tudi naredi, medtem ko tisti, ki ne zna, po navadi druge uči, kako naj se dela. Sam sem prepričan, da je revščina eden najhujših, če ni že najhujši!, greh na svetu, kot je tudi še kako res, da je o njej najlažje pisati s polnim trebuhom in na načelni ravni, ki za gišočega seveda ni obvezujoča. Ce ste kdajkoli prebrali imenitno knjigo ruskega pisatelja Evgenija Ivanoviča Zamjatina Mi, ki jo je v slovenščino lepo prevedel za slovito in danes skoraj že pozabljeno zbirko Sto romanov Cankarjeve založbe Drago Bajt, veste, da se s tem, ko zapišeš "Mi smo... ", dejansko izogneš vsaki osebni odgovornosti, kar je seveda naj lepše, kot je seveda istočasno tudi pogubno. Knjigo Mi sem te dni ponovno imel v rokah, ker sem pač doma prekladal neke knjige, zbirke Sto romanov si v času, ko je izhajala, nisem mogel privoščiti, sem pa kasneje nakupil veliko knjig iz tega imenitnega niza broširanih knjižic, po navadi sem nanje naletel po Sloveniji v raznih prodajalnah s starimi knjigami, v katerih bralec zares najde knjižne bisere, če se le potrudi, in to za zelo majhne denarje. Moja knjiga Mi s skromno plastificirano na- slovnico je že porumenela, čas je napravil svoje in ob knjižni polici sem postal s knjigo v rokah in s hitrim, "poševnim" branjem sem naletel na nekaj pred časom sicer že skrbno prebranih strani, ki so mi bile čisto dovolj, da sem jo ponovno, a nejevoljno tudi odložil na knjižno polico, saj mi je ponovno branje prineslo pred oči čas, o katerem je drugi veliki pisatelj George Orwell napisal v svoji sloviti Živalski farmi, da so pač "nekateri prašiči bolj enaki od drugih prašičev". Zato nisem bil niti presenečen, ko sem na spletu zvečer, ko se kar nisem mogel otresti neprijetnega občutka, ki sem ga dobil ob prebranem, našel precej zapisov, v katerih literarni zgodovinarji vedo povedati, da je Orwell zelo dobro poznal Zamjatinov roman Mi in lahko zato bralci njegovo Živalsko farmo razumemo kot neke vrsto nadgradnjo Zamjatinovega Mi, pa čeprav je treba dodati, da je ruski pisatelj napisal svoj roman med leti 1919 in 1921 in mu moramo odkrito priznati, da je že na samem začetku graditve “komunističnega raja" še kako dobro razumel veliko prevaro, človeško zmoto, katere sem tudi sam bil deležen v vsej njeni razsežnosti, ki je bila najbolj boleča prav na osebni ravni, ko noben "MI" ni pomagal, da se sam nisi kruto zavedel, kako res je, da vsi mi le nismo enaki, ampak so nekateri bolj enaki od tebe in tebi podobnih. In sem tudi zato današnjih razlagalcev in oz-najevalcev skromnosti zelo sit, ker niso verodostojni, kot niso bili verodostojni vsi tisti, ki so prisegali na MI, tisti pogubni MI, pod katerim se je skrivalo nasilje, pokvarjenost in tisto razlikovanje med "našimi, pravimi, njihovimi, bolj enakimi od enakih”, ki je sicer res privedlo do zloma sistema, ki je prisegal na MI, a je za sabo pustilo duhovne pohabe, s katerimi se bomo ukvarjali še desetletja, saj si drugače ne morem razlagati današnjega stanja duha družbe. Tistim, ki smo skromnost živeli ter doživeli na lastni koži, je jasno, da je skromnost sicer res lepa čednost, kot pravi znani pregovor, a vemo, da je ta skromnost, ki nam jo ponujajo danes, samo novo, vsiljeno stanje, za katerega prav gotovo vsi tisti, ki so in smo skromno doslej živeli, nismo sami krivi, in je zato vsesplošno sklicevanje na tisti znani MI le še ena premišljena ter vsiljena prevara več, ki smo jim danes priča. Potiskanje ljudi na rob odločanja in življenja v družbi, v kateri nam je danes dano živeti, nima nobenega opravka s pravo, resnično, čedno skromnostjo, ki se nikdar ni razkazovala kot vrednota, ampak je to le bila, ne da bi ji bilo to treba vedno znova tudi poudarjati. In naj mi zato nihče ne zameri, če pod vsespo-lošnim oznanjanjem današnje zahteve po skromnosti sam vidim le (pre) veliko hinavščino, ki se sicer res skrbno zavija v svetlobel plašč čednosti, a za čednost in krepost pa itak vemo, da sta le tisti moralni, etični, značajski pozitivni lastnosti, ki sta nam omogočili in nam še danes omogočata, da živimo vsakdanjik z dostojanstvom človeka, ki se lahko ter mora tudi javno zgražati, ko je sprenevedanje le preveliko. Z veliko lahkoto to zapišem, tudi zato, ker je očitno, da bi se nekateri šele morali začeti učiti skromnosti in odpovedovanja vseh vrst, ki smo ju drugi že zarana dodobra spoznali, ju pa pri današnjih oznanjevalcih skromnosti še kako pogrešamo! Skromnemu človeku sta sicer res po navadi prirojeni pohlevnost in potrpežljivost, kar pa ne pomeni, da je tak človek tudi neumen. Športna skrb za ljudi s posebnimi potrebami Deset let pobude Zmagajmo vsi Robert Cotič Srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin Severne Primorske 2013 Kar nekaj priznanj je šlo "zamejskim" ljubiteljskim igralcem tor tega srečanja velika čast, ki zahteva veliko odgovornost. Ker je po ogledu predstav z vsako skupino imel temeljit pogovor, ni napisal utemeljitve posameznih nagrad. Publiko je povabil, naj si ogleda predstave, v katerih igrajo ti nagrajenci, da bi gledalci sami ugotovili, kakšne razsežnosti in kakovost ponuja ta severnoprimorski gledališki prostor. Izrazil je tudi željo, da bi se ta kvaliteta, posvečenost, pripravljenost za delo nadaljevale tudi v naslednji sezoni, ker "na tem koncu Slovenije teče zelo dobra voda ljubiteljske kulturne gledališke dejavnosti". Iskrene čestitke dobitnikom priznanj je izrekla tudi vodja Območne izpostave JSKD RS Nova Gorica Maja Bratec Jerman in se zahvalila SNG Nova Gorica, ker omogoča, da v njegovih prostorih poteka ta ljubiteljski gledališki dogodek. Zahvala je seveda šla tudi selektorju Jakominiju za dobro opravljeno delo. Nedeljski večer je JSKD Območna izpostava Nova Gorica priredil skupaj s SNG Nova Gorica. Program je brezhibno povezoval Nejc Cijan, slušatelj ljubljanske AGRFT, ki se je navdušenja za gledališče nalezel pri Amaterskem mladin- vlogo je šlo Robertu Cotiču za vlogo zidarja Feliceja v predstavi Steafana Bennija Pravljice (za odrasle) v izvedbi gledališke skupine Tik Tak Teater in v režiji nagrajenega Roberta Cotiča in Petru Cudru za vlogo Mileta Miliča v predstavi Mišo-lovka v izvedbi gledališke skupine BC iz Bovca in režiji Nejca Cudra. Priznanje za najboljšo glavno žensko vlogo pa je razveselilo Natalijo I Melink iz gledališke skupine Globočak Kambreško za vlogo Maričke v predstavi Na kmetih V. Moderndorferja v režiji Ane Facchini. V kratkem nagovoru je Gorazd Jakomini dejal, da je biti selek- Velika dvorana Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica se je v vetrovnem, a jasnem nedeljskem popoldnevu, 7. aprila 2013, napolnila tako, kot se vselej, ko na odru nastopajo ljubiteljski gledališki igralci, ki svoj prosti čas z veseljem in vzneseno namenjajo gledališkemu ustvarjanju in s tem dokazujejo, kako zelo priljubljena je gledališka dejavnost v društvih na Goriškem in sploh v tem predelu Primorske. Kot lani so tudi letos Nedeljska gledališka srečanja, pri publiki zelo priljubljen abonmajski niz ljubiteljskih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva, ki si ga je pred več leti zamislil režiser Emil Aberšek, sklenili igralci Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, in sicer s svojevrstno kriminalko Umor v vili i?oung Achilleja Campanileja. Vsa igra je prepredena z nitkami absurda, tako značilnega za Campa-nilejev gledališki slog, s petjem in plesnimi koraki. V izvedbi števerjanskih igralcev je pod režijskim vodstvom Franka Žerjala in ob režijski asistentki Jasmin Kovic, mladi gledališki zanesenjakinji, polni domiselnih zamisli, zaživela kot nenavadna, izvirna odrska postavitev, tudi zaradi uprizoritvenih - vključno scenskih - rešitev, za zdaj gotovo edinstvena v obširnem ljubiteljskem snovanju. Komaj za spoznanje je na novogoriškem odru - morda zaradi treme nastopajočih - ritmično izzvenela malce manj blesteče natančno kot sicer, a to smo opazili le tisti gledalci, ki smo jo že večkrat videli na naših "zamejskih" odrih. Več kot presenetila in navdušila je drež in režiji Jožeta Hrovata. Priznanje za najboljšo moško stransko vlogo so bili deležni Zvonko Simčič za vlogo mi-sterja Rounga v predstavi Umor v vili Roung Dramske družine iz Števerjana, Robert Marc za vlogo Vilija v predsta- vi Mama je umrla dvakrat V. Moderndorferja v izvedbi amaterske skupine Neblo v Goriških Brdih v režiji Ane Facchini in Marko Brajnik za vlogo Bata v predstavi Štirje letni časi V. Moderndorferja v režiji Jožeta Hrovata ter za vlogo inšpektorja v predstavi Ah, ti kavalirji Mojce Dolinšek v izvedbi članov društva Stanko Vuk Miren-Orehovlje in režiji Božidarja Tabaja. Priznanje za najboljšo glavno moško skem odru, ki ga več kot tri desetletja z veliko ljubeznijo vodi režiser, mentor in pedagog Emil Aberšek, ki je bil prisoten na slovesni podelitvi priznanj. Iva Koršič namreč tudi državnega selektorja Linhartovega srečanja Marka Bratuša, ki ima letos nalogo izbrati skupino najboljših ljubiteljskih gledaliških predstav, nastalih v letošnjem letu, za finalni del tega tekmovanja, ki bo v jeseni. Publika je ob koncu s skandiranim ploskanjem spremljala poklon števerjanskih igralcev, ki si zaslužijo vsestransko priznanje. Tega jim je sicer naklonil tudi letošnji selektor Srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin Severne Primorske, dramski igralec SNG Nova Gorica Gorazd Jakomini. Jakomini je namreč predstavi Umor v vili Roung dodelil priznanje za najboljšo predstavo v celoti. Kot vselej je bila namreč zadnja abonmajska ponudba Nedeljskih gledaliških srečanj tudi slavnostni konec Srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin Severne Primorske, segmenta Linhartovega srečanja, ki je letos 52. po vrsti in ga prireja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Linhartovo srečanje ima, kot rečeno, jesenski finalni del, na katerem nastopi kakih osem najboljših ljubiteljskih gledaliških skupin iz vse Slovenije, ki jih izbere selektor. Na nedeljskem večeru v Novi Gorici je bil prisoten tudi Matjaž Zmalc, strokovni svetovalec za gledališče na JSKD RS za kulturne dejavnosti. Tudi tokrat je zapisala konec pod Nedeljskimi gledališkimi srečanji predstava, ki je sodelovala na območnem srečanju gledaliških ljubiteljskih skupin v organizaciji JSKD Območne izpostave Nova Gorica. Tega dela Linhartovega srečanja se je udeležilo enajst predstav v izvedbi skupin od Idrije, Bovca, Ajdovščine do Gorice, Štan-dreža, Števerjana. Med njimi so bile tudi tri iz "zamejskega" dela Goriške, dramski odsek PD Štandrež, Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana in novonastali Tik Tak Teater iz Gorice. Vse tri so s svojimi predstavami pustile zelo dober vtis pri selektorju Jakominiju, ki je imel - po njegovih besedah - težko nalogo izbiranja prejemnikov priznanj, saj so vse prijavljene skupine dokazale, kako resno in zavzeto se lotevajo gledališke ustvarjalno- sti in kako živa je leta v tem delu Primorske. Kot smo že povedali, je predstava Umor v vili Roung v izvedbi števerjanske Dramske družine prejela priznanje za najbolj uspelo predstavo v celoti letošnjega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin Severne Primorske 2013. Ostala priznanja so bila tako porazdeljena: posebno priznanje po izboru strokovnega svetovalca Jakominija za avtorski tekst je prejela Mojca Dolinšek za gledališko igro Ah, ti kavalirji v izvedbi dramske skupine Kulturnega društva Stanko Vuk Miren-Orehovlje v režiji Božidarja Tabaja. Za najboljšo stransko žensko vlogo sta priznanji ex aequo prejeli Erna Wojčicki Germovšek za lik gospodične Krekove v predstavi Mišolovka Agathe Cristie v izvedbi gledališke skupine BC Bovec in režiji Nejca Cudra ter Vanja Bastiani za likjonike v predstavi Štirje letni časi Vinka Moderndorferja v izvedbi dramskega odseka PD Štan- Pogovor / Mirko Potočnik Frančiškov svetni red v Piranu V Piranu imamo med desetimi cerkvami tudi cerkev sv. Frančiška s pripadajočim minoritskim samostanom. Cerkev je laikom znana predvsem po tem, ker je v njej grobnica znane piranske družine Tartini, iz katere je izšel tudi glasbenik svetovnega slovesa, Giuseppe Tartini. Cerkev sv. Frančiška so bratje minoriti zače- li graditi leta 1301 in jo dokonča- li leta 1318. Vse od tedaj so bili minoriti prisotni v življenju Pirančanov. Morda bi morali najprej povedati, kdo so bratje minoriti. Sv. Frančišek Asiški, reformator srednjeveške bogate in skorumpirane Cerkve, je živel med letoma 1182 in 1226. Bil je sin bogatega asiškega trgovca, a se je po burni mladosti odpovedal posvetnemu življenju, dobesedno odložil bogata oblačila ter jih vrnil očetu in izbral pot revščine in ponižnosti. Sledilo mu je veliko mladih fantov, ki so hoteli živeti po njegovem zgledu, navdihoval pa je tudi mnoge poročene ljudi. Zato je ustanovil tri redove: prvi red, kamor spadajo minoriti, frančiškani in kapucini, drugi red, ki ga predstavljajo klarise, in tretji red, ki je namenjen poročenim ali samskim kristjanom. Zato se je Frančiškov svetni red (FSR) dolga stoletja imenoval "Tretji red sv. Frančiška", njegovi pripadniki pa "tretjeredniki". Vsi trije redovi navdih za svoje življenje črpajo iz življenja in duhovnosti sv. Frančiška Asiškega. Še danes je Frančišek simbol miru, preprostosti in sožitja človeka z naravo. Ta tretji red v Piranu nepretrgoma deluje že več kot 700 let. V Piranu je tudi edino krajevno bratstvo tretjerednikov, ki je kdaj v zgodovini imelo tajne člane. Okrog leta 1990, ko je piranski tretji red po dolgem času dobil skoraj 20 novih članov, sta vez s prejšnjo generacijo predstavljali dve domačinki, Giannina Filipas in Atti-lia Grisanci. Približno v tistem času se je FSR pridružil tudi gospod Mirko Potočnik, v marcu 2013 ponovno izvoljeni predsednik krajevnega bratstva. Da bi delovanje tega starodavnega reda bolj približali sodobnemu človeku, smo ga poprosili za pogovor. Sv. Frančišek je v stoletjih navdihoval mnoge znane osebnosti. Med znanimi Slovenci sta bila člana tretjega reda tudi arhitekt Jože Plečnik in dr. Anton Trstenjak. Mirko, ti si član FSR že skoraj 20 let. Kaj je tebe spodbudilo k temu, da si se pridružil temu redu? Resje, v zgodovini so bili člani tega reda mnogi pomembni ljudje, kot so bili npr. Krištof Kolumb in tudi številni svetniki. Naj te še do- polnim, v krajevnem bratstvu smo imeli slovesne obljube leta 1989, tako da bomo v prihodnjem letu obhajali že srebrni jubilej. V čem te navdihuje duhovnost sv. Frančiška? Predvsem v preprostosti in sprejemanju malih ljudi, tudi najbolj zavrženih, kot so bili v Frančiškovem času gobavci. Kaj lahko duhovnost sv. Frančiška nudi sodobnemu človeku? Dostojanstvo človeka, vsakega brez izjeme: revnega ali bogatega, pobožnega ali grešnika. Pa tudi spoštovanje Cerkve, katere člani so prav ti ljudje z vsemi svojimi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. Bi nam lahko na kratko povedal, kako je organiziran FSR? Frančiškov svetni red je organiziran podobno kot prva dva redova. Osnova reda so bratstva na krajevni ravni, ki se povezujejo v regionalna (v Sloveniji imamo tri pokrajinska bratstva: Koper, Ljubljana in Maribor), ta pa v narodno bratstvo. Bratstvo na vsakem nivoju vodi izvoljen svet bratstva. Celoten red vodi Mednarodni svet, ki ima sedež v Rimu. Podlaga za življenje reda in organiziranost je Vodilo reda in Konstitucije. Oba dokumenta, ki sta se skozi stoletja prilagajala potrebam, je potrdil papež Pavel VI. Morda veš, koliko pripadnikov ima FSR kot najstarejši svetni red po vsem svetu? Na svetu je okrog 800 tisoč pripadnikov reda z zaobljubo, ki delujejo v več kot sto državah, tudi v Aziji. Celo na Kitajskem, kjer jih še vedno preganjajo. Kakšne pa so bile konkretne naloge članov piranskega krajevnega bratstva skozi zgodovino? Vloga reda se je tudi v Piranu skozi stoletja prilagajala potrebam okolja in možnostim svojih članov. Tudi v Piranu je Tretji red v preteklosti skrbel za ostarele in bolne someščane. Tesno so sodelovali z brati minoriti pri njihovih dejavnostih na področju izobraževanja. Vedno so sestre in bratje sodelovali pri vseh potrebnih delih v župniji. Za FSR je značilno, da nima konkretnega poslanstva, kot npr. Karitas, je pa tudi karitativno delo obveza vsake sestre ali brata. Ali FSR skrbi samo za svoje člane? Kaj lahko danes k življenju v mestni skupnosti prispevamo člani FSR? FSR nikoli ni bil zaprt red. Celo nasprotno, po vzoru svojega ustanovitelja je bil odprt za vse in vsakega, ker so vsi del Božjega stvarstva in Božji dar. Sv. Frančišek je znan tudi po tem, da se je odpravil na obisk k tedanjemu turškemu sultanu. S tem je postal prvi pobudnik medverskega dialoga. So ti morda znana prizadevanja sedanjih redov sv. Frančiška za medverski dialog? Kako pa je s tem pri nas, v Sloveniji? Kaj pa pri nas v Piranu, ki je postal multikulturno mesto? Medverski dialog je tudi danes zelo pomemben. Po vsem svetu in tudi pri nas sestre in bratje to delo za sožitje in razumevanje spodbujajo in tudi vodijo. Piran je res multikulturno mesto, je pa tudi zelo sekularizirano. Težavo pri medsebojnem sodelovanju ali srečanjih predstavlja pa predvsem to, da pripadniki drugih verstev v naši občini nimajo svojih predstavnikov oz. organiziranosti, kot je npr. župnija. Verjetno se imamo prav Frančiškovi duhovnosti zahvaliti za duha sprave med verstvi? Že več kot 20 let se v Assisiju namreč srečujejo voditelji svetovnih verstev v skupni molit- vi za mir, temu pa je namenjen tudi vsakoletni ekumenski teden v naših cerkvah. Bi morda lahko povedal kaj več o tem? V vseh krajevnih bratstvih je vsako leto molitev v "Duhu Assi-sija"za mir in ohranitev stvarstva, ki je nadaljevanje skupnega srečanja v molitvi vseh verskih voditeljev skupaj s papežem Janezom Pavlom II. v Assisiju. V Sloveniji mladi Frančiškovi že tradicionalno organizirajo prireditev "Podaj MIR oko". Takrat npr. v Ljubljani skupaj obiščejo vsa svetišča različnih cerkva in skupaj molijo. Tudi po drugih mestih so k molitvi povabljeni vsi: kristjani katoliki, protestanti in pravoslavni pa tudi muslimani. Kako vidiš prihodnost FSR v Piranu, saj so člani v povprečju stari 65 let? Piranu mi Frančiškovi radi rečemo, da je mali Assisi. Zaradi številnih malih cerkvic, ki so v večini posvečene Mariji in starodavnosti mesta, ki mu poseben pečat daje minoritski samostan. Zato ni bojazni, da bi Frančiškov duh zamrl. Prihodnost krajevnega bratstva pa bo usmerjena predvsem na sosednje župnije, saj je Piran žal v resnici mesto starih. Za FSR v Piranu pa je pomembno še to, da imajo lahko zdaj v prenovljenem samostanu krajevna bratstva od drugod možnost za duhovne vaje, to pa je tudi priložnost za medsebojno srečanje in izmenjavo izkušenj in načrtovanja za prihodnost. Nov zagon nam predstavlja tudi nedavna oživitev krajevnega bratstva v Kopru. Mirko, hvala ti, ker si si vzel čas za pogovor. Želim ti uspešno vodenje krajevnega bratstva FSR! Hvala enako. Vsem bralcem pa s svetim Frančiškom želim mir in dobro. Špela Pahor