Ivan Kočar — Domžale:            ,
Bratje. bodimo |      trezni!
j^ S strahom opazujemo našo rnladi-*io, fci tako samozavestno in neozira-» |OČ fee na mnoge opomine onih, ki se Bjjostavljajo v bran proti neugnanemu B.^ovražniku alkoholu, drvi v lastno po-
^; Kriza, Td je zajela ves svet ns od-nehaje, temveč se še skoro bolje po-IKtnije, toda kljub temu se ne ustavi na-^a podivjanost ia ^onorelost. Mi drvi-mo naprej v še večjo pogubo i;i tone-mo v povodnji nesrečnega alkohola, ki zahteva vedno novih žrtev. Stevilni u-tx>/ise vrstijo: zda^ zakolje brat bra-"la isin očeta, mož ženo, mladi gospo-dar očeta preužitkarja. Kaj je vzrok tc-ga felobnega divjaštva? Običajno ne-Isrecni alkohol!                                     !
Pa zakaj nekateri ljudje, vzlasti m!a-'di fantje toliko pijejo? Ne samo zato, fcer je dobro, marvec zato, ke; ]^ ime-»litno! Domisljajo si, kakšna časi: je tot ce .veliko pijače vlijeja v svoj trebuh. Ce je to čast, potlej zasluži velikoveč-fo čast živina v hlevu in čeber pod ka-pom, ld epravijo veliko več vode v sebe kot t.ebuh  ničvrednega  pijanca.
P(O mestih in lstotaka tudi po de-'želah, so ob praznikih krčme nabito polne. Med razuzdanim vese'jačenjem Be čuje;o hreščeči glasovi harmonike, ^rrste se pari, sami mladi pari, — m!a-idc»t v kateri zremo našo bodočnost. IA Jcakšna je ta mladost? Vsa razpa-Ijena in ponorela, divja in razbr-^dana, fcia je strah gled!al!$ v ti \lzl [
Veseljačenje traja po:lej pozno v noč, dokler jie vzrojijo razgreti vinski duhoviJ. „                                          I
In (kaj se zg"odi potem? Nenadno nastane prepir in največkrat zaradi nc-znanega ali pa p av malenkostnega vzr<fka! Pridilšen krik se začuje; za-folislcajo Be ndži [n nastane potlej prav-cata 6itka, ki zahteva zopet nove žftve, — žrtvfe strupenega alkohola. .. — .
Ali !ni že prava vojna požrla do-yolj naših fantov, katerih trupla trohni-|o daleč od rodne grude na prostranih ruskih poljanah — o.nkraj žalostnega ^Diijestra, na Laškem in drugih bojiščih?
Kie. nam je treba popriieti za del/^
da se postavim-o v bran 'temu zakle-temu feovražniku človeštva? Vsi smo dolžni pomagati! Predvsem starši, ki naj "bi že malemu otroku vct!plli v sr-ce strah pred zastrupljevalcem ljudstva — alkoholom. Gotovo pa ss tj ne dogaja, posebno po, vinorodnih krajih ne, kjer pijejo otroci vino namesto vo-de  in  mleka...
Ni čudno potem, da je na*sa mladi-na tako divjaška, ko se že v otroš-kih le.ih vda pijančevanju. Inčebizmer-no už vali alkoholn« pijače, kakor to de-lavo drugi prcsvetljeni narodi, ne bi i-melo za nas us^dnega pomena, nego se  vdajamo  tako  divjemu   popivan^u.
Naša ožja slovenska domovina ima ob vsaki priliki, veseli ali žalostni ne-šteto vesŠic, na katerih se ne samo pfeše nego ss tudi praznijo soJi. Mor-da mi bo fcdo u.govarja!, da razne pri-like še vneteje slavijo Dunajčani in JParižani. Naj le, ker imajo denar, a mi smo siromaki, ki moramo preje p.iti do večjega blagostanja, predno si lahko privoščimo razkošje bogatinov. Vseh teh veselic In prireditevi je pri nas na Slovenskem več ko prevec. Z veselja-čenjem in brezmejnim piiančevanjern Slovenci ne bomo napredovali m m gospodarskem, ne na prosvetnem po lju; pač pi nam je tiko divje pijanče-vanje lahko usodno, ker po vsem po-snemamo rdečepolte Indijance, — ki s6 za omamni strup ,,belih" 0.3V0j'e-valcev p^odali svojo vekovito kultu;o in vse zgodovinske tekovine, kateiim se čudijo zgodovinarji. Čisto pleme In-dijancev je izginilo skoro docela, ker Se je da!o v oblast angleškega žganja in ,,be!e kulture", ki j2 vedela^ s čim lahko iztrebi močan in zdrav narod, ki ne pozna strupenili mamil. —
(Dostavek iiredništva: Članek na-šega sotrudnika iz L>omža!, katerega prispevke smo že večkrat priobrili in jih še bomo je kakor nalašč za naše raz-mere. Nešteti poboji, umori, ^krvavi ekscesi in druge nerodnosti pri nas pol-nijo kolone časopisja. Ne bilo bi na-'pačno, ako bi se našel izda^ateli z\ list pod imenom ,,Pijanec" ali ,,Auibiksar". Ta bi moral vestno -^biiuti vse zločinC, in nerednosti, katere je neposredno za-krivil nesrečni alkohol, ostalo časopisje pa bi se naj bolj bavilo z gospodarskii"; in kultur,nimi problemi na^e l^pe dcmo-
vine. Iz razioga, ker se sramujemo te kulturne sramote tudi ne priobčujemo —principijeino ne — takih izgredov. Piti ni zločin. Le po pameti pijmo božjo kapljico in zmernost bodi nam načelo življenja!)