ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« L Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: POVEZOVANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 2. Šifra projekta: V5-0308 3 ■ Naslov projekta: Gospodarske javne službe s področja vodooskrbe in odvajanja in čiščenja odpadnih voda in trg 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: 3 .2 Naslov projekta v angleškem jeziku: Public services in the field of water supply and wastewater collection and treatment and markets 4. Ključne besede projekta 4.1 Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: Gospodarske javne službe, vodooskrba, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, benchmarking, sistemi nadzora 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: Public services, water supply, wastewater collection and treatment, benchmarking, control systems 5. Sfaziv nosilne raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 5.1 Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): Inštitut za hidravlične raziskave, J.R.Z. 6. Sofinancer/sofinanceiji: 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 19443 Nataša Atanasova Datum: 10.11.2008 Podpis^^i^^e^pr^^a: asist.dr.'^alasa Atanasova Podpis in žig izvajalca: pooblastilu dekan FGG prof. ctr. Bojan Majes n. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta dosežem? H a) v celoti b) delno c) ne 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? J a) da E b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela ; V skladu s predloženim programom dela je bil v okviru obravnavanega projekta obdelan sklop, ki se nanaša na izvajanje obveznih javnih služb varstva okolja: odvajanje in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter javna služba oskrbe s pitno vodo v okvirih kot jih podaja zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Pri tem je bilo predvideno, da se opredeli pristope, ki narekujejo prehod na javno-zasebno partnerstvo na obravanavanem področju, da bi v čim večji možni meri izkoristili prednosti, ki jih samo javno-zasebno parterstvo prinaša, hkrati pa identificirali tudi tveganja ki jih tovrstni pristop nosi s seboj. Pri obdelavi področja, ki integrira podatke o izvajanju javnih služb v celotni Republiki Sloveniji in to tako s tehničnega kot tudi s pravnega in ekonomskega vidika smo izluščili ključne elemente na katere je potrebno biti pozoren pri izvajanju teh javnih služb, še posebej pa v obliki javno-zasebnega partnerstva. Vodilo pri oblikovanju in vrednotenju je bil zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ob tem pa tudi sodobni članki in smernice, ki so bili na razpolago in razvite v sodelovanju s partnerskimi organizacijami. Pri identifikaciji je bil v osnovi dan poudarek na obvladovanju tveganj, ki so z vidika javno-zasebnea partnerstva ključni elment, ki opredeljuje razliko med javno-naročniškim partnerstvom in pravim javno-zasebnim partnerstvom. Na področju navedenih gospodarskih javnih služb tveganja opredljuje predvsem: Prostorska razpršenost dejavnosti ~ sistemi za izvajanje dejavnosti oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadtiih voda so omrežja in kot taka prostorsko izredno razpršena. S tem so navedena omrežja in dejavnost njihove izgradnje ter vzdrževanja izpostavljeni številnim lokalno pogojenim tveganjem. Dolga časovna dimenzija izvajanja potencialne koncesionirane dejavnosti - časovni horizont načrtovanja vodovodnega sistema in kanalizacijskega sistema je do petdeset let in še sedaj so v številnih delih vodovodnih omrežij v RS v uporabi cevi, ki dosegajo ali presegajo to starost. Glede na to, izrazito dolgo Eksternalizacija kot osnovni koncept javne službe in zagotavljanja javnega interesa bo za zasebnega izvajalca javne službe še vedno mehanizem preko katerega bo lahko razbremenil svojo dejavnost nekaterih stroškov in jo prenesel preko različnih mehanizmov (ob upoštevanju koncesijske pogodbe) v domeno izvajanja javnih služb. Dinamično prilagajanje potrebam javnosti - uporabnikom. Pravno močno normirani okvir, ki podpira delovanje javno-zasebnega partnerstva v preko koncesijske pogodbe zagotavlja, da so naloge, tveganja in koristi pregledno razporejeni med koncendentom in koncesionarjem. Hkrati pa lahko ugotavljamo, da so pojav vode, naloge, ki so vezane nanje in potreba po vodi zelo dinamična kategorija. Pri prilagajanju obeh elementov (pojav in pravni okvir) pa lahko pride do težav. Interventni značaj obeh javnih služb - ko je potrebno izvesti določene interventne sanacijske ukrepe zaradi zaščite javnega interesa, ne glede na to kdo (če kdo) bo v končni fazi pokril stroške interventnega ukrepa. Interakcija sistema s kompleksnimi naravnimi procesi - tako sistem oskrbe s pitno vodo, kot sistem odvodnjavanja odpadnih voda sta antropogena sistema, ki sta močno odvisna od naravnih procesov te interakcije lahko idnetificiramo kot: o_časovna in prostorska dinamika količine vodnih virov;_ ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno liipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preveijanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. o dinamika kakovosti vodnih virov, o geomehanski procesi, ki vplivajo na podzemno infrastrukturo - lomi cevi; o fizikalno-kemični procesi, ki vplivajo na staranje infrastrukture (še posebej podzemne infrastrukture); o pojavi transporta vode in nanjo vezanih koncentracij; o drugi kompleksni naravni procesi. Nedoločljivost procesov in mehanizmov storitve - zaradi visoke kompleksnosti izvajanja storitve in številnih dejavnikov, ki vplivajo na izvajanje storitve je nedoločljivost procesov in mehanizmov storitve dejstvo, saj se monitoring vodovodnih omrežij in kanalizacijskih omrežij izvaja le v zelo omejenih nadzornih točkah, ki dajo tudi omejen pogled na dejansko stanje vodovodnih in kanalizacijskih sistemov. Glavni indikator te nedoločljivosti so tudi vodne izgube iz vodovodnih sistemov, ter infiltracija/eksfiltracija iz kanalizacijskih sistemov. Navedeni elementi, ki jih že upravljalec (javni ali zasebni) težko spremlja, je še težje spremljati z naslova nadzornega oz. regulativnega organa, ki bi spremljal realizacijo storitve zasebnega izvajalca. Glede na navedeno je očitno, da so mehanizmi za obvladovanje tveganj in njihovo alokacijo na področju javno-zasebnega partnerstva izredno zahtevni. V okviru naloge smo te mehanizme identificirali in podali usmeritve za njihovo prioritetno obravnavo. Šele s sistematičnim spremljanjem in vrednotenjem tveganj je mogoče vzpostaviti ustrezne pogoje za javno-zasebno partnerstvo na navedenem področju. Dokler pa mehanizmi za alokacijo tveganj niso vzpostavljeni je smiselno vzdrževati navedene službe v domeni javnega izvajanja služb, ob tem pa hkrati razvijati orodja za izboljšano obvladovanje tveganj, saj so mehanismi izboljšanega spremljanja tveganj tudi osnova za učinkovito in uspešno delo navedenih organizacij v domeni javnih služb. 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; 3.2. 3 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; 3 d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, Id je usmeijen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; ^ e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: Q zdravstveno varstvo (z igemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme, h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Neposreden rezultat prinaša metodološko potrjena ugotovitev, da pri javno-zasebnem partnerstvu na področju javnih služb odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ter področju oskrbe s pitno vodo obstaja široko in težko obvladvijvo področje tveganj, ki jih je težko alocirati. Glede na temeljno naravo javno-zasebnega partnerstva pa je prav dobra razporeditev tveganj med koncesionaijem in koncendentom tisto, kar loči tovrstno partnerstvo od javnonaročniškega. Tveganja so bila v okviru raziskovalne naloge identificirana in sistematično razčlenjena in ugotovljeno je bilo, da so ravno tveganja na področju vodooskrbe in zbiranja ter obdelave odpadnih voda izredno težko obvladljiva in s tem težko prenosljiva. Zaradi navedenega je predlagano, da je potrebno pred širšim pristopom v področje javno-zasebnega partnerstva doseči dovolj dobro in sistematično obvladovanje vseh tveganj na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanju ter čiščenju odpadnih voda. Šele po tem, ko nek sistem deluje več let v pogojih obvladovanja in analize tveganj je mogoče pristopiti k realizaciji javno zasebnega partnerstva z ustrezno obladladanimi tveganji in delitvijo tveganj med koncendentom in koncesionarjem.__ 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Dolgoročni rezultati projekta so pomembni, saj utemeljujejo pomen obvladovanja tveganj na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Tako smo v zaključni fazi projekta vzpostavili tudi stike z več komunalnimi podjetji - izvjalci javne službe, ki so zainteresirani za identifikacijo in obvladovanje tveganj kot ključnega manjkajočega člena za uspešno izvajanje javne službe tako na način javnega podjetja, kot tudi v obliki javno-zasebnega partnerstva._ 3.5. Kje obstaja veijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? K a) v domačih znanstvenih krogih; b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 3 c) pri domačih uporabnikih; 3 d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinanceijev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?_ Poleg sofmancerja (Ministrstvo za okolje in prostor) izražajo interes po rezultatih tudi občine, ki imajo na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo nosilno vlogo, hkrati pa tudi izvajalci javne službe, ki so nosilci strokovnih vsebin na obravnavanem področju. Pri tem ima področje identifikacije in obvladovanja tveganja tudi pomembno stroškovno dimenzijo, ki je osnova za oblikovanje cen storitev navedenih javnih služb.__ 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?__ V raziskovalni projekt je bila vključeni en dodiplomski in en podiplomski študent, ki pa v času trajanja projekta še niso zaključili študija. 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami. _ Pri raziskovalnem delu smo vzpostavili sodelovanje z zvezo NATO - ARW koncept, saj se prav ta zveza intenzivno ukvarja tudi z vprašanjem tveganj (obratovalnih in varnostnih) na področju ključne infrastrukture, kamor se umešča tudi oskrba s pitno vodo. Poleg navedenega sodelovanja je bilo sodelovanje aktivno tudi z Tehnično Univerzo v Gradcu ter Univerzo v Exetru (Centre for Water Systems) preko katerih smo izvajali primerjalne analize glede njihovih pristopov na področju obvladovanja tveganj._ 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?_ Rezultati sodelovanja so usmerjeni predvsem na razvoj smernic in izkušenj za obvladovanje tveganj pri oskrbi s pitno vodo v Republiko Slovenijo. Tako je bil vzporedno z raziskovalnim projektom izveden prenos izkušenj v prakso v RS, saj je bil v letu 2008 izvedena modifikacija poročevalskih vsebin za nacionalno poročanje o izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, kakor tudi testna vzpostavitev poročanja za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo. Oba poročevalska sistema vsebujeta elemente obvladovanja tveganj in sta kot taka tudi osnova za nadaljnje sistematično delo na področju razvoja ustreznih mehanizmov za ustreznejše izvajanje javnih služb in možnih usmeritev v javno-zasebno partnerstvo. Sodelovanje s tujimi partnerji se bo nadaljevalo z vidika usklajevnja poročevalskih in drugih sistmov, ki naslavljajo obladovanje tveganj na področju vodooskrbe in odvajanja odpadnih voda. 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sanii iz spletne strani;http:/www.izum.si/ Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska 48 1000 Ljubljana Izvajalec: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Inštitut za zdravstveno hidrotehniko Jamova 2 1000 Ljubljana Končno poročilo projekta: V5-0308 Gospodarske javne službe s področja vodooskrbe in odvajanja in čiščenja odpadnih voda in trg oktober 2008 Verzija LO C projekta: ataša Atanasova KAZALO: 1.0 Uvod.....................................................................................................................................3 1.1 Trendi in usmeritve..........................................................................................................4 2. LJveljavaljanje tržne konkurence v izvajanje javnih služb odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo.......................................................................................7 2.1 Pogoj plačevanja v okviru javno- zasebnega partnerstva Nosilstvo tveganj in javno -zasebno partnerstvo................................................................................................................7 2.2 Prenos tveganj in javno - zasebno partnerstvo................................................................8 2.3 Ekonomika in upravičenost j avno-zasebnega partnerstva.........................................9 2.4 Zakon o javno- zasebnem partnerstvu in področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda 10 2.5 Predlog ureditve sistema za nadzor izvajanja javnih služb......................................11 3. Javno - zasebno partnerstvo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo................................................................................................................................11 3.1 Javno zasebno partnerstvo in investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter vodooskrbne sisteme..............................................................................................11 3.2 Javno zasebno partaerstvo in upravljanje s sistemi oskbe s pitno vodo in sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda...................................................................................13 4. Umestitev sektorja oskrbe s pitno vodo in sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda glede položaja v javno zasebnem partnerstvu..........................................................................14 4.1 Opredelitev subjektov in dejavnosti...............................................................................15 4.2 Opredelitev infrastrukture..............................................................................................16 4.3 Sistem financiranja za izvedbo sistemov oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda......................................................................................................................16 4.4 Tveganja na področju sistemov oskrbe s pitno vodo in sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.........................................................................16 4.5 Predmet prenosa nalog na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo............................................................................................................................21 4.6 Računovodski status infrastrukture oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.........................................................................23 5. Zaključki..............................................................................................................................27 iü i-____1____ 1.0 Uvod v zvezi s pojmom javno-zasebnega partnerstva (angl. Public - PrivatePartnership) bi biJo mogoče na splošno zapisati, da obsega različne oblike sodelovanja med javnimi organi in poslovnim svetom, katerih cilj je zagotoviti zasebno iniciativo za financiranje, upravljanje, vzpostavitev, prenovo, vodenje ali vzdrževanje infrastrukture oziroma izvajanje javnih storitev in za katerega so značilne dolgoročne pogodbe ter delitev tveganja in učinkov poslovanja. Po vsebini obsega javno-zasebno partnerstvo na eni strani zasebna vlaganja v javne projekte, na drugi pa javno sofinanciranje zasebnih projektov, ki so v javnem interesu. Na področju gospodarjenja z vodami je mogoče javno-zasebno partnerstvo identificirati na naslednjih sistemskih sklopih: - izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo (Zakon o varstvu okolja), - odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda (Zakon o varstvu okolja), - izvajanje javnih služb vezanih na vodno infrastrukturo (Zakon o vodah), - izvajanje javnih služb vezanih na programiranje na povodjih (Zakon o vodah), - izvajanje del in nalog vezanih na hidromelioracijsko infrastrukturo (Zakon o kmetijskih zemljiščih). Primerjava navedenih področij kaže na to, da so v Sloveniji najbolje uveljavljene in nonnirane obvezne gospodarske javne službe varstva okolja, ki so definirane po zakonu o varstvu okolja, saj imajo tudi najdaljšo tradicijo. Javne službe, ki so opredeljene po Zakonu o vodah so opredeljene šele od leta 2002 in imajo zato nekaj krajšo tradicijo. Naloge vezane na hidromelioracijsko infrastrukturo pa so v splošnem pravno podnormirane, saj so opredeljene kot javna služba Šele s spremembami zakona o kmetijstvu iz leta 2008. Pri vseh navedenih službah pri javno-zasebnem partnerstvu ne gre za enotno definiran pravni pojem. Čeprav so koncesijske pogodbe pretežna in najprimernejša oblika teh projektov, pojem ne izključuje javno-naročniških odnosov, če so za takšno razmeije izpolnjene predpostavke (zlasti delež javnofinančnih sredstev). Če nosi javni partner večino tveganja ali celotno gospodarsko tveganje izvajanja javno-zasebnega partnerstva, se partnerstvo ne glede na poimenovanje oziroma določbe posebnega zakona ne Šteje za koncesijsko, temveč za javnonaročniško. Glede na navedeno lahko ugotavljamo, da se na področju gospodarjenja z vodami po vseh sektorjih trenutno izvaja javno-zasebno partnerstvo v javnonaročniški obliki. Razlog za to je močna regulativa na področju oblikovanja cen storitev in pokrivanje eventualnih izgub izvajalcev javnih služb, ki so v večini primerov (vodovod, kanalizacija) javna podjetja. Na ta način so tveganja vezana na izvajanje javnih služb močno omejena in zato ne moremo govoriti o koncesijskem partnerstvu po novem Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu. V zvezi s pojmom »tveganje« gre v primeru koncesij za sestavljanje dveh vrst tveganj, in sicer tveganje v zvezi z izgradnjo objekta (tovrstno tveganje obstaja tudi v primeru javnih naročil) in s specifičnostjo koncesij ter tveganje v zvezi z upravljanjem/obratovanjem objekta. Glede na dosedanje pogodbe z izvajalci upravljanja z vodnogospodarsko infrastrukturo ima ključnega pomena pogodbena klavzula, da lastnik sporazumno z upravljalcem prevzema tveganja, kar se realizira tako na področju vodne infrasatrukture, kjer so zaradi narave infrastrukture tveganja in odgovornosti zelo veliki, kakor tudi na področju ostale vodnogospodarske infrastrukture. Glede na to, da so naloge vezane na upravljanje in obratovanje objektov vodnogospodarske infrastrukture dokaj jasno opredeljene in trdno opredeljeni tudi načini financiranja teh nalog, preostane glavno tveganje v katerega je potrebno usmeriti pozornost na področju tveganj v tveganje zvezi z izvedbo infrastrukture. Zato je v nadaljevanju naloge bila večja pozornost posvečena nalogam, kijih izvajalec javne službe izvaja v sklopu obvladovanja svojega področja in elementu tveganj, ki je vezan na izvajanje naloge. Drugi vsebinski sklop se nanaša na lasmiško preoblikovanje, ki ga zahteva zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Da bi podjetje bilo javno podjetje mora biti namreč popolnoma v lasti javne pravne osebe (občine, država). Sicer je to podjetje zasebnopravnega značaja in mora pristopiti k sklepanju koncesijskega razmeija s koncendentom. To preoblikovanje predstavlja velik izziv za izvajalce javne službe na področju obveznih javnih služb varstva okolja. 1.1 Trendi in usmeritve Trendi razvitih držav gredo v smeri zmanjševanja oziroma privatizacije javnega sektorja na eni strani in povečevanja gospodarske nadzorne funkcije na drugi strani. Javni in zasebni sektor se spreminjata v različnih fazah razvoja, spreminjajo pa se tudi pogledi na njuno razmeije in povezanost, partnerstvo ali pa tekmovanje. Javni sektor je največji in najpomembnejši potrošnik v lastni državi. Država, ki želi biti uspešna, mora to breme zmanjšati. Neoklasični ekonomski teoretiki uvrščajo v javni sektor le tiste komponente, ki jih zasebni sektor nc more bolje upravljati zaradi napak v delovanju trga; to so dejavnosti, ki zadostujejo dvema kriterijema: da trg ni zmožen sam po sebi opraviti optimalne alokacije virov ter da javni sektor alocira vire učinkoviteje kot zasebni. Liberalizacija in deregulacija je trend, ki ima za cilj zmanjšati obseg privilegiranih načinov opravljanja dejavnosti, ki so javnega pomena oziroma morajo biti na voljo vsem, ter uvajanje trga in konkurence na ta področja. Reforma javnega sektorja posega v birokratski sistem, ki je ta sektor naredil predvsem stroškovno in funkcionalno neučinkovit. V svetu prihaja do bistveno spremenjene vloge države pri zagotavljanju infrastruktumih storitev in pri financiranju novih infrastruktumih objektov. Vlogo financerja vse bolj prevzema zasebni sektor, država pa krepi svojo vlogo na področju regulative in nadzora. V nasprotju z obdobjem treh dekad po drugi svetovni vojni, v katerem je država sama bila tako proizvajalka storitev v infrastruktumih sektorjih kakor tudi praktično ekskiuzivni financer izgradnje novih infrastruktumih objektov, je v zadnjem obdobju prišlo do pospešenega vključevanja privatnega sektorja v proizvodnjo infrastruktumih storitev. Kljub priseganju na delovanje tržnih zakonitosti je povsem jasno, da tržni mehanizem sam po sebi ne more vedno reševati zapletenih problemov gospodarskega razvoja. Odločitev o tem, ali naj določeno dejavnost prepustimo trgu ali državi, izhaja tudi iz tehtanja stroškov države. Delovanje trga v popolni konkurenci in ob racionalnem obnašanju subjektov na trgu vodi do učinkovitih odločitev in do učinkovitega gospodarstva v celoti. V razmerah nepopolne ^i;: J konkurence pa ni subjektov, ki bi vodili gospodarstvo k učinkovitemu stanju. V takih pogojih mora država določiti pogoje poslovanja. Javno-zasebno partnerstvo je koncept, ki vključuje javni in zasebni sektor pri izgradnji infrastrukture ali pri opravljanju storitev. Partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem lahko opredelimo kot delegiranje izvajanja javnih storitev za določeno časovno obdobje. 1 aka oblika sodelovanja pripoznava, da imata obe strani, javni in privatni sektor, prednosti pri izvajanju vnaprej opredeljenih nalog. Namen sodelovanja je omogočiti vsakemu sektorju, da dela, kar najbolje zna, s čimer se javne storitve in infrastruktura zagotavljajo na najbolj ekonomsko učinkovit način. Ustrezna zakonodaja je predpogoj dolgoročnega in uspešnega sodelovanja obeh partnerjev. Temeljni elementi, ki definirajo partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem, so: - povezava zasebnega podjetja z upravljanjem javne dejavnosti, - plačila, vezana na kakovost storitev in na povpraševanje, delitev tveganj. Pri vsem tem je potrebno poudariti potrebo po izredno dobrem poznavanju dejavnosti in tveganj, ki nastopajo v njej, saj je mogoče le na podlagi dobrega poznavanja (in tudi modeliranja procesov v dejavnosti) opredeliti le-to dovolj natančno, da je jasno kako se naloge, stroški, prihodki in tveganja razporejajo med javno in privatno odgovornost. Podnormiranost področja (kar je pogosto pri področju gospodarjenja z vodami) vodi v latentni konflikt med javnim in zasebnim, saj se v primeru nealociranih tveganj vsaka stran brani prevzema odgovornosti zanje. Vzroki za sodelovanje javnega in privatnega sektoqa so v prednostih, ki jih taka oblika financiranja prinaša za obe strani: - za privatni sektor je naložba z minimalnim tveganjem in zagotovljenimi, dogovoijenimi donosi; - za javni sektor ima tako sodelovanje pozitiven vpliv na proračun. Sekundami poslovni vzrok za sodelovanje privatnega sektorja je lahko tudi v optimalni izkoriščenosti svojih virov, pozitivnih učinkih v sklopu sistema trženja in ostalih pozitivnih učinkih. Kompleksnost infrastrukture oskrbe s pitno vodo in odvjanja in čiščenja odpadnih voda je pogojena s številnimi dejavniki, ki vplivajo na tveganja hkrati pa tudi na normiranost področja - standardiziranost in predvidljivost pojavljanja tveganj. Če je namreč v določenih območjih standardiziranost dejavnosti lahko visoka (npr. telekomunikacije, oskrba ostarelih občanov ipd.) je na področju teh javnih služb normiranost zelo nizka. To je pogojeno z dejstvom da na področju gospodarjenja z vodami prihaja do tesne interakcije med naravnim sistemom (vodni krog), širšim antropogenim sistmom (npr. raba zemljišč, različne dejavnosti) in ožjim antropogenim sistemom (npr. oskrbovalni sistem za pitno vodo). Kompleksnost se izkazuje v naslednjih elementih: - Prostorska razpršenost dejavnosti - sistemi za izvajanje dejavnosti oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda so ontu-ežja in kot taka prostorsko izredno razpršena. S tem so navedena omrežja in dejavnost njihove izgradnje ter vzdrževanja izpostavljeni številnim lokalno pogojenim tveganjem. Dolga časovna dimenzija izvajanja potencialne koncesionirane dejavnosti - časovni horizont načrtovanja vodovodnega sistema in kanalizacijskega sistema je do petdeset let in še sedaj so v številnih delih vodovodnih omrežij v RS v uporabi cevi, ki dosegajo ali presegajo to starost. Glede na to, izrazito dolgo Eksternalizacija kot osnovni koncept javne službe in zagotavljanja javnega interesa bo za zasebnega izvajalca javne službe še vedno mehanizem preko katerega bo lahko razbremenil svojo dejavnost nekaterih stroškov in jo prenesel preko različnih mehanizmov (ob upoštevanju koncesijske pogodbe) v domeno izvajanja javnih služb. Dinamično prilagajanje potrebam javnosti - uporabnikom. Pravno močno normirani okvir, ki podpira delovanje javno-zasebnega partnerstva v preko koncesijske pogodbe zagotavlja, da so naloge, tveganja in koristi pregledno razporejeni med koncendentom in koncesionarjem. Hkrati pa lahko ugotavljamo, da so pojav vode, naloge, ki so vezane nanje in potreba po vodi zelo dinamična kategorija. Pri prilagajanju obeh elementov (pojav in pravni okvir) pa lahko pride do težav. Interventni značaj obeh lavnih služb - ko je potrebno izvesti določene interventne sanacijske ukrepe zaradi zaščite javnega interesa, ne glede na to kdo (Če kdo) bo v končni fazi pokril stroške interventnega ukrepa. Interakcija sistema s kompleksnimi naravnimi procesi - tako sistem oskrbe s pitno vodo, kot sistem odvodnjavanja odpadnih voda sta antropogena sistema, ki sta močno odvisna od naravnih procesov te interakcije lahko idnetificiramo kot: o časovna in prostorska dinamika količine vodnih virov; o dinamika kakovosti vodnih virov; o geomehanski procesi, ki vplivajo na podzemno infrastrukturo - lomi cevi; o fizikalno-kemični procesi, ki vplivajo na staranje infrastrukture (še posebej podzemne infrastrukture); o pojavi transporta vode in nanjo vezanih koncentracij; o drugi kompleksni naravni procesi. Nedoločljivost procesov in mehanizmov storitve - zaradi visoke kompleksnosti izvajanja storitve in številnih dejavnikov, ki vplivajo na izvajanje storitve je nedoločljivost procesov in mehanizmov storitve dejstvo, saj se monitoring vodovodnih omrežij in kanalizacijskih omrežij izvaja le v zelo omejenih nadzornih točkah, ki dajo tudi omejen pogled na dejansko stanje vodovodnih in kanalizacijskih sistemov. Glavni indikator te nedoločljivosti so tudi vodne izgube iz vodovodnih sistemov, ter infiltracija/eksfiltracija iz kanalizacijskih sistemov. Navedeni elementi, ki jih že upravljalec (javni ali zasebni) težko spremlja, je še težje spremljali z naslova nadzornega o/, regulativnega organa, ki bi spremljal realizacijo storitve zasebnega izvajalca. Na nedoločljivost vpliva predvsem to, da je infrastruktura oskrbe s pitno vodo in kanalizacijska infrastruktura pretežno pod zemljo. 2. Uveljavaljanje tržne konkurence v izvajanje javnih služb odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo Tržno konkurenco tako lahko uvajamo v javni sektor javne službe varstva okolja, dokler: i. znižujemo stroške in poveČMiemo kakovost storitev - če pri učinkovitosti zniževanja stroškov storitve v primeru zasebnega izvajalca storitve skoraj ni mogoče dvomiti, saj je osnovno načelo zasebnega podjetja maksimiziranje profila, pa je povečevanje kakovosti storitev lahko dvorezen meč. Povečevanje kakovosti storitev je mogoče opazovati skozi prizmo nedoločljivosti kakovosti storitev, ki je predstavljena v prejšnjem poglavju. Poleg tega je lahko zniževanje stroškov storitev relativna kategorija, saj se lahko pod splošnim okriljem zniževanja stroškov, ti celo povišajo. 2. povečujemo preglednost nad dejavnostjo izvajalcev ~ za nadzor nad zasebnimi izvajalci javne službe je nujno potrebno vzpostaviti ustrezen regulatomi mehanizem in poročevalski/spremljevalski sistem, saj drugega orodja razen tega običajno koncendent niti nima na razpolago. Enak sistem je mogoče vzpostaviti tudi nad izvajanjem del in nalog javnih podjetij, čeprav se v teh primerih pogosto to naročniku ne zdi najvišja prioriteta, saj pogosto javna institucija (država, občina) meni, da ima preko lastništva dovolj močan vpliv na izvajanje dejavnosti javnega podjetja. 3. ne zmanjšujemo stopnje zaupanja med izvajalci in uporabniki - za odnos med izvajalci javne službe in uporabniki le-te imajo pomembno vlogo skupnosti uporabnikov oziroma zavedanje, da tudi uporabniki s svojim obnašanjem oziroma načinom uporabe storitve javne službe vplivamo na samo uspešnost in učinkovitost izvajanja javne službe. Skupnosti uporabnikov storitev javne službe v Republiki Sloveniji ne obstajajo, njihovo vlogo pa imajo organi lokalnih skupnosti. 4. ohranjamo enak dostop uporabnikov do storitev: uporabniki storitev morajo imeti enak dostop do storitve - predvsem se ta enakost izvaja v okviru enega oskrbovalnega sistema. 5. ne zmanjšujemo odgovornosti izvajalcev do naročnikov storitev, kar je mogoče izvajati preko različnih nadzornih mehanizmov (lastniški, inšpekcijski, civilnopravni). 2.1 Pogoj plačevanja v okviru javno- zasebnega partnerstva Nosilstvo tveganj in javno - zasebno partnerstvo Tu velja poudariti, da med predpostavkami obstoja koncesije ni najti pogoja, da so plačniki uporabniki koncesionarjevih storitev. V primeru sistemov oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda to sicer velja, saj so plačniki neposredni uporabniki, a le za storitve vzdrževanja (rednega in investicijskega) in obratovanja infrastrukture, na področju investicijskega vzdrževanja in razvoja sistemov pa je situacija že bolj kompleksna. Plačnik, koncesionaijevih storitev je lahko tudi država oziroma druga javna oblast, ki je koncesijo podelila, kar je lahko tudi na področju investicij v sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo. Glede na plačnika lahko govorimo o pozitivni ali negativni koncesiji. Subjekt plačila za definiranje pojma po evropskem pravu ni relevanten. Pogoj je, da je plačilo odvisno od eksploatacije objekta. 2.2 Prenos tveganj in javno - zasebno partnerstvo Posebej pomembna glede prenosa tveganja je opredelitev, da gre za javno naročilo, če javna oblast (koncedent) v razmerju nastopa v vlogi nosilca poslovnega tveganja, na primer v vlogi garanta v primeru izpada pričakovanega dohodka. V primeru opredelitve sistemov oskrbe s pitno vodo in sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda v okviru javno-zasebnega partnerstva je mogoče opredeliti poslovno tveganje predvsem na naslednjih področjih: 1) Dejanska uporaba sistemov oskrbe s pitno vodo in sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda - Problem dejanske rabe in prevzem poslovnih tveganj vezanih nanjo se v RS izkazuje najbolj očitno v primeru koncesionirane izvedbe čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode, Koncesionar namreč zgradi čistilno napravo, koncendent pa zamuja z razvojem kanalizacijskega omrežja. Tako na čistilno napravo ne pride dovolj odpadne vode, saj nanjo ni priključeno dovolj uporabnikov, da bi lahko v predvidenem okviru omogočili ekonomiko njenega poslovanja. Običajno se koncesionar za takšne primere zaščiti s določbo »polno za prazno« v koncesijski pogodbi. 2) Pripravljenost za plačevanje storitve Pripravljenost plačevanja za storitev je v splošnem odvisna od vrednosti, ki jo uporabnik v izvedeni storitvi prepozna. Glede na odsotnost prostega trga storitev na tem področju bi lahko pripravljenost za plačevanje storitve spremljali tudi z orodij pogojnega vrednotenja. Zaradi stohastične narave občasnega aktiviranja delovanja sistemov za oskrbo s pitno vodo in sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda je v koncept vrednotenja njihovega pomena za posameznega uporabnika dokaj zahteven. V koncept pripravljenosti za plačevanje storitve spada tudi vloga skupnosti uporabnikov, ki bi lahko nastopile tako kot partner v odnosu uporabnik - javni izvajalec storitve, kakor tudi partner v odnosu uporabniki - konccsionirani izvajalec storitve. 3) ['ehnična tveganja Tehnična tveganja so relativno lahko obvladljiva, saj jih običajno ustrezno usposobljen izvajalec (javni ali zasebni) običajno obvladuje. Proti izrednim dogodkom (strojelom, požar) pa je mogoče skleniti zavarovanje. Področje tveganj je podrobneje opredeljeno v nadaljevanju. v_ 2.3Ekonomika in upravičenost javno-zasebnega partnerstva Ekonomsko vlogo zasebnega partneija v javno-zasebnem partnerstvu je potrebno presojati na podlagi četrtega odstavka in v zvezi s prvim odstavkom 8. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), na podlagi Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (32/2007), ob upoštevanju določb, ki jih podaja Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06). Pravilnik se omejuje glede pristojnosti samo za opredelitev vsebin ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva ter izjemo od pravila za projekte, sofinancirane iz namenskih sredstev Evropske unije. Pravilnik določa, da je potrebno primeijati dokumentacijo, ki jo javni partner pripravi v skladu / Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) in dokumentacija, ki jo mora predložiti zainteresirana oseba. Pri tem mora dokumentacija, ki jo predloži zainteresirana oseba, vsebovati vse elemente, ki jo vsebuje dokumentacija, ki jo pripravi javni partner, zlasti pa: • idejne rešitve za dosego razpisanih ciljev in tehnične specifikacije, • analizo razvojnih možnosti in sposobnosti investitorja, • prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene finančne konstrukcije, iz katere bodo razvidna tveganja, ki bi jih zainteresirana oseba prevzela z oceno vrednosti posameznega prevzetega tveganja, • ekonomsko oceno projekta, • Časovni načrt izvedbe, • oceno prihodkov in stroškov v času življenjske dobe projekta. Ekonomska presoja javiiega partneija temelji na primeijavi podatkov predložene dokumentacije zasebnega partnerstva in lastnih analiz v skladu z uredbo o pripravi investicijske dokumentacije. Na podlagi te primeijave javni partner pripravi oceno upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva. Pri tem javni partner pripravi oceno na podlagi naslednjih kriterijev: • življenjske dobe projekta, • neto sedanje vrednosti, • interne stopnje donosnosti. • rezultatov in ciljev investicije, izvedene na tradicionalni način ali po modelu javno-zasebnega partnerstva (tako imenovana value for money), • stroškov in koristi vloženih sredstev v projekt (tako imenovana cost benefit analiza). Tovrstna presoja ni potrebna v primeru, ko je projekt sofinanciran iz namenskih sredstev Evropske unije in v financiranje projekta ni vključenih zasebnih sredstev. V kadrovsko in institucionalno omejenem prostoru Republike Slovenije predstavlja dvojnost izvedbe dokumentacije, ki se primeija poseben izziv, saj je možnost medsebojne okužbe strokovnjakov, ki pripravljajo to dokumentacijo dokaj velika. 2.4 Zakon o javno- zasebnem partnerstvu in področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda Zakon o javno-zasebnem partnerstvu nadgrajuje vsebine iz zakona o gospodarskih javnih službah in podrobneje opredeljuje odnose in postopke pri oblikovanju odnosov, ko zasebni kapital vstopa na področje izvajanj nalog, ki so v pristojnosti javnih inštitucij. Pri tem zakon posebej opredeljuje vlogo javnih podjetij, kot izvajalcev gospodarske javne službe in potrebo po preoblikovanju teh podjetij v skladu z zahtevami (in prehodnimi določbami) zakona. V primeru obstoja nalog, ki jih je mogoče izvajati v obliki javno-zasebnega partnerstva, pa do sedaj še niso bile izvajane na ta način je postopek do neke mere lažji, saj ni potrebna transformacija obstoječih odnosov, po drugi strani pa težji, saj po vsej verjeuiosti obstaja podnormiranost tega področja in zato je potrebno v celoti na novo opredeliti sklope vsebin, ki opredeljujejo področje. V prehodnih in končnih določbah ureja predlog preoblikovanje obstoječih javnih podjetij in posledično podelitev koncesije javnim podjetjem (ki ohranijo to pravno-organizacijsko obliko) oziroma javnim podjetjem, ki se preoblikujejo v gospodarsko družbo, ter podelitev koncesije gospodarskim družbam, ki so bile že na podlagi dosedanjih predpisov preobl i kovane iz j a vnih podj etij. Pri tem je mogoče opredeliti, da zakon o varstvu okolja opredeljuje status obveznih javnih služb varstva okolja, kar je skupaj z zakonom o gospodarskih javnih službah predstavljalo osnovo za; - izvajanje javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo, lastništvo in procese upravljanja, vzdrževanja in obratovanja zadevne infrastrukture. Glede na navedeno je torej mogoče pričakovati, da bo na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanju in čiščenju odpadnih voda prišlo do preoblikovanja podjetij, lahko pa bi prišlo do izvajalcev javno-zasebnega partnerstva v obliki statusnega partnerstva še posebej na področju upravljanja s sistemom (preoblikovanje režijskega obrata). Glede na zakon seje zakonodajalec odločil oblikovati smernico, da obstoječa javna podjetja, ki opravljajo gospodarsko javno službo, ki se v celoti financira iz proračuna Republike Slovenije ali lokalne skupnosti (na primer javno podjetje, ki izvaja dejavnost javne snage in vzdrževanja javnih površin ter urejanja javnih zelenic), ohranijo, skladno z zakonom, status javnega podjetja (in s tem to dejavnost dalje opravljajo po sistemu notranjih ali t. i. in-house razmerij). To bi bilo lahko tudi vzor za tehnične dejavnosti, ki se za potrebe vodenja sektorja javnih služb varstva okolja izvajajo na Ministrstvu okolje in prostor. 2.5 Predlog ureditve sistema za nadzor izvajanja javnih služb Krovni sistem oziroma regulatomi organ, ki spremlja, nadzira in kontrolira izvajanje javne službe, ne glede na način njenega izvajanja, je centralna inštitudja. Ta institucija je še večjega pomena če se obseg javno-zasebnega partnerstva poveča, saj se kapitalsko in strokovno močnemu koncesionaiju strokovna ekipa posamezne občine težko parira. Primer za tako vzpostavljeno nadzorno institucij je OFWAT (http://.ofwat.gov.uk/), ki je centralna institucija za spremljanje izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo v Veliki Britaniji. Vizija te institucije je, da bi vodna industrija Velike Britanije zagotavljala storitve na svetovnem nivoju z zagovaijanjem največje vrednosti za stranke sedaj in v prihodnosti. Naloga institucije je da regulira to področje preko pobud in ostalih mehanizmov in vzpodbuja podjetja da dosegajo vrhunsko storitev v smislu kakovosti in vrednosti za stranke v Angliji in Welsu. To dosegajo preko naslednjih ukrepov; - Določanja mejnih cen vode, kijih lahko podjetja zaračunajo uporabnikom; - Zagotavljanja, da lahko podjetja izvajajo svoje obveznosti glede na veljavno zakonodajo (Water Industry Act 1991, Water Act 2003); - Zaščite standardov storitve za uporabnika; - Vzpodbujanja podjetij, da so bolj učinkovita; - Sledenju načelom trajnostnega razvoja; Kot je razvidno iz zgornjih alinej je mogoče enake naloge regulatomega organa definirati tudi na področju izvajanja javne službe preko javnih podjetij. 3. Javno - zasebno partnerstvo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo Javno - zasebno partnerstvo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo lahko prepoznamo predvsem v dveh smereh: kot javno-zasebno partnerstvo na področju investicij v sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter vodooskrbne sisteme in kot javno zasebno partnerstvo na področju upravljanja in vzdrževanja teh sistemov. 3.1Javno zasebno partnerstvo in investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter vodooskrbne sisteme Po hierarhiji nalog, ki se izvajajo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in področju oskrbe s pitno vodo, je mogoče identificirati dve področji izvajanja dejavnosti: področje izvajanja investicij v potrebno infrastrukturo, področje upravljanja z obstoječo infrastrukturo. V okviru navedenih pobud se na lokalnem nivoju pojavljajo subjekti, ki bi v projekt vključili: 1) svoje organizacijsko/izvedbene kapacitete, da bi se objekti in naprave (predvsem na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda) izvedli čim prej, s Čemer se zmanjšujejo oportunitetne izgube. 2) delno (v omejenem obsegu) tudi svoje finančne vire, ki bi v koncesijskem obdobju preko pogodbeno določenega cenika povrnili. Status zasebnega partnerja pri tem: gospodarska družba, ki pa mora pridobiti po ustreznem postopku koncesijo za izvedbo (po 141. čl. koncesijo brez javnega razpisa, skladno z drugim odstavkom, oziroma koncesijo na podlagi javnega razpisa, skladno s tretjim odstavkom tega člena). Težave pri tem so: - glede na poudarek tega, da imamo delno financiranje s strani zasebnega partneija in delno financiranja investicije s strani javnofinančnih virov (država, EU) je potrebno implementirati dodatne nadzorne mehanizme, da je mogoče preprečiti sume o neustreznem angažiranju javnofinančni sredstev. - Lastnina infrastrukture po izvedeni investiciji - status infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in oskrbo s pitno vodo s prepovedjo pravnega prometa mora biti opredeljen v skladu z določbami 144. člena ZJZP. (glej tudi poglavje o statusu infrastrukture - tudi računovodsko vodenje infrastrukture). - Jasno je potrebno opredeliti prenos tveganj na koncesionarja. - Nekateri viri financiranja imajo zaradi omejitev, ki izhajajo iz nedovoljenih državnih pomoči omejitve pri prenosu sredstev na pravne osebe zasebnega prava, tudi če te nastopajo v kot partneiji v javno zasebnem partnerstvu. Prenos sredstev se lahko izvaja samo v formi javno-zasebnega partnerstva, ki ga opredeljuje koncesijska pogodba. Prt tem lahko identificiramo to, da bi zasebni partner v razvoj kanalizacijskih sistemov in sistemov oskrbe s pitno vodo vložil lastna sredstva, le v pričakovanju, da bi v Času ekonomske življenjske dobe projekta vložena sredstva pridobil tudi povrnjena z ustreznim dobičkom. Glede na to. da je celoten sektor dokaj močno reguliran in subvencioniran (financiranje izvedbe kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav in vodovodnih sistemov s strani skladov EU skupaj z državnimi viri) je tovrstni vstop zasebnega partnerja v investicijski del upravljanja s sistemi oskrbe s pitno vodo in sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda težko pričakovati. Vloga pooblaščenega investitorja v tovrstne sisteme je na nek način podobna zasebnemu partnerju, ki vstopa v javno-pravni odnos na področju investicij v sisteme oskrbe s pitno vodo ter sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vendar s temeljno razliko, da v tem primeru ne vlaga lastnih sredstev v razvoj sistema, zaradi česar so njegova tveganja močno zmanjšana. v takem primeru lahko govorimo o pogodbi o storitvali inženiringa, kar s samim konceptom javno-zasebnega partnerstva nima skupnih točk. 3.2 Javno zasebno partnerstvo in upravljanje s sistemi oskbe s pitno vodo in sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda Javno zasebno partnerstvo se zaradi omejenosti prenosa tveganj že sedaj izvaja pretežno v obliki javno-naročniškega sistema. Oblika prenosa tveganj na same uporabnike sistemov je oblika v kateri se v skupni (izpogajani) formalni obliki srečujejo: izvajalec javne službe, občine kot najpogostejši lastniki infrastrukture in država, ki pogosto posega v primeru izrednih dogodkov {npr. sanacijski ukrepi v primeru naravnih in drugih nesreč). Z natančnejšo opredelitvijo odgovornosti in prenosa tveganj na področju upravljanja s sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda in sistemi oskrbe s pitno vodo bi bilo mogoče ta odnos ustrezneje razviti s tem, da bi upravljalec prevzemal tveganja za polno funkcionalnost delovanja navedenih sistemov. Seveda je ob tem mogoče pričakovati, da bo tovrstni ukrep tudi podražil samo izvajanje upravljanja in vzdrževanja sistemov oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda. ZAKON O JAVNO ZASEBNEM PARTNERSTU in JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO ter ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA Glede na to, da zakona ne ureja eksplicitno vseh področij, kjer bi bilo mogoče najti interes za javno-zasebno partnerstvo, se je predlagatelj odložil tovrstne spodbude podpreti s tem, da v prehodnih določbah (147. Člen) predvidi, da se do ureditve javno-zasebnega partnerstva na posameznih področjih postopek izbire javno-zasebnega partneqa in izvajanja razmeija (urejen v tem zakonu) smiselno uporablja tudi za postopke zasebnega vlaganja v javne projekte in/oziroma javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, na področjih, na katerih oblike javno-zasebnega partnerstva (na primer koncesija) s posebnim zakonom niso urejene (upravljanje javnega premoženja, kot na primer obnova poslopij ...), pri čemer pa mora biti vsaka pobuda skladna z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo. S takšno ureditvijo se bo mogoče izogniti razlogom, da določeno razmerje zaradi nepopolnosti zakonodaje ne more nastati. Kljub zapisanemu pa velja opozoriti, da morajo biti tudi v teh primerih, resda smiselno, vendar kljub temu izpolnjene vse predpostavke za nastanek razmerja (obstoj javnega interesa, ki se izrazi skozi odložitev vlade oziroma občinskega sveta). Navedeni člen predstavlja tudi vstopni element za prenos pooblastil na področju infrastrukture odvajanja in čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo. Z uveljavitvijo /JZP preneha tudi veljati besedilo »osebam zasebnega prava« v četrti alineji prvega odstavka 6. člena ZGJS, in sicer zato, ker pravila o koncesijah po pravu ES ne smejo biti omejena samo na osebe javnega prava. Lokacijska pogojenost je pogosto pomemben element, ki se izkazuje na področju investicij in upravljanja s sistemi oskrbe s pitno vodo in sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V 35. členu ZGJS dopušča neposreden prenos javne službe z odlokom v opravljanje zasebnim, zadružnim ali drugim organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali če to narekujejo potrebe lokalnega prebivalstva. V praksi se (nepravilno) nc ločuje dovolj med lokacijsko pogojenostjo izvajalcev in uporabnikov. Pri tem je poleg interpretacije zgornjega pojma sporna tudi določba drugega odstavka 35. člena ZGJS, ki določa, da »preneseno« javno službo lahko opravlja organizacijska oblika, ki ji je služba prenesena v opravljanje, ali pa druga pravna ali fizična oseba, če so izpolnjeni vsi normativi in standardi. Ugotavlja se, daje pri »prenosu v upravljanje drugi osebi« potrebno zagotoviti enakopravnost ponudnikov in transparentnost postopka izbire izvajalca, zato ni videti utemeljenih razlogov za nadaljnjo uporabnost 35. člena ZGJS (in/oziroma tretjega odstavka 36. člena ZGJS) v primer razmerij javno-zasebnega partnerstva. Lokacijska pogojenost že sedaj ni bila element pri izbiri koncesioniranih izvajalcev upravljanja s sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kar kaže na ustreznost zastavljenega koncepta v okviru upravljanja s tem področjem. 4. Umestitev sektorja oskrbe s pitno vodo in sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda glede položaja v javno zasebnem partnerstvu Za vstop zasebnega kapitala na področje oskrbe s pitno vodo in odvjanja in čiščenja odpadnih voda je potrebno izpolniti pogoje, med drugim: 1. določitev vloge in storitev, ki jih izvaja zasebni sektor, 2. identifikacijo in alokacijo tveganj, 3. vzpostavitev mehanizmov za nadzor izvajanja pogodb o sodelovanju javnega in zasebnega sektoija, 4. določitev metodologije za določanje plačil zasebnikom. Sektor odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter oskrbe s pitno vodo pokriva naslednja področja storitev: - oblikovanje strategije na tem področju, programiranje dejavnosti, - načrtovanje (projektiranje in inženiring), - izvedbo sistemov (nadzor), - upravljanje in vzdrževanje sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, - vzdrževanje in upravljanje z navedenimi sistemi. Naloge izvajalcev so prikazane podrobneje v prilogi 1. Navedeno je podrobneje opredeljeno v državnih in občinskih pravilnikih, ki naslavljajo navedena področja: Vsebina teh podzakonskih aktov se nanaša le na naloge upravljalcev teh sistemov, v omejenem obsegu pa opredeljuje pa funkcije investitorjev in nadzorne ftinkcije. ki jo izvaja Ministrstvo za okolje in prostor. Glede na vlogo različnih subjektov, in še posebej vlogo javnih institucij pri tem, je potrebno izpostaviti zakon o varstvu okolja, ter Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter Operativni program oskrbe s pitno vodo. ki opredeljuje posebno vlogo države pri načrtovanju, izvedbi in upravljanju na področju oskrbe s pitno vodo ter na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Ma lokalnem nivoju posamezni izvjalec javne službe izvaja javno službo v skladu z lokalnimi pravilniki. To je, glede na veliko razdrobljenost občin dokaj neučinkovit način reguliranja izvajanja javne službe, saj je podlaga za veliko razdrobljenost in površnost pri obravnavi tega področja. Telo države zadolženo za strateški razvoj, vzpostavitev je v skladu z tem zakonom Ministrstvo za okolje in prostor, pri čemer je mogoče opredeliti, da se operativne naloge iz področja izvajanja določb tega zakona, ki se nanašajo na strateški razvoj, poročanje in centralno spremljanje nalog izvajalcev javne službe izvaja v Direktoratu za evropske zadeve in investicije, sektor za gospodarske javne službe varstva okolja. 4.1 Opredelitev subjektov in dejavnosti Javno-zasebno partnerstvo lahko po najširši definiciji obsega različne oblike sodelovanja javnega in privatnega sektoija; 1. sporazum, kjer je privatni sektor le delno vključen, lahko opravlja ali upravlja določene storitve brez prevzetega tveganja (npr. javno naročilo). Navedeni sistem se na področju upravljanja z vodovodnimi sistemi in odvajanja in čiščenja odpadnih voda že sedaj precej uporablja. 2. skupna vlaganja, kjer privatni in javni sektor skupno financirata in upravljata objekt -skupno vlaganje in upravljanje bi prišlo v poštev predvsem v primeru investicij v skupno Čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda, kjer mogoče na ta način najti, zaradi ekonomije obsega stroškovno ustreznejšo rešitev v primerjavi z izvedbo dveh ločenih naprav. 3. leasing, kjer je del tveganja prenesen na privatni sektor - ta pristop ima na področju sistemov oskrbe s pitno vodo in sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda zaradi specifične narave financiranja omejene možnosti, saj je objekt, katerega lastnik je nekdo drug, ki hkrati nima možnosti razpolaganja z navedenim objektom neprimeren za leasing posle. 4. koncesije, kot npr. zgradi - upravljaj - prenesi (Built-operate-transfer, BOT) -predstavlja možno rešitev, vendar omejeno predvsem na čas verifikacije pogodbenih parametrov, predvsem je potrebno v takem primeru podrobneje opredeliti vlogo regulatomih organov. 5. izvedba in upravljanje infrastrukture v privatnem režimu je možna kar predstavlja pravi koncesijski režim. 4.2 Opredelitev infrastrukture Infrastruktura odvajanja in čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo (gradbeni objekti, naprave in zemljišča) ni v pravnem prometu. Navedeno opredelitev lahko izpeljemo posredno tudi preko zakona o vodah, ki opredeljuje, da vodna infrastruktura ni v pravnem prometu, skupaj s statusom opredelitev vodne infrastrukture. 4.3 Sistem financiranja za izvedbo sistemov oskiiie s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Financiranje izvedbe sistemov oskrbe s pitno vodo in sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda sc izvaja neposredno preko proračuna, oziroma iz javno-fmančnih sredstev, ki so lahko tudi programska sredstva, kijih za ukrepe na področju varstva okolja nameniajo skupni skladi EU. Na področju financiranja tudi v prihodnje ni pričakovati sprememb, saj je podobni pristop v veljavi tudi v ostalih državah EU. Fina 4.4 Tveganja na področju sistemov oskrbe s pitno vodo in sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda Odločujoč dejavnik pri razlikovanju med koncesijo in javnim naročilom ni subjekt plačila. Razlikovanje med javnim naročilom in koncesijo je odvisno od odgovora na vprašanje, kdo nosi poslovno tveganje (angl.: economic risks) obratovanja objekta. Če javni sektor vloži sredstva, je ne glede na njihovo višino zanje odgovoren in nosi tveganje njihove učinkovitosti. Le v primeru, ko zasebni sektor v celoti financira predmet javno-zasebnega partnerstva, je javni sektor razbremenjen tveganja. Skratka, bistveno za ločitev javnih naročil in koncesij je vprašanje prenosa oziroma nosilca tveganja. Če nosi tveganje v zvezi s povračilom investicije pretežno izvajalec, gre za koncesijo, če pa je tveganje pretežno na javni oblasti (javni naročnik; drŽava ali lokalna skupnost), pa gre za javno naročilo. Če koncesionar planil ne prejema na podlagi oziroma v odvisnosti od opravljanja dejavnosti (nakup storitev), potem niti pojmovno ni mogoče govoriti o pravici izkoriščanja objekta. Tveganja vezana na uporabo objektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in še posebej oskrbe s pitno vodo niso majhna. Pri tem lahko identificiramo naslednje kategorije tveganj: - tehnično pogojena tveganja - tehnično pogojena tveganja so vezana na različne dogodke na infrastrukmmih sistemih, med katere spadajo predvsem: o Lom cevi, strojelom s posledicami: prekinjene dobave vode (odvodnjavanja), intenzivna erozij a zemljišč (lom vodovodnih cevi). o Prekinitev delovanja sistemov (npr. odpoved delovanja čistilnih naprav za pitno vodo in čiščenje odpadvnih voda, okvare na sistemu zaradi katerih je prekinjeno izvajanje storitev), odpoved in napačno delovanje sistemov za čiščenje pitne vode z vplivi na kakovost vode in vplivi na okolico. o Onesnaženje - preko nekontroliranega izpusta odpadnih voda, posledični vplivi na zdravje in izvajanje dejavnosti. o Vplivi na zdravje zaradi neustreznih parametrov kakovosti pitne vode, stroškovni učinki zaradi neustreznih parametrov (prckuhavanje vode. dobava ustekleničene vode, ipd.). o Razlitja in škodni zahtevki zaradi prekomernih tlakov v vodovodnem sistemu. Zahtevki zaradi premajhnih tlakov v vodovodnem omrežju. o Tveganja, ki vplivajo na varnost zaposlenih (vstop v kanalizacijsko omrežje, delo z mehanizacijo, delo z nevarnimi snovmi, delo v oteženih pogojih dela). o 1'vegania vodnih izgub - neoptimalnost stanja učinkovitosti delovanja sistema (vodne izgube pri oskrbi s pitno vodo, infiltracija in eksfiltracija pri kanalizacijskih sistemih). o Tveganja vplivov na okolje - nepredvideni izpusti emisij v okolje, spremembe zakonodaje vezane na vplive na okolje (npr. strožji emisijski kriteriji). Večji del tehnično pogojenih tveganj je z ustreznimi praksami izvajalca obvladljiv, hkrati pa je tudi zavarovan pri zavarovalnicah. tveganja pogojena z plačilom storitev - ta tveganja izvirajo iz plačilne nediscipline uporabnikov storitev, prav tako je del navedenih neplačanih terjatev nemogoče ustrezno rešiti tudi preko učinkovitega sistema izvršbe. Sistemska tveganja - sistemska tveganja izvirajo iz zakonskih okvirov, ki lahko spremenijo pogoje poslovanja izvajalca javne službe. Eden od večjih virov tveganj je zakon o Zakon o kontroli cen (ZKC) Ur.l. RS, št. 63/1999, Ur.l. RS, Št. 32/2002 Odl.US: U-1-10/00-25, 20/2006, 51/2006-UPBl. Uredba o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen Ur.l. RS, št. 80/2000 in Uredba o oblikovanju cen komunalnih storitev 41. Uradni list RS, št. 41/2008 z dne 25.04.2008. Glede na to, da ima tako lastnik objekta (občina, koncesionar), kot tudi izvajalec javne službe (javni, koncesioniran) omejen vpliv na določanje cene storitve, predstavlja navedeno tveganje eno večjih izpostavljenosti na celotnem področju izvajanja javne službe. Tveaanie izvedbe sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in o.skrbe s pitno vodo - koncesionirana izvedba, ki bi pomenila prenos tveganj s strani investitoijev (občine), z vidika Časovnega programa izvedbe (podaljševanju časovnih rokov), spremembi tehničnih karakteristik v času uvajanja sistema in neoptimalni tehnični izvedbi sistema, kar draži njegovo uporabo in vzdrževanje. Tveganje upravljanja sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in sistemov oskrbe s pimo vodo, ki se lahko izkazuje v neučinkovitem upravljanju teh sistemov, kar predstavlja predvsem neučinkovito rabo sredstev (npr. kadovskih, finančnih) pri doseganju poslovnih ciljev. tveaanie uporabe infrastruktumih sistemov s strani uporabnikov, ki se izkazuje v neuporabi zgrajene infrastrukture - zavračanje priključevanja na obstoječe omrežje. dru&a tveganja Za analizo možnosti prenosa nalog po modelu javno — zasebnega partnerstva se v skladu z 8. členom in 31. členom ZJZP uporablja Pravilnik o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Ur.l. RS 32/2007). Navedeni pravilnik nalaga koncendentu in koncesionaiju pripravo dokumentacije v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) iz katere so razvidni, predvsem v okviru priprave analize stroškov in koristi, s poudarkom na tveganjih, ki bi jih zainteresirana oseba prevzela z oceno vrednosti posameznega prevzetega tveganja. Obvladovanje navedenih tveganj v splošnem še ni povsem pokrito, tudi iz zakonodajnega zornega kota ne, saj so določena področja tveganj slabo pravno normirana. Tako slovenski zakon o varstvu okolja še vedno ne opredeljuje vodovodnih priključkov (od sekundarnega razvodnega omrežja do števca) kot objektov v javnem interesu nad katerimi bi (čeprav so v lasti pravnih oseb zasebnega prava) lahko izvajali vzdrževalna dela upravljalci vodovodnih sistemov. M a ta način je mogoče prepoznati tveganje v tem, da se upravljalec sistema (tako javno podjetje, kot tudi koncesionar) bremeni z določenimi stroški na katere pravzaprav nima vpliva. Prednosti v primeru prenosa nalog (in tveganj) na področju investicij v sisteme je mogoče identificirati na naslednjih področjih: 1) Večja uspešnost z dobavnimi verigami med gradnjo. 2) Izbolj.šano obravnavanje gradbenega objekta že v fazi zasnove objekta tako v tehničnem kot v stroškovnem smislu. 3) Razbremenitev javnih financ in nalog javnega sektoija. 4) Povečana učinkovitost vloženih sredstev. 5) Povečan pritisk na skupno iskanje ekonomsko učinkovitejših rešitev, ki niso v breme kakovosti izvajanja storitve. 6) Ker so v življenjskem ciklu projekta lahko stroški popravil, odpravljanja napak in vzdrževanja zaradi napačnih konceptualnih osnov lahko bistveno višji od stroškov investicije, je pomemben element pri obvladovanju teh tveganj ravno konccpt javno zasebnega partnerstva. JZP s prenosom tveganj zaradi napačnih tehničnih rešitev, predvsem v okvirih od BOOT dalje (ko v sklopu lastnega upravljanja izgrajenih sistemov zasebni partner nosi v večjem delu življenjske dobe projekta tudi stroške eventualnih projektantskih ali izvedbenih napak) lahko odigra pomembno vlogo pri učinkoviti rabi javnih virov. Pri tem se v analizah podrobneje obravnava vse stroške v življenjski dobi investicije (LCC - life cycle costs) in doseže bistveno bolj optimalna rešitev. Vekka Majhtia R5IVATIZACUA I B80: kupuzgradhuprawljaj C BOO izgradi-laai-uprayj^ J^ [ BOOT kupi-laslmpravljaj-ptenea ] [blot: LDO zakupi-razvii-uprayljaj ] |S0 OT: 173 r adi-l asl i- up fw Ijaj- p r edaj] BOT: izgradi-uplavljaj-predaj OBO na&liij-ggtatlKupravljaj j Finaticitanje Licanca za Etontv9 r DM upravljaj-vzdritij DB načituhizgradi D(yMvTJOFINAN:)R/VJJE Maj fina Stopnj» vkltučMtmtl z»*bn*Ba itktoija Velika Slika 1: Perccpcija javno-zasebnega partnerstva z vidika prenosa tveganj. Primer koncesije - Mariborska čistilna naprava: glede na to, daje v pogodbi klavzula polno za prazno, je mogoče prepoznati, daje veČina tveganj (razen tveganja izvedbe naprave) na strani javnega partnerja. Zato je mogoče govoriti o naročniškem partnerstvu. Vprašanje, ki se pojavi pri tem je predhodna ocena tveganj izvedbe naprave (npr. tveganje vodenja projekta). Ob predpostavki, da javni naročnik ni imel usposobljene strukture za izvedbo naprave bi bila sama izvedba za njega morda izredno draga, zato je ta visok strošek prenesel na zasebnega partnerja. Oceno vrednosti obvladovanja tega tveganja pa je potrebno izvesti v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije. Tveganja: Projektno: zamuda pri končanju projekta. Operativno: višji stroški gradnje, Tehnično: projekt se ne odvija po pričakovanjih, možnost neuspeha, Finančno: višji stroški pridobivanja kapitala, Regulativno: spremembe v zakonodaji. Tveganje javne politike: zmanjšanje potrebe po projektu. Politično/pravno: projektni v javnem interesu, pravni ugovori in pritožbe. Višja sila: dogodki, ki niso v človekovem nadzoru. Tveganje povpraševanja: ni uporabnikov, ni tekočih prihodkov ŽivlieuskicikelJ^ niDickUi AVTOR TVrOAMJA OPIS riijfku Ob 1 idl c*v JHjfr Prmii fitdjj.. f na ^ra nr/c Polni;«.vbiM pcjfcjj. wihrostotiPXjKs. nt.oarKi. i^riilni, »UVM 151 äJii:. »laeaiJ obiitsvsnjä S ■S. 'S M it 10 I:vo ki^aeija ati inctucji s to O) (Z) m f if> 00 CM g ? 05 CO o> II § ^ Ö it 21 CO CO 00 M o C» tß Ž O O 01 č" 6 e d i«: -d ai ^ to S g crt CM Cjj cd T3 m to 10 -d 5 5. it i I O UJ Q t- O W > M O a: < S ■NI i| O 2 o H Q M O (O C m C E o ^ Q O ° > O 4) -d fo" > > o m C > M I •O ■O i CO T— < > S CO i > o 2 S T> ■d en > S. > CO 55 O) to CM CO !£? cn S CM CO ■"T aO cn S CO o cn O) "O o C CO <0 ž o ž č ž £ to <0 w ro C ™ o " o C ra jc: C iS Ki o „ C ^ rS v 2 S » S 2 o U) tu —1 z g C 0 1 5 o. C I fo yi a: i> o o in o o est «3 CO o CO m o o o >n i CO to 1 5 g- ro to" CO o CS <0 « S- 1 CO o m i s C C DC Lli a: =j UJ g o: m S a: 3 LU a: 3 LU o: LU te 3 LU (£ LU ce => LU CJ> a> g h-" t^ O m S ID CO CM (D O) Ul lO t« •S D rri S tyi ö TT CN CO T— m t» tJ) o § O tJ) CT) m" CT) <3 cd cn •v g-S CN CN m cd S 9! S ih m i cd T «O O 'T ■O TJ CD id s •Vi TJ N H» (D CD a m C >N 'c >N »N a X) š TJ Q K CT) D. > UJ < £u O p CJ-N W K UJ UJ o CC u cQ m < < z 5 o o Q S Ö ^^ 2 CD LU O P O -o Q. m O § -f S E O o ^ O oo o M UJ O Ž d 6 ■D Ö C (U ■a m f£. « S o m □ C ^ O) TJ T ^ S Si to tM O CO CO o a> a> o to CO s o> o M O) CO O o> O) CM t\i CM tO tN g m 03 tD £N t^ M cn ■«t i CO m S <\i CM CD P5 CD O CO OO CO a> CO cn S h- 5 tO m 6 ■O O ^ E N m CO 0 £ 1 o ■> t> CD y> S g- o CO o C 10 o (6 N C (D 5> O o C > s o. > o 10 o a> o a o: D Ol O (M N (D ■M O t C o f t -o X UJ (D o> 5 flj T3 N 9 C « »J o öi 2 E Do o-dS-oO oo-d [T z> Ui CO 05 O m , C ä ° < LU < m O iigii d CO (N (O m < O D t O in CN tM on D m o o o 0 t^ CM (O 01 Soif te S O w < ™ o: liJ I Ü cr. Z) UJ CO o (N ^ CO S T3 ■d 5 S S -N ■a Q N w s t I- H LiJ o o LU « O Q X Q. . O) O O 01 C (|> C ^ e -g 10 -a o 0 tM CM 01 1 gžš y z z LXJ LU 3 _I _1 a: ü Ol o o o o m N o E N O C o <0 C o CD C o C V > n ti >N E o d ■N äT E o -S ž <31 T3 d cn "O 10 O o O ■d Q o o o Ö ■d tO z < —1 m o ^ s h-CM a. 3 LU O lO in S Is C/} m 3 H O. Q C£. < cc LU DO S o te UJ S o D I- 0 1 5 B o (K o m o: < (O C CO S ■UJ (D C >o > <0 -o . 3 o ^ ^ m O) > LU o H LU to —J (U Cl C3> o CL ■o o z OJ ^ < □ (D z Q C. 3 E o d o S O =1 1- "D a ro tc T— r- CM S CM CO to t^ CM in tO CD tO C/J O o cn C35 CJ) C35 ^ - CO CO o I- ii 5 O LU P Lil -5 O o Q. 0 o < ^ ii 1 o 1- S CO CO s CO tO t^ Ol o ro i °S5 O <: O > 2 o o I d LU -d z ^ ^ O-N z " i 5 LU LU qQ^ 72 Q Ii ž UJ ^ o ž o. < CM o CO o m 5 tO O o o CM eb cd rg CM ca S (O (D tÖ O a> a> (-O X to M O (O < ^ X < o S Q < i o ffl 31 o Ji m N lU a> CO CM CO irt 1-t^ tž5 CO a> o CO S o d ■S--o II o > C CD «TI lO t^ CN m o CO CO O) tO CM CO cn 00 00 o Ö ■d S > nj Ž 3 S ■a d Q Ž u z £ o d O C d > (D ■d "d ■d 01 D (U < cu t£ cu ^ U T3 o O o. z cx ^_ to c\ h- m CO C3) CO o CM T— r-- to (0 O Lf> cn t-- cn O) T— CM CM ' O a 2 II «) C/) «J C ^ o 52 C -O OJ C M CO o (/> C •o o ^ lO om o Eö LU —> 2 ^ m o C <1} x> o ■> m. a. m j: č > o C cc 3 LU LU 8 ni n O) e a. UJ s <0 y a: D UJ O 0 CO 01 (N S I ■5 UJ O o o" S I a: Z) o 52" o <0 o: UJ o o 10 o (O o: 3 O) O) a> ci> h-CO 10 o: D o o S s: iij s o z CO 00 10 CO o CJl O) T g 10 C3> 0 1 cn ■ t o: 5 o cn o t^ CO o o o CM iri <0 (NI (U E" (D C > CO s o »N o I ^ o ^ m CL S TJ _ o CO M m M (\l •«r 10 tO (O (JI O O 5 § < 5 O LU ^ P O UJ 5 a o s B o •o O C <0 <0 i CN (d o C «i s CO -- a. in c o CD ■D d d >«s) O o O T> o g UJ . Q. ZJ o w I ^ o ^ CC Üi o ^ o o. 3 Ü5 O a: (D o o ^ in Ü1 o o N < J C N o cz (D i z o (0 C a u > u > d S ■( K" O d ■N sr E O d d E i K O) : tJ d E O) T3 d ■d Q < 3 O ■d O o O "d « ^ 2 eg « m Q S 2 5 o S < o; a: m yi I O UJ —) Q. S§ 15 O ^ ^ P O ^ >3 5 o t--ro 0 01 m CO O O) a> cd & m S § (\i T— Ö rt m O Z UJ UJ o d •b 21 UJ w -> -J 0 1 I 9 S O) o C : ä O ■5. o Z o ^ tu ^ -5 a. S CD CO CO cr> O) O O O. ^ i ^ o cr: a ^ m o. v a d ■o UJ ^ d « m o m y S 5 o. o z ^ -1 O ^ M ^ 5 o < N Z UJ ^ s ^ m m —i h-LU S o o o Ü. -o Tf m lO CM CN CO g (J> (d CC) O > O —I < <0 d d ■d tj Ž < -3 Ö z ^ a: tu Ü < o S S M CO cn r--CJ> CJl cm o rsi rt o oo s ^ CO S S T3 O C CD O y ž -2 i« o ^ £ ž £ rac™ o « o ■g o C C N o iS . I 1 CO ■<-■ v a. 03 ^ C > o C CO o (D 'c 10 ? o o C > nj \n (C o: Z) o o O) to LU o O T m (D o: LU o o to «J c6 I ZD m § 5 I 5 Od o LU S <0 o: 3 O o a> lO oo LO ^ ti iT 2. -o Q o o ^ □ 5 fi pi So ž < S a a: liJ a Q. > m o. o. Ü H LU —3 NI < i! ^ q i c Cl LU O Q § < 3 m o CQ ui a. => 2 LU —J Q O 0. o z o q "b < ■o m m i 9 o d T3 UJO o d Ü. < o ? UJ LU o o z > < o ž < z o m to 5 M m to uS oo (O lÖ o !ö 2 m O) M to •«r o (N lO a> a> ID Ö o c 0> m 3 2 P O o TJ O c C -S. S <" (S o o CO m to to co cm « tO o o cm o tN g 6 o ■D § •S t Q. O C .1 3 => . 5 9 O 9 -d O o: O O tb d ■d Si 5 E O o ^ C3 o d ■d B- i lis n 5 o o < o tfl d d T> < i.3 5 i o w d d ■d < 5 o N O < r-- Ö a D Ol O o CO iri o -q- m o o E C o 0) > f g, t "D O O <0 o s o 5 ■a D o • XI o o .N d g o XI Q 5 s- cr z> LU o o ir>" o m ro (0 o o E 1= o (D £ « iT 9, E -g" q 2 o o TJ Q N a: 3 UJ O 0 o' 01 in XI f a's § ? Ö SS < < w 2: o DC o J if z> s 5 D CO ^ z , 3 o. E R o o o CO ' < a: E H a O Q. < Ü ^ Z « O Q O CQ 00 o z o Q m ^ tO 9 CQ a> O UJ U O rf ž § o: cn o o E C o CU > «r s. ° E^o o o -o o m CSI CO it w Q UJ s CO A O (L O} Cfl UJ UJ O o ^C-S z ■M < 83 (T in > Lii O o o d ■d 5 O O O a: UJ Q. S o d ■d oe UJ Q- ^ S« d d iS S o CD O « UJ O (T UJ a. O Q §Ž gs ii o d ■d P S Q z d d 'N ■d a d _ Q d ^ O ■o w > a o ut Q 0. o O > ^ o UJ > y T UJ 5 QO S O O % o. ^ ■ S a: m Ü UJ o. m m Z3 O. s 3 < Q Z Z 3 m s 0) CO a o C > n Q m < § o: o. M 3 o < ' 5 § Q CD D O d d O < O ^ Q- < ^ T3 > P > J a, Q Q w O o O < ® z ž rf UJ D CO O O d d O o Z < 0. O > CO T3 > 2 o.^ < a: O z o a O m o C > ffi o 0 9 ž « po a. a. o d ■d to -o UJ (J 5 o: ^ O O uj Q O CL o 6 ■d Z o o o: a. o d ■d a: CO 5 d 18 9 Ol TJ O QC CD 0. M ii ro O M C\l C£> (M (D O S CN m t^ CO (N CO to CM 03 CO 00 Ol 0 1 oo lO in t-- m CM ČO Cfl CO to CNJ O o Ž "čš 11 ? C3 0- ^ m S CO m CO o o o CM O Ki P 2 O ^ P O UJ 1° o o C o g Tj iš O ° 2 C O- <0 C ID O S,. UJ O o C/5 ™ UJ -s O z m o O d Z T3 0- > < O. o (D O) O tr cn to o m tC3 $ o o CN o> CD O }- CO (/} 0 C71 01 (O (O T3 O f^ C CO O o z ^ o č > £ M " £ — n «5 o y tO -k: ■S O ^ CD , , , Tj- m ^ S o W LJ —> z g ■g o C ra C ■ui ni S ä T3 £0 m Q-> lO & a: 3 Iii O o to o (D cš C« UJ § cd '5 LU S o ■«J- S a: 3 LU S tN CO 05 <£> CM (D t £ a 3 Lii S oo s iri O) tri 00 0. . CO ■o ^ TJ <0 T> i It 11 ^ s X o o. (D jt I •O t O □ o 6 ■d D « < I <0 i £ LU Z LU -J LU > w < t-< p < «5 o o 8 ■M D o: Q ž < cß i >o •S < o 5 "a 0 < 1 ^ P o « T3 S M t^ M CO CO m Oi o 05 a> m (N (O I LU Q O CL O 3 5 O S cn CO U m cg O) CN ■D o cn C ca t S S < CO o o ž ol Č ž £ "S >w « « S -55 M O ra — U) o C C <5 > ^ o C o kO •o O CD C flj I 2 a o ."fs čas ts ■«) «J ro E i5 o « P C iS Ii C M M O C C C iS W ^ ^ lO fcl Š Sag I" I og UJ —> z g u C (U T3 ^ I ■W (0 .<» Q. > e 3 I ce r> LU S lO K Z) (U 8 m I m CO CL (a ■o in o o E c o a) > ^ ^ (i> S" S, "y ÖT E o 2 E D o "O Q o N CC f 1 Q D o m CN O) o o o E N o e ca (D C o ÖT S, P tj «T S. E -S»® 2 E f 9 o o T3 Q o a T3 S t: CM O O 6 ■o J 4) < -ö" Z o 3 O- 5 C O 5 ^ <0 flO (M lO CM CD CO (/) OO a> cvi

t N lo ® . 1 . Cfl Gospodarske javne službe s področja vodooskrbe in odvajanja in čiščenja odpadnih voda in trg PRILOGA 2: Pregled izvajalcev gospodarskih javnih služb in njihovi lastniki Q> T3 CO o ID Ol Ol LO C71 cn tH ID r-. P-« oi O o o Ol rs o O (N O m S s fO d S Ol Ol ^ ffi d 00 > > > > O O O O O tao BO bc BO OD ■D T3 XI T3 ■a o O ■■J O o o m m C C C a -a O o cta ■a O 8 iS U3 S s Vi Ji > o S •PN N .C O O. rt XT o ^ o a rt "rt C 3 E o ■o o ■v' O (T) rO ^ id" IN < 1_) < < □ CQ D x_) O ^ o m fO »-H ID (N < < tO Z < 3 o ><_i m O HJ O < z o CC o O < (S a: O 15 fM ^ m m 5 Q < CC O I£ O O O ^ D a: a o CO O CD m < u 5 o _J LU > O 1/1 o o O ■d m E" 5 a 00 C 01 trt LU > < M > O > X o d TJ I b C ca LU < > Q1 m r-( rfi Ö o O IN S Ol T-t rr> Ö CTi iH m Ö 5S Ol <71 m d 00 (Ti cn 1-1 m Ö 00 cri <-i rn Ö S CTl ^ rvi d S CTl i-f rr) d CO cn Ol T-l rri d r. o o (N rn tv 8 fN ffi rs rN ID CO cn m fO Ö 1« nj n> CD •2. CD CD C* 1- ■C- n TO CD CD rD CD CD > > > > > > > o O O O O C3 O 00 BO 00 00 BO BO tao T3 T3 ■o ■o T3 "O -D O O o o O O o OJ a> ai SJ O) Of v C C C CZ CZ C C ID I □ ID •w- 5 t o lO I ■a o > o BA t3 O (U > a XI 0 01 i ID 3 # o lU d a ■a o cn o < u < > O o 3 INI 00 < ? UJ s < cc Q s rsi 5 cc. 9 o 00 r-sl < O 3 O ^ m < LT» < ir Q O CO - lu cc o: Z LLI X 3 =3 3 < □ m 3 o o o T-l co" U1 < u < > o ^ > cc Q O 00 in < U 3 LU S < cc lij l_) rv( 00 (N m o CL < ce C£ ce Q O Z < (C O oc o < >r>si O < > Cl H/l >fM iS oi O CQ UJ O. 5 3 5 oc o: < T3 ■ri cd" >tsl 3 T3 2 O ^ o: Cl u UJ > O cn 5 o Z cc XJ § oc o o m O < Z < •O > g O Q 00 o o m m Ol (C kD m 00 a »H m 6 (TI Ol Ol ro d S Ol CT» ro Ö S (T> rö d 0<3 Ol Ol 00 Ol m Ö cn O o rsi rH o o ID § (N rN oo (M ID S fN »H PO iN kO O o 00 fS nj I o u C I o v C > o »o ■D O O BO t: o ro i o ? § o o BD ■D o □ as ■o o s> T) o o cm T3 o i o o -a o h» rN k/l ■o š Q o cc o rM U"» o o z s < cc o o al O 3 >y š O O (J iT) r^ (N in > O O a: 9 0 00 rN Ln i? 1 □C > 'U a: 9 S fM m sf fr> D 5 ÜJ >U «J a: O O UJ DC tD IX: O o CO Z >o > O o. O Q O o. 1/1 00 (N l/l g O o CO u < > o o UJ 1/1 UJ u O O Q O m 'S-o: O O ■a a. ž 5 40 ■H S g o «-( on qO 1/1 ž m U ^ LU £ ž ec < G O UD 2 < Ü O »y> en UJ IJ o z D ££ O O. < ne a: a. ai < O Q o: < xj Z C a: < z CL 3 en > < D-—» UJ Q UJ l/l < S < l/l < rvi HJ <_) 2 UJ O 2 > < 2 •O Z § o o > o m O < o. O l/l O Q < Z HJ CD O >o LU O. o m O UJ 2 ct UJ K/l i o ffl Q < □ O Vi H/l < 2 ■O m O § o m o r» o o «t o o rM m SI »-H m 0Ö cn S CO O) <71 Ol Ö > O BD O O fiO -o o (u H! I O tu TO i O m > o ao o > o ec Ö g < > Q az ■fsj >M O ID m 00 m m O cc u > 2 < O rM 1/1 O o. o en fM •f < t; LU u < < > < Q Z o m < o _I < > O a: 3 az ui > 3 LU >M O —f < < < ■z. Z ■o >tM CE CS < Z i s DC < 1/1 2 ^ O —j l/l < > o. < 2 O l/l O Q- X_) m O < M O X O z a. 3 5 ir "t o o" «T ■q- irt fN m o p» S ID m (N o 5 tn 0 nj 'LT* ■C- 10 tO n> ra (D > > > > > o o o O O 00 00 U) as UI "D O 73 O T3 n E •o o a> O» 01 IV DJ C C C. C C I 0 01 "D O n> > O > o tu XI o 10 •C i BO 'S (O s lU C > o BO O I O I> IN 00 < I < □ ca □ O o o < en < s 3 =i 13 i Z LO § LU .S s o Q O m (N iH 00 3 rs < > O BC § O oc > -S s o Q o m rM m IN u < < m D □ .S 5 O Q o m rs U < < D m 5 2 Si S 3 < Q Z UJ 2 O ^ 00 IT) iN < ti UJ O < > o 2 m (N g ui O < CO Z uj > O M H on fN in in g lü U ž ta 5 5 .S O Q iü >U M JJJ 2 < m < <_> 2 < u- ca < CD < —I O < o en < t > o o UJ Q O 3 < d 0 o. 1 p ž < IC $ LU O z < < o o < CO o Z ž < ><_) m O < Q x_) m O e) Z LU S < >(_l m O M cc. I-< z KJ O 5 § o 00 rf "3- TO 1 rM o CO in S kO S m Ol Ol »-I 00 IN ID CT> a> S Ol rH 00 rN ID CTl Ol »H od (N ID 01 C71 i-H ® r>j S 2 00 Ol s Ol «D CM 8 rs) a> lO > O oc ■a o > o BO ■O D ns > o oo ■o o o OD > O BO T3 O 0) I TJ O CÖ ■C- nj > o i 00 ■o o (U C s X3 a C CD § IV> m (N O 13 O o < o < > Lu < X K > ISI oc LD m < < H/l LU O Z o o s 8 cc CD S O- iVl (T O m m O o m < <_i < > O i n CO n 3 oc a. ä O s (N in ^ UJ Q LXJ i s □ o: a. i en m rH ITI m iH g m S S X: 5 g on fM i/l 6 o. I I 0 o: 1 Df O < m n/l > m CO Q o z < < O o 2 < en < >tsi < DC < > 3 üj C z < > UJ O § < o > s UJ en m X_) m O O o; O < Z O o d ■o o. O) C C o > E m S (O ro o O rN 00 IN O rs r» cn m rH Ö 1-1 Ol □1 »-H d ■H IÖ cr> Ol »H Ö i-t ID §3 <71 ci Ol Ö tH 113 § uS uS o o CN l/i ir> o o m iri 00 g 00 Ol Ol n> m TO nj rü "C* 'C flj (O nj (Ü > > > > > O o o O □ ac •a ■g- aa T3 ^ OD ■a - o o o O J- OJ m OJ OJ m C C C C I o m 5 o M ■O O TO ■C- i « > ■a o (U 5 o ^ o v o 01] "O o o 13 Q < a: < Z en O ID 0 l/l < l/l > O l/l § < l/l > o o § ž < DC O IJ 0 Lfl fN 01 m (NI < DC O < [N 1/1 fN 171 lo" < < > O ^ o 3 'j S s >o z> lO o ^ UJ KJ £ M O S S rC S ö Ž uj X H/l m g uj U < a o '5 c:: 3 < > LU 5 < P > l/l 3 o 3 o M lO co" LU LU on 00 < Z O z HJ z o l/l o o < o o NI o 6 ■6 (O C a ■o ro CC 3 O O z < Q < 5 < oc >y z < > < Q 2 5 oc Q O Ü. O 2 ^ Z 3 S O ^ 0 l/l z 1 2 < Q or < > o x_) < O 2 m □ O KJ 3 •O m O S < z O o. O < 2 X_) m O < Z 3 o M «-I ca O CI I--'' l/l o CO in rv o m «J t m U} m o m 00 ci m LTl cn (Ji T cn tn o O 00 «T tn § d a> Ol > > > > > > > > O □ O o O O o O QD BS on oc ao OD u: "D •T3 T3 "O -o TJ ■O -o O O : O o o o o o o ll> C C C C C C C < a a. < o. O ro ic (N O cn o: Z < £ Q. O < a: ro (T) < z 3 < o ir CL 'r- O ^ "J o o o (O o t-j < y J ■ t Z) < 'iT > lu a < C ce BC uj > ^ > a q o lu O o. O. T o < U o o < o: o. ro m !N (» (N < u 13 5 o X cc ^ o u < 3 2 O 3 on m i l/l o iH cn t\ =i 3 I < < u Q. O r» i-H m tN u < Ln 5 ac O < m < id I/) > O m fN < < (/) cc o > a o _I o < cc ^ m < on 2 LU > O —I l/l O o 00 O a. O ><_i m O < oc Z < u lij Q O U < t_> O < Z X_) m O ec < > O l/l < Z x_i co o =3 CE O m Q I O. S ■o o 00 o o o o o "3- CTl (TI tn CTl .-j (N ni (N Ol 01 IČ IN ai CTl ^ in ui o BD TJ □ > O aa ■o o m g 00 TJ O rN CT» < O < a 3 cc. ^ m < i/> en o (M IJ> S > O < O tri m 00 O cc o. o 5 o: O ID rM (N CTl < 3 5 < en UJ Zl > O £0 O m a: m < to ec < a. O > < oc O > < en Q_ 3 < > O KJ m O H_) ca O x_) m O m O rsi OD ID o" m oo" lO fN O O ■H 8 iN IN fO O O rn o O (N r-j en O o g rsl 1 g kri U) en > s- > > o O o O o DO an tio BO S) ■O TJ T3 T3 ■a O o a O o 01 lU C C C C C If a ■o o < C c: C D O S 5 o m O < in oc o o 0 01 < u § Lu O O a. < S CD O m ID m fN i m O 3 o; S m LU O S m UJ g cc fc a o o. in fM m S UJ u < Sli o: 3 < K/l < O OL O U1 (N m < z h-LU M < O O oi: rN m IN 1/1 LU U § a a o o IN S m ro 0 en 1 LiJ £ O m O >o m O < O l/l m O < CO < z >t_) m O § < Z »O m O a: t~ LiJ >o Q O o. < z X_) m O 3 I/) < K/l < (3 O ac < Z )o CQ O o o C B ^ T3 r rS s lO 5 C ^ J3 O cr> ep ■g rs LD Ol en 1-1 m tri Ol oo O rM 2 cr» o rsi 00 O o ot r- g} r-s cn cn o o rM o 00 "D O O ca T3 o 0 C 01 ÖT £ o ao ■a o i 01 E o > o 00 TJ O > O OD "g 2 r.i r J \ ^ t: < QC O o < < en ^ o 00 [NI < (J _) 3 < l/l O > Q O _l O I) I-0. S iN trt 2 g 0 01 (N m < < n/l > < 5 < a. ■y •M 0 01 fN § m i ta >M 0 01 IN lU O a O > 1/1 a: a: m S 0Q O Q < O d ■d o "S o < 3 < z 5 o < ec >o CO O 5 UJ OH r) >o z 2 2 tt: O Q O n. O Z § a >rv< cj- ^ i < ™ z i; (O o >o m O cm ca O Q KJ CO O 5 t; C s g l/> in S g ■si-«T O O IN (N iri S o O in ffi o r-j O tH ■>t O O o (N d rO > O DO T3 O ä "a O (U i 00 ■D O nj ■C S tu: ■o o ? o u> T3 O m C < g 2 TO s tm -o o I o o 00 ■o o tu C o ■a o te O iT, o rM rs pri > O > X < u LÜ O o > 00 < § o H/l cc u s < š I Q Z o IN (N CTl S D < o C" 5 a O »i/i o IN < 3 < I S < z X_) ca O O q "O si o Q. O O < (SI < o o > o O o > ■D ti 01 Ji ^ 1£ .g- —I .. D ti u S 2 a. E E J Hrt fll C " > t3 ro 5 12 m (L ^ f- ro ™ e 0 Ui S 1 z i f \ ^ ■a o o o m O > UJ •g < Z 1 te S < >o m O O a. S H/1 O >(_1 ca O 00 w fN Ln 00 tv Ol p«-"' oo o (N rv ■v' cr> od (N 8 rN Ö tH S ■o 0 01 m I 01 > □ OD ■a O o (O ■ÜT i OD (U ro i oo ■a O d) C O (D Z m ir o rf> < U lU U wo E LLI CC O o < tr O Ln 00 fN Lu 0 CC < 1 >FSl Q < en > o ^ m o DO m (N < l/l —» O K/1 U O o 0 m 01 š M LU Z v: Ö O a < z a: m O Q 3 IM m oi- cn m O o rM fN M > Q > X g UJ u O > rs 00 < < > O 9 O m □C tJ m O < O cc C s HJ ro O O o: < S 5 § o: 13 š i/i < Z O < z I 55 5 < z >o m O 3 UJ U u < z IC o < z cc m g O en O < Z XJ m O O > < Z ><_) CQ O m rM ■«t rM ID m 00 IN m ^ 5 CTl C31 Ol 00 IN Ol (71 171 CT> 01 00 (N Ol fN (N § oi Ö in S? KD S Ol cn »H (N Ol Ol ^ lO Ol Ol ro ro rn 115 TO > > > o o O U) aa as "D ■o •o o o o UJ cu > > O o O oo cm oa ■o "O •D o o o L v fU 01 C C C o o z D O £t C z 5 s < HSI O a CO 3 3 K/l LU m o ir> < < VI > O >o > < cc o LD IN Q O m O > t/l tD (- 2 F3 K lO m fN ^ fv rs < tTi UJ O < K/l QC £ S (N tr, Z fe (T m 0 Q 1 O i i u £C i m s fS m 13 £C g o (N I < 0- CQ O 0 Z 1- cr < 2 K/l r--(N m rs" 1 o. m O O 2 t-< H/l O K/l rs m m Q O m O > LO a: < S g < z a> O 2 ijj 5 < z o CQ O x_) > < O czi O I- KJ m O 0 6 -6 ä 1 m C 3 E o ce: P Z LU K/l (_) m O Z C < 2 KJ 03 O in o 00 m oT oi (TV CJ> in IN 00 tH 00 o o IN s (r, a XI 0 01 > o ■g o lU C > a ■o o OJ lO s f > o 00 T! o (D 2 (T iH g m S 8 ■C C LÜ i TO IVI KI TO £ < Z < m o o o LU O < cc m LU v: 1/1 z < H m n < O u> dj S C ts O a: < cc. O o IN § irT UJ 'i! t/l < OL fc; X u =) < to t o Q. > O <1D q Q. o m -a ao CL "S O e ■ 1 • ^ X m 5 o LU 5 cc < 5 < o LL) 5 a: ? O m S < 3 < Z >LJ m 0 1 X m 5 o sc s 5 a: ^ S l/l Z LU f Z < t Cl 2 n cc Ui L/1 ^ t z 00 o" (N O O CO o" <71 (TI T-l IN ■"T ai CTi CTl S 01 rs T-l S cn rri (M O O O 2 o OD "D O ai 5 o ^ o aj a (D I O > o ec "O o i o o QC "a o > a m C ra I 0 01 C o OD TJ O OC cc z m 5 i > :=> < 2 < D m D - 3 S < 0 (J> < H ■ O < Z - 0 0 > - 0 D 0 : > C j:; C > 0 0 K i C ro (O S C iO > M nj -S i" 3 ^ ■0 fO K. "O 0 ä 0 ^ -6 S < .2, Z < 2 3 -D (O 0 =i g 13 00 1 0 " C 0 J: X C ? > > M < « S 10 PO fM 13 tr I O < z »o ca O < ž S fTl S (M < UJ š O o. > Q O o. < z >0 m O > < cc o m O UJ o < oc < z KJ la O ■D O X o a. < Z < u z cc 10 M (SI Zi £ O X o o. < z < o z tt a: O K O X £ < z rv S < U D > ><_) ca O 5 O r) CM (TI in a > ■y 13 O > 5 O 1- 3 o «T < u D $ O Cd > < M S —I < o E ■rr lO Ol cn CTl cn CT) Ol (Ti ai «-( i-t f-l rH IN rsj fN ^ «-I iH 1-1 fO ro rri «i fN r>j m S! (M S cr> t m ^ 1-1 tn O) or> O O tji cn O O ^ *H »H (N IN fS O BO TJ O a> to g m a > o 00 13 O i on ■g .5. [O S > ä •o o OJ C n i o tu c > o 00 ■a o 2 a ■a o ■C It! S tu ■O 0 01 C m 5 ■I o

  • o 00 TI O CC a. LÜ DC O DC UJ o a cc O- o oc u > 5 _ o 5 0 (- D § 01 S O ^ vn oc < Ll- 5 O I- n o < 3 < > LU ■O >o en 3 n o IN tn K" < r) < S ■o >o cc rs 2 o h- 3 § rN CJ) g cc o. CD O § D a. UJ O I- o CN CT1 O o Q. CO O < u cc lU s i n S CTI ^ u o: i 3 □ 0 rs 01 m in 5 LU 9 S CD < U Q 3 5 5 O i-^ D o «l- tjl >o < > o < cc ac Q oc o. i DC (N •t =} E i zt s 3 e: £ ž o D 2 o a o «j-cn < y —T r3 C § 5! a: > ai tu O H 3 Z) O 'S- IN DC < < O d ti ec UJ 5 o n Ui K 5 o 3 > >o Ji 3 < Q < 5 z LU s o z UJ > 3 rvi i ur 3 o o o o. O 2 ? O Z < o z 3 o 2 < 55 O I x_) $ 2 O ■O H/l cc 3 5 i LU •CJ BC. i •O CQ O 3 3 < 2 >o CD O cc < cc < z >o CQ O ■D O s fM 00 (71 [Ji [71 Ol ro rs rt g ■H rN •H rri rt 01 (71 m (N o OB ■O (3 > a 13 O > O BD ■O O a ■D O > O aa "O o (U i > o m ■o o 1-1 T (M Ol S ! CO s >»sl a: s LTl CL < a: if 3 D o in (N LU DC S" => CC LU S O I-□ S D- 0 > UJ (M ^ (N 01 O > UJ X/1 g 5 o 0 S 01 IS ^ (M Ol Z) a: 3 n o. □ > UJ o: < o o < s o 0 ■t IN 01 r«. < (J 5 LU ec a zi o DC m O a a > lO m 9 < o o; 0 < 2 >o z 1 m Ol DO 5 —I i o s 3 'S LLl > < z lO la O >o g O s 1/1 < o Z < o O ^ z o ^ z < < cc < eo oc > O ^ > < Z CD a: > < Q Z S > < z < p ? ce < O o o. LU cc m O Q < Z K_) (U O 3 o. 3 t/> O o: O < z >LJ m O cc O O < 2 ><_i 2 5 »o (Zl o m 00 iN rO m 00 cT LTl cn CTl Ol r^j ri lO Ol CTl 1/1 01 cn m S rH rH 8 ID 00 § IN od s (N (N O O rN rs ro ID flj (U ID ■C nj ra TD > > > > > o o O o O ao 00 CO tu ac T3 O 13 O "C o -o o a> UJ 01 Cl 01 C C! C C C O C ■i-O (O o C o 'CT 5 # o I o O > Q o. o LO tr. UJ 5 < m r> a o 3 < 5 < n OD D D S I—f < LU u < 1/1 Q < D m ^ S o tH < U < X/1 .s IC ■s n LU O z t£. O S X a o ffl o > lO a: ■y 5 K Z m f g Z 2 n/l s 5 UJ te CO r- <-M a: >tNl O cc O o r- iN IN < Q 3 £ C z >o CC o < Z TJ ■d >1N o: Q < O o >cri a o < > o u < > d š .M cC o o > oc < 2 ÜJ > o z Ž o-> 2 ^ Z O- 0 1 D LLi t: g i tTi n I o l/l Q t O l/v O O O 0 1 a: >o »o CQ O ■O < z x_i m O < > Z < 5 < ca M O —I < 3 00 ID o" 10 Ol § CTl n- 'c -2 O > cn E S ID CT) Ol rv UD u? cr> IN 00 r-f CO V£> TH IW O- m Ol iD rsi O VD Ol I.O ID CTI ID rM vo j IN rH K IN O O IN O O O o IN vf O O IN ■H IN O O rs IV IN i IN I (N »H rv (SI o o § (N IN f-M O o i ^ r-' fN S IN iN S IN O O IV IN 10 I O □ 00 T3 O m i o 10 I ■o o lU C > o 00 ■o o 13 ■C "O o m to g > o na "O o m ID ■CT i I > o -g" o <11 C m > S, ■a o o 00 T3 O U a: O g O D. fO IN (N m o s ■tN o cc o ID < U oc o g S >NI O a: O D oe < X Ö cc o g o o. m pv IN IN > O t > u s § fM (N g Ö O. O < UJ o LLt Z IN IN > O u > O z < > o m X ac > S g o. o § Ž § S i tn 1/1 S o. o L/l y cc O UJ DC 13 oc < § oc o X > Q m QC 'S OL U) & 1-1 O O O a. O Z 5 o v: < O O ■a 2 < oc O ii: < DC >o § O 2 »y xj Q. < 0 1 X 5 3 > < o 2 S IM. Š z 5 3 5 < ac m O i O ^ LLi > UJ DC O. TJ O O ID lO C31 ID S Ol lO fNJ O ID Ul Ol S (C O cn ID (N o m CT) o o g r-J r-j rsi o o fM fN S IN O O rst 8 IS g rM IN 1-1 f«; rg § (N in ci (N rt 00 g CT) K > o DO TJ 0 01 o 00 ■a o ro I o nj ni ■C ID o > > > O O o ao DO -O ■D "O o O o OJ QJ cr C C •2-S o o ID E o o ea T3 o o C (U ■C 2 # o < LU O UJ 2 < IN fM G 2 2 X '»SI o ar O ID ro ai 3 en o S a. >NI š LTl IN IN Z > o cc m UJ ic m >NI O ir O =! >M O tc. 0 Q. S D 1 'S 5 cc D O ps IN 5 m <_) LU Z < 5 O >1/1 < o oc < o > >co < 5 O > > O 3 _i U UJ > < a < M < S < u LU m UJ M >U m O < C-- LU o ^ l/l O < > z z < L3 LU ^ l/l Z ~ ■ z o o a < m ti >lvl D -b CC a < < l/l Z < > ^ O tü 1- < 0- > < < IN O m a: < ><_i CQ O < in cC IC lO lO lO Ol cn en CTl CTl CTl Ol Ol ¥-1 i-t »-H ^^ 't • 07 '57 E E E E □ o o o 10 m m ro 'C* "C* ru tu <0 > > > > O o o o DO u> BC tlO ■o ■o "O "D o o O O > IT) CT> CT1 00 rM S 00 od (M aa S 00 rM 00 CJ> (Tl »-i CO (N 00 (J) Ol 00 (N DO o <0 > o ru > O so ' -g o g tlO ^ g 00 TD O > -I a. o. 5 r>J tN < CT) CC O m ce < n K < O y CD 2 E tn rf LU P O. 2 =) □r fN fO > CE < D CQ D o o o s _f 3 i 3 o r- tsi Lfl 5 < 2 5 in S UJ U i > ■H CM m I i < □ ca n o o o < t; LU (J < i < Zl CQ D n o o o 3 < on O > Ci o > o o < u < z IC o ir X_) m O < ca ■isi o < o o O < > O Sži > o o < z >u m O < I > < Z »u 03 O ■O ■d >M -=> CC a < Kn Z Z Q O ^ K/1 Q O < l/l g i > s.; o. > Z o. 0 1 D O 2 < i:;; Z) 5 o < > < isl O ^ l/l D O Si l/l 2 2 O O a-< M a O $ M § ^ i m S m S IN m ID m CT> ov K ID S CTl rri S Ol fn lO cr> Ol ri m o g rö L i ■g- o a m DO 3 (r I o m C i o g ž < ir O o m rsi C31 g LU (_) < DC S > o BO T3 G 5 o SÜi 3 o M tO LU >f3 LÜ m < Z O z ■u z o 1/1 o M O O o C C C HI 01 aj 57 'ör "ÖT E E o o o ro ID 'C ■C ■JT (D ra > a a a ■D ■a O o O s rM fN ? OJ, O) E o «1 ■CT' ra > a KTI D o: «N S m O LT) LU cn < m O < to LU Q-< >t_) CQ O H/l a: < z CQ O u> CT» m •H *3f a> cn .-I rö ■"J lO cn cn rri rr (JI s t-4 IN fO m tn (N O O O s> "O O g < LU O ID 5 z O C ■Si 'o» e o s o < D oa o o o < UD < tn O > O o u z 8 D a. T-t 0 EN 01 g 8 o. > o DO ■a o (U Q < oc O > ž a o t--rf> (N < OL TO i 0 01 g g ea ■o o □ o: LU (J r-. o IN CC LU o ^ > Ä Z O L4J (- ei i o
  • o cm T3 O O O > O 1-1 fN iH IN iH < I- LU Z < < Q O L > o Z v < > i_> o < cr: O < > > s S T) > o ^ L/l O < ca d KSJ ci < d: < > O ca z < >rsi z m — Z Q O Z O < Z ^ L/5 Z o O ^ o O > z o o < NI □ z < o: u O o < Ln 1 o <_> 3 > < CC Q Z LU > Z LU > O O < Z < Z O _t 2 > <_) CQ >o m i/> L/1 M O O < z ca O L/l LU 5 o: O < Z1 CC H-» m O O ee < Z ■O m O Q O > O x_) ca O S o o o rs 'Sf rv ■v o g r\t tt o O o rvl i/i Ö S! 00 Ol Ol tsi S! i-i f-j lO 0 01 cr> VD 'S i/i CTI O 00 o o (V > s. -o o a E > o tlD "O O O .2, to I nj m (Ö OJ > > > o O O M ca ■O ■o T3 O o O OJ (U C C C < Z rN o rsi t"" (M Ž LÜ (J < Z > 3 o DC § d O UJ CC a. iTl S T ae oc O > O cc ■o z UJ oo o rvi «T < UJ z š < HSI (N cn m (N Q O ca O g; CC cc < i a. Z I > o I O o O > o g < z < z X_) m O cc g o Q UJ DC O- >o m O K 3 'O Z < Z >o 03 o < < o. < z O X a: > ■o •D <■ cc o < z 2 Cl O «rt 0 < 1 UJ ž z a. O S > o VI 3 < > o cn < > < O < > O o ^ o Q_ < M Q O > < M CTl Ol Ol Ol Ol CTl rii m o\ S < d 3 i iC Ol Ol i-J (d rM Ol Ol «H K (N C IB ■C i OD O <10 ■o o 2. (5 i 5 a ? o OD ■g > O Q0 TD O £E O cc o o -D < u o: o 01 3 < >o CD O Ž >o 03 O -D ■d Ž >rvj o: Q < z 2 Q O H/) 0 1 O < > a d < m >w ec o O > > O a. O U < M > O 2 i i O ^ l/l 9 —1 5 o 1/1 2 0 S s Q 1 < 2 LU g (/1 < CQ a. < m >ISI 3 a: o < (2 O ^ H/l Q O < > o > o i o: § O ^ in 9 —I 5 (N O r« ID d S cn iH VD Ö i E > o do T3 □ n> I O lU tr I o > o ■D O m 5 a o ni ■C TO C > O OD T3 O > 'S I > o eo ■a O m i 00 ■o o n C s rt < UJ i on 3 z D Q < Z < □ CQ □ o o o iH ID r-t < < xyt a: < o —I 0 1 DC O > Q O —t O o O->1/) 3 CO ■-I ft) o m e£ I < u Z m a: o u < o: O 3 1 Q K 0 < a: (N m rs 01 S lu U < (/1 ac 3 G z uj Q Ž a a ?? < cc ž 0 < a: rvj lO IN 01 rn" < D < a: < >fv( u z uj S rJ ul rsi CTl 3 3 o o < (SI > O 2 tn 3 O L/l 2 O 0-< tsl Q O > < M 0 1 H/1 O x-J os o m a: < Z O m O ■9 cn a S < z o or UJ < k/l D Z 5 X/1 ,5; z § 5 M CC Z < O f»1 r«. (N > S CTl g IT. tH cn »H CÖ oi S 00 oS «J S5 o o rM vo CM ll> 57 E ra (D (D ro <0 ro o •C ■C 'C ■C" nj (D 10 (D ro ro ro > > > > > > > (5 O o O O O o O <11 BS 00 DO OD tis 00 1 ■o o ■g "a o ■O O TJ O o ■o v a> 01 m D OJ ca O LU £ 0 1 0 i-H «T t-) irT 2 01 < 2 VI oc ^ o CM 00 > LU >M X ^ oc ^ s < □ m o o o o U3 S LU U < 3 < ca □ O o o s LU u < H R Ol 3 t o m cc I H/) m rsi 3 —I i z 5 O a C O s L/> I CQ O LU 5 o ^ ISI < z KJ m O O or < Z o m O T3 I =) CK Q < 2 Q O ^ KTt O O < ^ LTI Z LU š u < 9 > o d < CQ >fM CC a < z 3 > 5! a: < > O o. > Ž § > o L/l D < š oc I O ^ tn 9 —1 < > Z O 1/1 Z O o a. Q i M < t —J < Z *_) CO O ot < K/l < Z •o m O C C o o ^ s z > o o IN 00 Ol Ol rN (M ■«t O o rs ^ VÖ Ol CT> I TJ O ro I -o o m > o »o ■a 0 01 C < > o > a "O o Cl o o c> o > < > < a o (N o fM u Lu cc 00 o 1/1 (N 00 a ne O D < O < § D O ec: O m s O LU a o < > o o O > < z >(_> m O 5 < t > < Z »o CD O Ci LU —I m >e) m O § < a >o m O LU a: m CCl O S § Ol CT! in CTl ■«f tH (S g 5 Lrt a> o m in cn CTl O m Lfl Dl Ol o m Ol tji O) 01 (N O (N IN (N r» o o o rN § j r-t d fM cri Ol ^ fV i-H K > o bs ■o o > a T3 O ? a T3 0 01 C tO i o < z 3 O < z < ca □ o g r-4 i-H g LU O < < D ca o o o < u _J < m cc O > Cl O o i Q (M ID S 3 Z) 3 ul a 2 o M O ^ O t IN t£> U < a. cc X (TI rv fM tO to 00 2 ■H 01 fS m oT O TJ ■d < CO KM ^ a: o o O X/1 O < > O < O > 0 d 2 Bd a Š 1 It < š > O. 0 1 > O < § O DT < > S o < > o Q o > < fv < s m O i a < z O o o. or xj m O 5 O m O 5 i z UJ S < 2 X_) m O < 2 'O m O M LTI a tH C ID CT CT) ¥-1 d IN in «n d CN 1 s 00 rsi o o o o s K lO > a TJ O m I ■o o □ BC ■D 0 01 C m > o BC TJ O 11 C d) 4? E 0 O cm ■d O lU i on ■§ o O < K < 2. < D CO U O o o 00 d) -C 2) a: z O < ca □ o o o 3 3 < < < Zl CO z> 3 O o o s UJ u s oc < o ac O O < g Z o g < UJ Q tr < < Q oc § O on m fN m < 5 <5 en § O cc m O Q < «J < > < X CQ 5 o X SÄ < $ < . m "O t? a- > S a T3 ■d m «SI 3 CE < I/) Z z O ^ H/> O o < > O z > <£ Z o o ££ O (S < > O z < z >o m O < Z t; UJ 5 § a: ca < z >o CO o rt TJ O It o. DC 00 Z! a d g o o o iN K lO rM 8 o rsl \r< ID rN S cr> Ol <7> i/i o> 01 i/i S? s 01 cri uS m g oc XI o S T3 O S □ UD "g m I o a> C m > a ta 73 O n > ■o o I ■o 0 01 > o bo ■D o z LU a 5 s tn Z LLl 5 X/1 0 01 (M IT) Z o en ai O < u ^ o LLI o o 15 LO rsi < LLJ u o: LLI (H O cc < m =J =1 o o o o u> (J < M z Q < D m o o o S lU u «t X/1 .S < Zl CQ Zi □ o o o < u < LO DC O > O o ^ o < z < □ oa =1 o § 13 3 < 5 QC UJ m 2 O cc "D ■d U < > O § O a < > 6 ž 2 Ž < a: O O Q O > ■O ■d < 03 D cc Q < O o O o < > O q d < ca XSI o ar Ci O > ec < l/l > O < i/i 3 > O 2 l/l =3 o < > o V! LO o o o. Q O > < M ■a i >r-J OH a < m Z Z D O ^ D O < l/l Z UJ š S > o o < o z § o esL < > I «M oi l/i 1 oi Ln (JI cn i-H oi LÖ g IN Lfi a •D O ■o o > ■a 0 01 < z < n CD D n o < 3 z 13 O < Z < a m 3 o § VX> »H < t; LU O < s < m □ O § trt OH g Q O -J O if O Q. 3 CM Ol LJ > O z o: O Z (O rM eo O z i P o fM r-J m fvT > Ö a: g X =i Q Ž 3 Zi 3 U < r o d < m *s) 3 o: O < < (T < V > o Ž Z CL O I- ■Ci ZJ > o < I- cO O ^ 9 < > z o 1/1 z o ^ o o. < Q O > m 01 d 5 o <5 z en =3 I-^ IM (N (J> on" m < w i OD -a o 5 Q i z o (NI rNj < 5 O i ■g" o m C I DC «_) (NI m INI Ol o" INI LU t X_) UJ ^ DC D LLI cn n. 5 ns -S, m (t> 'C* (D (O (D Ol (O (Q > > > > > > S S, S, O, o O O O ^ ^ ac UD tuj «0 T3 T3 n T3 T3 ■o TJ O 0 o O O o O OJ D (U O DC IQ O o 3 m O r^ (NI (T. LT a> O $ O Z < o o (NI o tM 3 < Z > 3 o § < < cc o O fO (T) INI (H m m < 1/1 2 >o >1/) IN Ol S o < z < Li- LtJ < 3 o CL (N (N Ol 3 o a. < >o >tn a: t- (N (N cn (U" (N 00 □ > o o C d) oT E o > a 3 > 2 o "T (NI O < VI 2 LLI cc o O ■o o 'S- i i o m < 9 > Hrt LLI ^ CC o I— 3 INI <_) LU > O >1/1 o ž z LU cc >o < z H-» CC O 13 LU Ü1 NI O ^ v < z o DC ca O Q V Z > o O!: (B O Q < Z x_) ca o 3 CO o v: < z > Q < > < >o m O < (x: O O < 2 O m O ><_) m O 3 O CL. < > < z >o m O K -J 1/1 LU O o Ž < z >o m O Gospodarske javne službe s področja vodooskrbe in odvajanja in čiščenja odpadnih voda in trg PRILOGA 3: Pregled nalog izvajalcev javne službe po klasifikaciji IWA (International Water Association) C International Water Association - opis del in nalog CENTRALNA UPRAVA Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Global management tasks Central administration Central administration Central administration Central administration Strategicpolicies StrateSkapolitika Fxtemalrelationships Zunanjiodnosi New business Razvoj no\ ih dejavnosti General secretariat Glavno tajništvo Strategic planning Strategic planning Strategic planning Strategic planning Objectives definition Definicije ciljev Organisation Organizacija Information systems planning NaCrtovanjc infbrmacijskh sistemov Performance assessment Ocena zmogljivosti/storitve Public relations Public relations Public relations Public relations Public relations Public relations Public relations Press service and releases Sliki javnostjo Communication and image Komuniciranje in podoba Customer surveys Anketiranje strank Public awareness campaigns OzaveSCanje ljudi marketing Trienje Publications and information Publikacije in informacije Company reports Poročila podjetja Legal affairs Legal affairs Legal a^irs Legal affairs Legal affairs Legal contracts Pravne pogodbe Tenders documentation Razpisna dokumentacija Legal protection and insurance Pravna zaščita in zavarovanje Land administration Upravljanje / zemljišči Contentious matters and litigation Spome zadeve in pravdni postopki internal audits Internal audits Internal audits Internal audits Check of financial procedures Pregled finančnih postopkov Check of administration procedures Pregled upravnih postopkov Check of technical procedures Pregled tehničnih postopkov Quality contnils Kontrole kakovosti Environmental management Environmental management Environmental management Environmental policies Okoljevarstvena politika Environmental management and Okoljevarslveni management in audits revizija Control of waste management Nadzor upravljanja z odpadki GENERALNI SEKRETAR Administrative management Administrative management Administrative management Administrative management Administrative management General secretary General secretaiy General secretary Document registration Vpisovanje dokumentov Internal administrative circuits Registracija notranjih upravnih registration postopkov Word processing and copying Obdelava in kopiranje services dokumentov Archiving Archiving Archive management Arhiv Library management Knjižnica OSEBJE Personnel tasks Personnel tasks Personnel tasks Personnel tasks Personnel tasks Personnel tasks Personnel administration Personnel administration Personnel administration Personnel administration Personnel administration Personnel planning and Načrtovanje in mzvoj osebja development Recruitment Zaposlovanje Personnel management Ravnanje z ljudmi pri delu Job evaluation Ocena dela^'naiizor dela delavcev Payroll accounting and payment Obračun in izplačila plač Education and training Training planning Načrtovanje izobraževanja Personnel tasks Education and training Training implementation and control l/.vedba in kontrola izobraževanja Personnel tasks Education and training Dissemination of technical information Širjenje tehničnih informacij Personnel tasks Occupational safety and medicir>e services Medical checks /tlravniSki pregledi Personnel tasks Occupational safety and medicine services Evaluation of unfitness for work Ocena zmožnosti «i delo Personnel tasks Occupational safety and medicine services Worlting safety policies, implementation and control Politike varstva pri delu, izvedba in nadzor Personnel tasks Personnel tasks Social activities Social activities integration of new personnel Social assistance Vpeljava novega osebja Družbena pomoč Personnel tasks Social activities Socio-cultural activities Družbeno-kultumc aktivnosti FINACNO IN TRŽNO PODROČJE Financial and commercial tasks Economic and financial planning Investment planning and control Načrtovanje in kontrola investicij Financial and commercial tasks Economic and financial planning Cost planning and control Načrtovanje in kontrola stroSkov Financial and commercial tasks Economic and financial planning Revenue and cost recovery planning Načrtovanje povračila dohodkov in stroSkov Financial and commercial tasks Economic and financial planning Financial planning and policies Finančno načrtovanje in politike Financial administration Book keeping Računovodstvo Financial and commercial tasks Financial and commercial tasks Financial administration Tangible assets assessment Cenitve opredmetenih sredstev Financial and commercial tasks Financial administration Annual accounts reporting Letna poročila Financial and commercial tasks Economic control Planning control Nad/or načrtovanja Financial and commercial tasks Economic control Accounting control Nad/or proračuna, bilance (kalkulacija) Financial and commercial tasks Economic control Economic performance assessment Ocena ekonomske uspeSnosti Financial and commercial tasks Purchasing and material management Suppliers information management Upravljanje podatkov o dobaviteljih Purchasing and material Advertisement Oglaševanje Financial and commercia) tasks management Financial and commercial tasks Purchasing and material management Commissioning Predaja Financial and commercial tasks Purchasing and material management Warehouse management Upravljanje skadiSča Meter reading, accounting Meter reading Odčitavanje števcev Customer service and control Meter reading, accounting Accounting Obračun/Račun o vod st vo/B i 1 an c Customer service and control a Meter reading, accounting Collection control Nadzor /hiranja Customer service and control Meter reading, accounting Consumption control Kontrola porahe/potrošrje Customer sen/ice and control Customer relations and Incoming order management Upravljanje / dospelimi naročili Customer sen/ice management Customer relations and Customer consultation Svetovanje strankam Customer service management Customer relations and Complaint management Upravljanje s pritožbami. Customer service management reklamacijami Customer service Customer relations and management Information dissemination Širjenje informacij - obveSčanjc NAČRTOVANJE IN GRADNJA Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and construction Planning and design Planning and design Planning and design Planning and design Planning and design Planning and design Planning and design Planning and design Construction Constnjction Construction Construction Construction Resource management and water protection Water supply master plan with medium and long term demand and supply and technical objectives Asset management planning, rehabilitation programmes Planning, design and calculation of plants, networttavljai)jii. Maintenance and repair System inspection Pregled/nadzor sistema Operations and maintenance Operations and maintenance Operations and maintenance Operations and maintenance Operations and maintenance Operations and maintenance Maintenance and repair Maintenance and repair Maintenance and repair Maintenance and repair Maintenance and repair Maintenance and repair Regular maintenance checks or Kedni pregtcd vzdrževanja ali service activities obratovanja Repairs of failures and other Popravilo napak in drugih defects okvar Cleaning CiS&nJe refurbishment Obnova Regular meter replacement and Rcdna zamenjava Stcvcev in maintenance vzdrževanje Maintenance and repair of fire V/drževanje in popravilo fighting assets požame opreme (jospodarske javne službe s področja vodooskrbe in odvajanja in čiščenja odpadnih voda in trg PRILOGA 4: Pregled nalog izvajalcev javne službe po klasifikaciji SIGMA 1 l/l/assenv/rfschaft / Tet/aufgabe Planung Eigenleistung Vodno gospodarstvo/Delno planiranje lastne zmogljivosti 2 Wasserwirtschaft/Teilaufgabe Planung Fremdleistung Vodno gospodarstvo/Delno planiranje tujih zmogljivosti 3 Grundlagenplanung Temeljni program o načrtovanju 4 Wasserrecht Vodno pravo, vodne pravice 5 Hydrogeologie Hidrologija, Hidrogeologija 6 WassenA/irtschafl / Teilaufgabe Betrieb Eigenleistung Vodno gospodarstvo 7 Wasserwirischan / Teilaufgabe Betrieb Fremdleistung Vodno gospodarstvo/Delno obratovanje tujih zmogljivosti 8 Meßwesen Meroslovje 9 Wasserschutz ZaSčita voda 10 Flächennutzung im Wasserschutzgebiet Raba zemljišč v vodovarstvenih območjih 11 Freiwilliger Umweltschutz Prostovoljno varstvo okolja 12 Wassergewinnung und Aufbereitung / Teilaufgabe Planung Eigenleistung Pridobivanje in priprava vode/Delno planiranje lastne zmogljivosti 13 Wassergewinnung und Aufbereitung/Teilaufgabe Planung Fremdleistung Pridobivanje in priprava vode/Delno planiranje tujih zmogljivosti 14 Projektplanung Načrtovanje 15 Instandhaltungsplanu ng Načrt vzdrževanja 16 Wassergewinnung und Aufbereitung / Teilaufgabe Bau Eigenleistung Pridobivanje vode in priprava/Izgradnja lastne zmogljivosti 17 Wassergewinnung und Aufbereitung l Teilaufgabe Bau Fremdteistung Pridobivanje vode in priprava/Izgradnja tuje zmogljivosti 18 Bauoberleitung Vodstvo gradnje 19 örtliche Bauleitung Krajeven/lokalen nadzor dela gradnje 20 Eigenbauleistung lastna gradnja 21 Wassergewinnung und Aufbereitung / Teilaufgabe Betrieb Eigenleistung Pridobivanje vode in priprava/Delno obratovanje lastnih zmogljivosti 22 Wassergewinnung und Aufbereitung / Teilaufgabe Betrieb Fremdleistung Pridobivanje vode in priprava/Delno obratovanje tujih zmogljivosti 23 Betriebsiiberwachung und Steuerung der Wasserversorgung Nadzor dejavnosti in vodenje oskrbe z vodo 24 Bereitschafts- und Entstörungsdienste mechanisch Dežurna služba in služba za odpravljenje motenj 25 Bestandspiäne und Vennessung Meritve stanja in geodeta 26 Betriebsstatistik Statistika dejavnosti 27 Wassergewinnung und Aufbereitung / Teilaufgabe Instandhaltung Eigenleistung Pridobivanje in priprava vode 28 Wassergewinnung und Aufl)ereitung / Teilaufgabe Instandhaltung Fremc^eistung Pridobivanje in priprava vode 29 Inspektion (planbar) Inšpekcija 30 Wartung (planbar) Vzdrževanje 31 Instandsetzung (nicht planbar) Popravila (izredna) 32 Instandsetzung (planbar / Rehabilitation) Popravila (načrtovana) 33 Transport und Speicherung / Teilaufgabe Planung Eigenleistung Prevoz in skladiščenje/Delno planiranje lastne zmogljivosti 34 Transport und Speicherung / Teilaufgabe Planung Fremdleistung Prevoz in skladiščenje/Delno planiranje tujih zmogljivosti 35 Grundlagenplanung Osnovno planiranje 36 Pfojektplanung Projektno planiranje 37 Instandhaltungs-planung Program vzdrževanja 38 Transport und Speicherung / Teitaufgabe Bau Eigenleistung Prevoz in skladiščenje/Izgradnja lastne zmogljivosti 39 Transport und Speictierung / Teitaufgabe Bau Fremdleistung Prevoz in skladiščenje/Izgradnja tujih zmogljivosti 40 Bauoberleitung Nadzor^a^e 41 Örtliche Bauleitung Krajeven/lokalen nadzor dela gradnje 42 Eigenbauieistung lastnja gradnja 43 Transport und Speicherung / Teitaufgabe Betrieb Eigenleistung Prevoz in skladiščenje/Delno obratovanje lastnih zmogljivosti 44 Transport und Speichemng / Teilaufgabe Betrieb Fremdleistung Prevoz in skladiščenje/Delno obratovanje tujih zmogljivosti 45 Betriebsüberwachung und Steuerung Nadzor in uravnavanje^d^vnosti 46 Bereitschafts- und Entstörungsdienste Dežurna služba in služba za odpravljenje motenj 47 Bestandspiäne und Vermessung Meritve stanja injeodezija 48 Betriebsmittei-dokumentation und Statisik Statistika dejavnosti in dokumentacija dejavnih del 49 Transport und Speicherung / Teilaufgabe Instandhaltung Eigenleistung Prevoz in skladiščenje 50 Transport und Speicherung / Teilaufgabe Instandhaltung Fremdleistung Prevoz in skladiščenje 51 Inspektion (planbar) inšpekcija 52 Wartung (planbar) Vzdrževanje 53 Instandsetzung (nicht planbar) Popravilo 54 Instandsetzung (planbar/ Rehabilitation) Popravilo 55 Verteilung / Teilaufgabe Planung Eigenleistung Porazdelitev/Delno planiranje lastne zmogljivosti 56 Verteilung / Teilaufgabe Planung Fremdleistung Porazdelitev/Delno planiranje tujih zn^ogljivosti 57 Grundlagenplanung Temeljni program 58 Projektplanung Projektni program 59 Instandhaltungsplanung Program vzdrževanja 60 Verteilung / Teilaufgabe Bau Eigenleistung Porazdelitevizgradnja lastne zmogljivosti 61 Verteilung / Teilaufgabe Bau Fremdleistung Porazdelitevizgradnja tujih zmogljivosti 62 Bauoberleitung Vodenje gradbišča 63 örtliche Bauleitung Krajeven/lokalen nadzor dela 64 Eigenbauleistung Lasten 65 Verteilung / Teilaufgabe Betneb Eigenleistung Porazdelitev/Delno obratovanje lastnih zmogljivosti 66 Verteilung / Teilaufgabe Betneb Fremdleistung Porazdelitev/Delno obratovanje tujih zmogljivosti 67 Betriebsüberwachung und Steueaing Nadzor in uravnavanje dejavnosti 68 Bereitschafts- und Entstönjngsdienste Dežurna služba in služba za odpravljenje motenj 69 Bestandspläne und Vermessung Merjenje 70 Betriebsmittei-dokumentation und Statisik Statistika dejavnosti in vodenje dokumentcije 71 Verteilung / Teilaufgabe Instandhaltung Eigenleistung Porazdelitev 72 Verteilung / Teilaufgabe Instandhaltung Fremdleistung Porazdelitev 73 Inspektion Netz (planbar) Inšpekcija omrežja 74 lnspektion Hydranten Inšpekcija hidrantov 75 Wartung Netz- und Betriebseinrichtungen (planbar) Vzdrževanje/oskrobanje omrežne in pogonske naprave 76 Instandsetzung (nicht planbar) Popravila (izredna) 77 Instandsetzung (planbar/ Rehabilitation) Načrtovana popravila 78 Zählerwesen / Teilaufgabe Planung Eigenleistung Števci/ZDelno planiranje lastne zmogljivosti 79 Zählenvesen / Teilaufgabe Planung Fremdleistung števci/ZDelno planiranje tujih zmogljivosti 80 Beschaffung von Wasserzählern Priskrba/nabava od vodoplačnikov 81 Zählerwesen / Teilaufgabe Betrieb Eigenleistung /Delno obratovanje lastnih zmogljivosti 82 Zählerwesen / Teilaufgabe Betrieb Fremdleistung /Delno obratovanje tujiih zmogljivosti 83 Neuzähler Novi števci 84 Zählerwechsel Menjava števcev 85 Technische Beratung Tehnično svetovanje 86 Zählerwesen / Teilaufgabe Instandhaltung Eigenleistung Vzdrževanje števcev 87 Zählerwesen / Teilaufgabe Instandhaltung Fremdleistung Vzdrežvanje števcev 88 Instandsetzung Popravilo 89 Qualitätsüberwachung und Labor/ Teilaufgabe Planung Eigenleistung Nadzor kakovosti in laboratorij/Delno planiranje lastne zmogljivosti 90 Qualitälsütfenvachung und Labor/Teitaufgabe Planung Fremdleistung Nadzor kakovosti in laboratorij/Delno planiranje lastne zmogljivosti 91 Übenwachungsprogramm Program nadzora 92 Qualitätsüberwachung und Labor/Teilaufgabe Betrieb Eigenleistung Nadzor kakovosti in laboratorij/Delno obratovanje lastnih zmogljivosti 93 Qualitätsüberwachung und Labor/Teilaufgabe Beirieb Fremdleistung Nadzor Kakovosti in laboratorij/Delno obratovanje tujiih zmogljivosti 94 Probennahme Vzorčenje 95 Analyse Analiza 96 Dokumentation Dokumentacija 97 Veröffentlichung Objave/publikacija 98 Onlineüberwachung Online nadzor 99 Meßtechnik und Meßgeräte Merilna tehnika in merilne naprave 100 Materialwirtschaft Gospodarjenje z materiali 101 Hilfsbetriebe / Teilaufgabe Betrieb Eigenleistung Pomožne naprave-pomožni pogon/Delno obratovanje lastnih zmogljivosti 102 Hilfsbetriebe / Teitaufgabe Betrieb Fremdleistung Pomožne naprave-pomožni pogon/Delno obratovanje tujih zmogljivosti 103 Lager Skladišče 104 Werkstätten Delavnice 105 Fuhrpark Vozni park 106 Fuhrpark Vozni^ark 107 Fuhrpark Vozni park 108 Fuhrpark Vozni park Gospodarske javne službe s področja vodooskrbe in odvajanja in čiščenja odpadnih voda in trg PRILOGA 5: Pregled del in nalog po slovenski praksi izvajalcev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda PREGLED DEL IN NALOG PO SLOVENSKI PRAKSI direktor: računovodja: vodenje dela strokovnega kolegija pripravljanje odločitev za upravni odbor podjetja sodelovanje z gospodarskimi združenji proučevanje predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja spremljanje predpisov, ki urejajo finančno poslovanje in plačilne instrumente spremljanje predpisov s področja delovnega prava vodenje disciplinskih postopkov povezovanje podjetja z razvojnimi institucijami spremljanje in analiziranje bonitet kupcev in dobaviteljev proučevanje predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja spremljanje predpisov, ki urejajo finančno poslovanje in plačilne instrumente predlaganje ukrepov za izboljšanje finančne discipline kupcev (stimulacije) zavarovanje plačil pripravljanje in ažuriranje analitičnega kontnega plana samostojno kontiranje dokumentacije o poslovnih dogodkih izdelovanje temeljnic za knjiženje, razčiščevanje nepravilnosti s prizadetimi v zvezi s knjigovodsko otjdelavo podatkov knjiženje poslovnih dogodkov v glavni knjigi in v pomožnih knjigah hramba in izdajanje instrumentov za zavarovanje plačil organiziranje in varstva osebnih podatkov iz osebnih evidenc posredovanje osebnih podatkov in evidenc po zakonu pooblaščenim institucijam spremljanje predpisov s področja delovnega prava in obveščanje direktorja o njihovih spremembah tajništvo: Kadrovska služba sprejem strank direktorja posredovanje telefonskih pogovonav direktorja evidentiranje obveznosti direktorja {seje, srečanja in druge obveznosti) strežba strank z napitki in podobnim pisanje zapisnikov in protokolov v disciplinskih postopkih, ki jih vodi direktor sprejem in drenaža direktorjeve korespondence pisanje dopisov vodenje evidenc korespondence arhiviranje korespondence splošna strojepisna dela prepisovanje manuskriptov pisanje zapisnikov sej nadzornega sveta pisanje zapisnikov kolegijev obveščanje delavcev, katerih podatki so se posredovali iz kadrovskih evidenc nudenje logistike direktorju pri izbiri kandidatov in sklepanju delovnih razmerij prijave delavcev v zavarovanja in odjave delavcev iz zavarovanj izdajanje napotnic za predhodne in obdobne zdravniške preglede nudenje logistike komisiji za spremljanje poskusnega dela nudenje logistike direktorju pri razporejanju in prerazporejanju delavcev priprava, izdelava in vročanje oziroma izdajanje pisnih odpravkov odločitev direktorja o pravicah in obveznostih delavcev podjetja iz delovnih razmerij vodenje kadrovske korespondence z zunanjimi institucijami nudenje logistike direktorju pri disciplinskih postopkih prijavljanje, obveščanje in iskanja soglasij pri Zavodu za zaposlovanje urejanje prijav in vodenje korespondence v zvezi z varstvom pri delu kontaktiranje in korespondiranje z zdravstveno in pokojninsko zavarovalnico vodenje, organiziranje in izvajanje drugih osebnih zavarovanj delavcev sprejemanje in drenaža vlog delavcev s področja urejanja kadrovskih zadev Obračun komunalnih storitev'* sprejem strank direktorja BLAGAJNA Kadrovska služba tehnični vodja vodja vodovoda posredovanje telefonskih pogovorov direktorja evidentiranje obveznosti direktorja (seje, srečanja in druge obveznosti) strežba strank z napitki in podobnim pisanje zapisnikov in protokolov v disciplinskih postopkih, ki jih vodi direktor sprejem in drenaža direktorjeve korespondence pisarje dopisov vodenje evidenc korespondence arhiviranje korespondence splošna strojepisna dela prepisovanje manuskriptov pisanje zapisnikov sej nadzornega sveta pisanje zapisnikov kolegijev sprejemanje blagajniških vplačil izplačevanje gotovine delavcem in drugim upravičencem vodenje blagajniškega dnevnika dvigovanje gotovine na banki obračunavanje in likvidacija potnih nalogov obračunavanje in izplačevanje drugih nadomestil stroškov delavcev hramba gotovine odvajanje gotovine nabava vrednotnic in evidenca porabe vrednotnic nudenje logistike direktorju pri disciplinskih postopkih spremljanje predpisov s področja delovnega prava in obveščanje direktorja o njihovih spremembah Delavec v službi razvoja-administracija"* sprejem strank direktorja posredovanje telefonskih pogovorov direktorja evidentiranje obveznosti direktorja (seje, srečanja in druge obveznosti) strežba strank z napitki in podobnim pisanje zapisnikov in protokolov sprejem in drenaža korespondence sodelovanje pri pripravi interne normative za urejanje delovnih razmerij načrtovanje in usklajevanje operativnega dela v podje^u pripravljanje predloga letnega delovnega načrta podjetja in zagotavljanje njegovega izvajanja vodenje, usmerjanje in koordinacija deta vodilnih delavcev podjetja povezovanje podjetja z razvojnimi institucijami sodelovanje pri pripravi splošnih plačilnih pogojev sodelovanje s finančno službo podjetja proučevanje predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja predlaganje ukrepov za izboljšanje finančne discipline kupcev (stimulacije) zavarovanje plačil sodelovanje pri sprejemanju splošnih aktov organizacijskega in postopkovnega značaja sodelovanje pri pripravi interne normative za urejanje delovnih razmerij delovodja skJadiSnik vodovodni instalater načrtovanje in usklajevanje operativnega dela v podjetju pripravljanje predloga letnega delovnega načrta podjetja in zagotavljanje njegovega izvajanja povezovanje podjetja z razvojnimi institucijami sodelovanje pri pripravi splošnih plačilnih pogojev sodelovanje s finančno službo podjetja proučevanje predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja predlaganje ukrepov za izboljšanje finančne discipline kupcev {stimulacije) zavarovanje plačil ipd. vodenje evidenc potrebnih pri vodenju dela delavcev izdelava planov dela delavcev načrtovanje in usklajevanje operativnega dela v podjetju sodelovanje pri pripravi interne normative za urejanje delovnih razmerij vzdrževanje težke in lahke gradbene mehanizacije upravljanje s težko in lahko gradbeno mehanizacijo vzdrževanje težke in lahke gradbene mehanizacije upravljanje z osebnimi, poltovorntmi, tovornimi vozili in specialnimi tovornimi vozili v skladu z usposobljenostjo vzdrževanje osebnih, poltovornih in tovornih in specialnih tovornih vozil v skladu z usposobljenostjo izvajanje gradbenih del in pomoč pri izvajanju gradbenih del opravljanje nalog iz področja vzdrževanja cest. Javnih površin in zimske službe pomoč pri ostalih storitvah vzdrževanje in kontrola delovanja javne kanalizacije, Čistilne naprave in elektroenergetskih naprav na Javni kanalizaciji in čistilni napravi v skladu s svojo usposobljenostjo enostavnejša opravila pri vzdrževanju elektronaprav na osnovnih sredstvih komunalnega podjetja nadomeščanje delavcev na drugih delovnih mestih pri vseh delih, za katera je usposobljen ostala komunalna dela ostala komunalna dela opravljanje drugega dela po navodilih nadrejenih ostala komunalna dela opravljanje drugega dela po navodilih nadrejenih tehnično ekonomsko področje povezovanje podjetja z razvojnimi institucijami spremljanje in analiziranje bonitet kupcev in dobaviteljev proučevanje predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja spremljanje predpisov, ki urejajo finančno poslovanje in plačilne instrumente spremljanje točnosti plačil kupcev predlaganje ukrepov za izboljšanje finančne discipline kupcev (stimulacije) zavarovanje plačil pripravljanje in ažuriranje analitičnega kontnega plana samostojno kontiranje dokumentacije o poslovnih dogodkih izdelovanje temeljnic za knjiženje, razčiščevanje nepravilnosti s prizadetimi v zvezi s knjigovodsko obdelavo podatkov knjiženje poslovnih dogodkov v glavni knjigi in v pomožnih knjigah hramba in izdajanje instrumentov za zavarovanje plačil zbiranje, vodenje, ažuriranje ter urejanje osebnih podatkov delavcev v osebnih mapah delavcev organiziranje in varstva osebnih podatkov iz osebnih evidenc razvoj posredovanje osebnih podatkov in evidenc po zakonu pooblaščenim institucijam spremljanje predpisov s področja delovnega prava in obveščanje direktorja o njihovih spremembah sodelovanje pri pripravi splošnih plačilnih pogojev sodelovanje s finančno službo podjetja proučevanje predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja predlaganje ukrepov za izboljšanje finančne discipline kupcev {stimulacije) zavarovanje plačil vodenje katastra komunalnih naprav izdelava projektnih pogojev in soglasij, sodelovanje pri upravnih postopkih sodelovanje pri pripravi internih normativov za urejanje delovnih razmerij povezovanje podjetja z razvojnimi institucijami sodelovanje pri pripravi splošnih plačilnih pogojev sodelovanje s finančno službo podjetja proučevanje predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja predlaganje ukrepov za izboljšanje finančne discipline kupcev (stimulacije) zavarovanje plačil ipd. vzdrževanje in kontrola delovanja javne kanalizacije, Čistilne naprave in elektroenergetskih naprav na javni kanalizaciji in Čistilni napravi vzdrževanje in kontrola delovanja javne razsvetljave in ostalih elektroenergetskih naprav ostala komunalna dela opravljanje drugega dela po navodilih nadrejenih kontrolor delovanja kanalizacijskega omrežja vzdrževanje in kontrola delovanja javne kanalizacije, čistilne naprave in elektroenergetskih naprav na javni kanalizaciji in čistilni napravi ostala komunalna dela opravljanje drugega dela po navodilih nadrejenih upravljalec ČN voznik traktorja s priključki upravljanje s traktorjem, traktorjem s plugom in cisterno za odvoz tekalnih odplak vzdrževanje traktorja in opreme opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev ostala komunalna dela opravljanje drugega dela po navodilih nadrejenih KV delavec za vzdrževanje elektroenei^etskih naprav vodenje skladiščnega poslovanja enostavnejša opravila pri vzdrževanju elektronaprav na vozilih Komunalnega podjetja vzdrževanja javne razsvetljave in elektroenergetskih naprav za ostalo komunalno infrastrukturo ostala komunalna dela opravljanje drugega dela po navodilih nadrejenih V okviru storitev javne služtie oskrbe s pitno vodo mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: 1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; 2. pndobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe; 3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda; 4. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod; 5. vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m; 6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij; 7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo; 8. monitoring kemijsitega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo; 9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov; 10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo; 11 izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema; 12. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov; 13. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih; 14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; 15. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju; 16. vodenje katastra javnega vodovoda; 17. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture; 18. vodenje evidenc v skladu s tem pravilnikom. V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: - vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, - čiščenje komunalne odpadne vode ter tehnološke odpadne in padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, skladno s predpisi o komunalnih čistilnih napravah, - čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah, - prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelavo blata, - prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč in - obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave, V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: - redno praznjenje nepretočnih greznic, - prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta. - prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta in - obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alinee. v okviru javne službe mora izvajalec javne službe vzdrževati in čistiti kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinske vode. Za odpadke iz peskolovov in lovilcev olj mora izvajalec javne službe kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev olj In ravnati s temi odpadki skladno z načrtom. Druge naloge Načrtovanje, naročanje, šolanje in uporaba SCADA omrežij Izobraževanje delavcev glede na vrsto nalog, ki jih opravljajo Nabava in spremljanje rabe varnostne opreme, naloge zagotavljanja varnosti pri delu Naloge zagotavljanja požarnega varstva Sodelovanje pri razvoju občinskih prostorskih aktov Sodelovanje v procesu upravljanja z vodami ^ Vodenje arhiva dokumentacije (fizični arhiv, digitalni arhiv) Prehrana delavcev