GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE Leto XXIX - december 1989 Za nami je jubilej, pred nami pa nove naloge Slavnostna seja DS - 24. 11. 1989 Skromen, vendar prisrčen program ter prijetno svečano vzdušje so zaznamovali slavnostno sejo delavskega sveta podjetja, namenjeno praznovanju 30-letnice GIF Ingrad. Slavnostni govornik je bil glavni direktor Janko Golob, ki je udeležencem in gostom svečane seje v svojem kratkem uvodu predstavil razvoj podjetja, opozoril na naša prizadevanja ter nakazal nadaljnjo strategijo razvoja Ingrada. Ob tej priliki se je zahvalil tudi vsem, ki so dali svoj prispevek k rezultatom podjetja ter čestital dobitnikom državnih odlikovanj ter nagrad in priznanj Ingrada. Državna odlikovanja je šestnajstim dobitnikom v imenu predsednika Skupščine občine Celje podelil Jure Sadar, podpredsednik Izvršnega sveta občine Celje. Sledila je podelitev kipcev Ingrada in zlatih plaket ter nagrad in priznanj GIF Ingrad. Prijetno dopolnilo je k programu svečane seje s krajšim koncertom prispeval tudi Komorni moški zbor Celje. Slavnostni govornik je bil glavni direktor GIF Ingrad Janko Golob, dipl. oec. Program je popestril Komorni moški zbor Celje Dobitniki državnih odlikovanj Red dela z zlatim vencem je prejel: Jože PINTAR - za svoj prispevek k poslovnim rezultatom in krepitvi medsebojnih odnosov v podjetju. Ing. Jože Pintar se je potrjeval kot vodja podjetja GmbH Ingrad - izpostava ZRN, za kar je prejel tudi priznanje tamkajšnjega konzulata, kot vodja Proizvodnih obratov, kot inovator in eden izmed pobudnikov razvoja inovativne dejavnosti v podjetju. Vsem bralcem našega Glasila želimo srečno in uspešno novo leto 1990! Uredništvo Njegov prispevek pa je viden tudi na področju izobraževanja, kjer se je kot dolgoletni predsednik Odbora za izobraževanje zavzemal predvsem za hitrejšo rešitev problematike štipendistov, pripravnikov in mladih, neizobraženih delavcev in dosegel, da izobraževanje zaposlenih ni le omogočeno, temveč potrebno in obvezno za zasedbo delovnega mesta. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo so prejeli: Ivan REBERNJAK - za dolgoletno uspešno delo in pomemben prispevek k razvoju samoupravljanja družbenopolitičnega dela ter medsebojnih odnosov. Njegovo požrtvovalno delo na področju samouprave in družbenopolitičnega dela ni bilo čutiti le v temeljni sredini in podjetju, temveč tudi v KS, kjer živi in v celotni občini Šmarje. Med številnimi pomembnimi funkcijami, ki jih je nagrajenec opravljal iz- stopajo predvsem naslednje: predsednik centralnega delavskega sveta podjetja, neprofesionalni predsednik OK ZKS Šmarje, predsednik občinske kadrovske komisije in tovariškega razsodišča, odbornik okrajnega odbora Celje, kasneje član DPZ Šmarje, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta in sekretar ZK v KS. Bil je tudi član kolegijskega poslovodnega organa pri sanaciji IKOM Šmarje, ki je bila uspešno sanirana tudi z njegovo pomočjo. Franc SEVČNIKAR - za njegovo dolgoletno uspešno delo, njegov prispevek na področju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela ter krepitvi medsebojnih odnosov. Nagrajenec se je že vse od svoje mladosti, pa vse do odhoda v pokoj aktivno vključeval v samoupravljanje in družbenopolitično delo v podjetju. Z veliko pripadnostjo in interesom se je vključeval tudi v področje splošne ljudske obrambe, Predsednik IS Celje Jure Sadar podeljuje državno odlikovanje dobitniku Vinku Bovhi kjer je precej časa uspešno opravljal naloge poveljnika CZ. Pomemben pa je tudi njegov dolgoletni prispevek, ki ga je podjetju dajal sprva kot sekretar SGP Rogaška Slatina in kasneje kot vodja kadrovskega oddelka GIP Ingrad. Janez ŠPORAR - za njegovo uspešno delo in njegov pomemben prispevek na področju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela. Nagrajenec se odlikuje (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) predvsem z rezultati, ki jih dosega kot vodja družbenega standarda naših enot v Ljubljani. Le-ta je pod njegovim vodstvom doživel velik razvoj. Uresničitev njegovih zamisli in nalog pa so mu v veliki meri omogočale tudi njegove osebne lastnosti kot so: poštenost, doslednost, tovarištvo in občutek za sočloveka in njegove težave. Veliko svojega časa je posvetil izboljšanju družbenoekonomskega položaja zaposlenih. Njegova prizadevanja so se odražala tudi v delovanju DPO in samoupravnih organov naše DO, v kateri je bil zadolžen prav za to področje delovanja. Je med najaktivnejšimi člani teh organov in najzaslužnejšimi, da so se problemi tega področja sploh pričeli izpostavljati in reševati. Njegove zasluge je še posebej čutiti na področju sindikalnega delovanja. Karel VIDALI - za njegov dolgoletni delovni in vsestranski prispevek k razvoju podjetja. Nagrajenec se je ves čas svoje 35-letne delovne dobe potrjeval s svojim delom. Bil je dolga leta edini gradbeni tehnik v Prekmurju in tudi delavec v številnih gradbenih podjetjih. Njegova strokovnost in dolgoletne izkušnje so mu omogočile številne pomembne delovne rezultate ter uspehe tudi pri strokovnem usposabljanju mladih gradbenikov, katerim je bil dolga leta strokovni vodja in mentor. S tega vidika pušča za sabo lep delež lastnega prispevka k afirmaciji gradbenega poklica, ki čedalje bolj izgublja na pomenu. Kandidat se je vseskozi aktivno vključeval tudi v različne organizacije in organe podjetja, KS in občine, kjer živi. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Vinko BOVHA - za pomembne delovne uspehe in prispevek k rezultatom PE GO Celje ter podjetja. Nagrajenec letos praznuje jubilej 30-letnice dela v GIP Ingrad. V svoji sredini velja za vzornega in iskanega delavca, s svojim tovariškim in požrtvovalnim delom pa si je pridobil zaupanje in spoštovanje tudi med sodelavci. Ves čas njegovega dela so mu bili zaupani zahtevni objekti, na katere danes, tudi z njegovim velikim prispevkom, z veseljem pokažemo. Tovariš Bovha pa je našel čas tudi za delovanje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah svoje PE in podjetja. Leon BRATINA - za uspešno delo in za dolgoletne pomembne delovne rezultate in njegov vsestranski prispevek k uspehom Industrije gradbenega materiala Medlog. Dobitnik je dal svoj prispevek kot delovodja različnih gradbišč, zadnjih dvajset let pa kot vodja več ih obratov IGM. Svojo strokovnost in organizacijske sposobnosti je vseskozi usmerjal v uspešno izpeljavo zadanih nalog. Pri delu je jemal inovativnost kot svojo dolžnost in tako prispeval številne koristne predloge, ki so jih v PE s pridom uporabljali. Tovariš Bratina aktivno sodeluje tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah podjetja in PE, kjer je vseskozi opravljal številne funkcije. Jožef KOMERIČKI - za uspešno delo in pomembne rezultate, ki jih je skozi svojo dolgo delovno dobo dosegal v svojem zidarskem poklicu, kot izreden strokovnjak na področju svojega dela. Njegov občutek za kvaliteto, njegovo znanje in odnos do dela So mu omogočali, da je relativno hitro postal skupi-novodja. Svoje znanje in izkušnje je vseskozi prenašal tudi na svoje sodelavce in mlajše generacije. Dobitnik je bil aktiven tudi na področju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela gradbene operative Žalec. Hilda KOVAČ - za svoj prispevek razvoju gradbene operative Slov. Konjice in podjetja in za doseganje pomembnih rezultatov na delovnih mestih, ki jih je v svoji dolgoletni delovni dobi opravljala. Njene osebne lastnosti so ji ves čas pomagale vzdrževati dobre poslovne in tovariške odnose. Kot strokovnjak in osebnost ima ugled tudi med mlajšimi kadri, ki ob njenih nasvetih in pomoči pridobivajo vedno nova znanja in izkušnje. Tov. Kovačeva je bila tudi dolgoletni pomemben sodelavec Odbora za gospodarjenje, Odbora za inovacije in finančnega sveta ter aktivni član številnih samoupravnih organov na ravni temeljne sredine in podjetja. Franc MURKO - za dolgoletni prispevek k razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela v podjetju. Nagrajenec je družbenopolitičen delavec že od svojih mladinskih let. Njegov doprinos je viden v številnih organih in organizacijah, ki jih je vodil, ali v katere se je vključeval, vedno kot aktiven član. Kasneje je svojo aktivnost usmeril v delovanje Konference 00 sindikata podjetja in ji predsedoval dva mandata. Kot sprva zidarski delavec in kasneje delovodja poslovne enote je dodobra spoznal težave in probleme gradbenega delavca. Sam jih je korenito občutil in se ves čas tudi boril za boljše in višje vrednotenje dela gradbincev. Dobro poznavanje razmer ter mišljenj naših delavcev mu je omogočalo, da je probleme vselej pravočasno zaznal in reševal. Bil je pošten in dosleden tudi v svojih zahtevah do vodstev PE in podjetja, zato so mu delavci zaupali. Tudi danes, ko mu bolezen ne dovoljuje več prevelikih naporov, je kot aktivni član predsedstva, ostal zvest sindikalni organizaciji podjetja. Peter PAVLIN - za njegov prispevek k razvoju in uspešnosti podjetja. Dobitnik je dosegal svoje pomembne delovne rezultate kot šef gradbišča številnih pomembnih gradenj, kot vodja gradbišča Uvala-Scot v Kraljeviči (preko Giposs-a); kot strokovnjak na področju mostogradnje, kjer je vodil tudi gradnjo viadukta Verd. V letih 1981-1983 je opravljal dela tehničnega vodje našega gradbišča v Iraku, po vrnitvi pa je prevzel vodstvo razvojne službe. Danes opravlja dela direktorja projekta inženirske konstrukcije (mostogradnje) in velja za enega največjih gradbenih strokovnjakov. Odlikuje ga bogato znanje in številne izkušnje, občutek za vodenje, nadzorovanje dela ter dobre medsebojne odnose. Njegovo delovno mesto in njegov osebni interes sta mu omogočila iznajdbo številnih inovacij, ki jih podjetje s pridom uporablja. Njegovo delo ni priznano samo v GIP Ingrad, temveč tudi v občini Celje. Za svoje številne dosežke je prejel tudi občinsko priznanje »Inovator 1976«. Slavko VELENŠEK - za pomembne delovne rezultate in vsestranski prispevek k uspehu PE Mehanizacija. Nagrajenec je že od leta 1959 zaposlen v strojnem servisu in v svoji sredini velja za enega najboljših delavcev, tako na področju strokovnosti, kot tudi prizadevnosti. To je tudi razlog, da mu je zaupano najzahtevnejše in najodgovornejše delo v strojnem servisu. Pri svojem delu je bil vedno natančen in dosleden, njegov inovativni smisel za menjavo dragih strojev z domačimi ter njegova varčnost z družbenimi sredstvi, sta PE Me- hanizacija in podjetju zmanjšala prenekateri strošek. Za svoj delovni prispevek je prejel že tudi Ingradovo nagrado za delo. Tov. Velenšek se odlikuje tudi kot dober samouprav-Ijalec. Njegov prispevek pa je viden tudi na področju delovanja Narodne zaščite in Civilne zaščite, ne le podjetja, temveč tudi v okolju, kjer živi. Janez VINKOVIČ-za njegove dolgoletne delovne uspehe in prispevek k rezultatom PE GO Ljubljana. Nagrajenec se je kot strojnik zaposlil že pri naših pravnih prednikih. Kasneje je opravljal dela in naloge železok-rivca, vodil manjše skupine železokrivcev, po potrebi pa opravlja tudi dela vodje žele-zokrivske delavnice. Njegovo delo je vedno odlikovala njegova marljivost, prizadevnost in občutek za kvaliteto izdelkov. Za svoje delovne uspehe je prejel več nagrad in priznanj. Aktivno je deloval tudi v Delavskem svetu GO Ljubljana. Martin ZUPANC - za njegove dolgoletne delovne uspehe. Nagrajenec je v letošnjem letu praznoval jubilej 30-letnico dela v tem podjetju. Njegova pridnost, vztrajnost in kvaliteta opravljanja njegovega zidarskega dela so mu omogočili, da je postal eden najboljših delavcev PE GO Slovenske Konjice. Zaupano mu je bilo delo skupinovodje, ki ga ravno zaradi svojega občutka za pravičnost in probleme delavcev uspešno opravlja. PE jd prispeval tudi mnogo koristnih predlogov in s tem izboljšal ali poenostavil marsikateri delovni postopek. Svoje znanje in bogate izkušnje je vedno pripravljen prenašati tudi na svoje sodelavce. Kipec Ingrada To najvišje priznanje Ingrada so prejeli: Leopold RIHTARŠIČ - za dolgoletno uspešno delo pri vodenju gradbene operative Slovenske Konjice in doseganje pomembnih rezultatov tako v okviru podjetja, kot tudi v grupaciji gradbeništva. Diplomirani inženir Leopold Rihtaršič sodeluje tudi v mnogih strokovnih in družbenopolitičnih organizacijah v svojem kraju, kjer s svojim osebnim angažiranjem uspešno razrešuje problematiko kraja ter tudi na ta način Ingradove nagrade in priznanja prispeva k uveljavijanju de- lovne organizacije v svojem lavskega sveta Bogdan Koče-okolju. var Medaljo zaslug za narod je prejel: Franc ŠPRAJC - za doseganje pomembnih rezultatov na področju vodenja zahtevnih gradbišč Gradbene operative Šentjur. Dobitnik je svoje dolgoletne delovne izkušnje in svojo strokovnost bil vedno pripravljen prenašati na svoje sodelavce, posebej pa še na mlade delavce, ki so pod njegovim vodstvom opravljali pripravništvo. Pri svojem delu je posvečal veliko pozornosti iskanju novih, boljših rešitev delovnega procesa. Njegov trud je viden v številnih koristnih predlogih, ki jih je v tem času prispeval. Tov. Šprajc je bil aktiven tudi v samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah. Med njegovimi funkcijami so najpomembnejše naslednje: predsednik DOS, predsednik DS GO Šentjur in sekretar OOZK. Medaljo dela je prejel: Jože POLAJŽER - za pomembne delovne uspehe in prispevek k rezultatom PE Gradbeništvo Rogaška Slatina. Nagrajenec opravlja dela in naloge KV zidarja. Svojo strokovnost je vseskozi dokazoval pri gradnji številnih objektov, ki so mu bili zaupani. Leta 1988 so mu dali ekipo starejših delavcev in delavcev z zdravstvenimi omejitvami, ki sojih ostale sredine zavračale. Tovariš Polajžer je dokazal, da je s pravim pristopom ter načinom vodenja možno tudi s temi delavci dosegati dobre rezultate. Preko raznih samoupravnih organov in DPO v katerih je aktivno delal, se je ves čas zavzemal za dvig standarda delavcev ter za boljše medsebojne odnose in primernejšo socialno politiko. Rafko FUNKL - za dolgoletno uspešno delo pri vodenju Lesnih obratov Gomilsko in doseganje pomembnih uspehov v okviru podjetja in panoge lesarstva. Nagrajenec je s svojo osebno angažiranostjo prispeval k vidnemu razvoju in poslovnemu uspehu Lesnih obratov Gomilsko. Priznanje Ingrada Za izredne zasluge in dosežene uspehe priznanja prejmejo: Janko GOLOB - za uspešno delo ter prispevek k razvoju Gradbeno industrijskega podjetja Ingrad. Diplomirani ekonomist Janko Golob je svoj bogat doprinos dal kot direktor finančno ekonomskega sektorja in kasneje kot direktor podjetja. V kriznih časih našega gospodarstva in še posebej gradbeništva je s svojo strokovnostjo in osebno angažiranostjo dosegal uspešne poslovne rezultate. Hilda KOVAČ - za dolgoletno uspešno delo in prispevek k uspehu podjetja in gradbene operative Slovenske Konjice. S strokovnostjo, bogatimi izkušnjami in izjemnimi uspehi se je nagrajenka potrjevala kot vodja gradbišč, vodja poslovne enote Štore, vodja tehnične kontrole v Jože PINTAR - za dolgoletno uspešno delo pri vodenju Proizvodnih obratov in doseganje pomembnih rezultatov v okviru podjetja. Inženir Jože Pintar vnaša s svojim delom navade, ki si jih je pridobil pri delu v tujini in na ta način obvladuje stroške v posameznih eno- ------------------------------------ tah proizvodnih obratov in doprinaša k ugodnim po- NŠlOTSd© InOTddS slovnim rezultatom. ^ ^ delovni skupnosti skupnih služb in kot pomočnik direktorja gradbene operative Slovenske Konjice. Marija KRUMPAK - za dolgoletno uspešno delo in rezultate na področju komercialne dejavnosti. Nagrajenka je kot vodja komerciale Gradbeništva Rogaška Slatina dala neprecenljiv prispevek pri pridobivanju del in doseganju uspešnih rezultatov poslovanja Gradbeništva Rogaška Slatina. Drago SKUBIC - za dolgoletno uspešno delo in številne pomembne rezultate na področju vodenja gradbišč in še posebej tehnične kontrole, kjer je kot vodja bil tudi kreator njene zasnove. Uspešno je deloval tudi kot dolgoletni predsednik samoupravne delavske kontrole in član številnih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Marija SOVINC - za dolgoletno uspešno delo in uspehe na področju razvojnega, operativnega in projektantskega dela. Diplomirani gradbeni inženir Marija Sovič je ustanoviteljica laboratorija GIF Ingrad in soustvarjalka Ingradovega Outinord sistema ter sistema Ingra-dove montažne gradnje. Svoje bogato znanje je uporabila in konkretizirala na številnih objektih. Jože MEŠL - za dolgoletno uspešno delo ter vsestranski prispevek k razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela v podjetju. Nagrajenec je s svojim bogatim samoupravnim in družbenopolitičnim delovanjem med nosilci razvoja samoupravljanja in krepitve samoupravnih odnosov v podjetju. Uspeh sta mu omogočili požrtvovalnost in vztrajnost, ki sta značilni tudi za njegovo delo v poslovni enoti Proizvodni obrati ter v Odboru za inovacije, v katerega se vključuje kot inovator in predlagatelj številnih koristnih predlogov. Ivan REBERNJAK - za dolgoletno uspešno delo ter prispevek k razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela v podjetju. Nagrajenec je dal svoj pomemben doprinos kot vodja splošne službe Gradbeništva Rogaška Slatina, kjer je s številnimi spremembami in rešitvami prispeval k razvoju in uspehu te poslovne enote. Kot nosilec številnih pomembnih funkcij je dal tudi viden prispevek k razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela v svoji ožji sredini, podjetju in tudi v občini Šmarje. KVARTET INGRAD - za 10-letno uspešno delo, doseganje visokih rezultatov in bogat prispevek h kulturno umetniškemu ustvarjanju. Stane ZAGODE - za dolgoletno uspešno delo pri vodenju Industrije gradbenega materiala Medlog in pomembne rezultate, ki jih je diplomirani inženir Stane Zagode dosegel pri vodenju zahtevnih objektov, vodenju sektorjev, kot tehnični vodja podjetja in direktor industrije gradbenega materiala Medlog. Za izjemne rezultate v preteklem letu so nagrade Ingrada prejeli: PRVO NAGRADO je prejelo vodstvo strokovne ekipe Poslovne enote Gradbeništvo Rogaška Slatina, ki je bila izvajalec del v Atomski vasi Podčetrtek. Ekipa je uspešno, kvalitetno in v izredno kratkem času dokončala izgradnjo apartmajskega naselja s spremljajočimi objekti. Njihovo delo je prispevalo k ugledu poslovne enote in podjetja ter pridobilo reference za naslednja dela v Zdravilišču Atomske toplice in na širšem območju delovanja poslovne enote. DRUGO NAGRADO je prejel team projektantov Projektivnega biroja za realizacijo projektne dokumentacije Poslovno stanovanjskega objekta Levstikova-Stanetova ulica Celje. Nosilca naloge sta dipl. ing. arhitekture Janez KOVAČIČ - avtor arhitektonske zasnove Poslovno stanovanjskega objekta Levstikova ter diplomirani inženir arhitekture Marjan ČEBELA - soavtor sistema prilagodljivih stanovanj GIP Ingrad, ki je bil uspešno vključen v stanovanjski del objekta Levstikova. Nagrajenemu teamu projektantov je v Poslovno stanovanjskem objektu Levstikova - uspela sinteza prilagodljivih stanovanj ter poslovnih prostorov v mestno aglomeracijo, ki je s tem objektom pridobila novo arhitektonsko vrednost. Vodstvo strokovne ekipe Atomske vasi in sicer: Rafko Tonjko, Srečko Majer, Janez Colnarič, Anton Kučiš, Igor Petovar, Peter Kučiš, Izidor Gorup, Mijo Jutriša. ŠPORTNO DRUŠTVO INGRAD - za dolgoletno uspešno delovanje, doseganje visokih športnih uspehov ter za prispevek k razvoju množičnega športa v podjetju. Skupina strokovnjakov IGM Medlog in sicer: Franc Skok, Tomaž Klančnik, Radko Dobrajc, Vlado Olenšek, Miran Verdel, Veljko Čurkovič. DRUGO NAGRADO je prejela skupina strokovnjakov IGM Medlog in strokovnih služb, ki je v sodelovanju z razvojno službo REK Velenje razvila montažni sistem gradnje podzemnih hodnikov v rudniku. Skupina je izdelala projektno dokumentacijo, projekt betonov in razvila tehnološki postopek izdelave ter uvedbe proizvodnje elementov v obratu. Na osnovi dosežkov jih je investitor REK Velenje izbral za izvajalca montažnih elemen-Nagrado prejema team projektantov Projektivnega biroja in si- tov Pri nadaljnjih investicijskih delih v rudniku. S tem uspe-cer: Janez Kovačič, Marjan Čebela, Vida Vengust, Boris Lončar, hom so v IGM prinesli nov proizvodni program in tako raz-Pavel Grabner in Tomislav Teskera. širili asortiman proizvodnje še na rudniški program. TRETJO NAGRADO so prejeli: Valentin DEŽMAN - za dosežke na področju organizacije dela v izpostavi strokovnih služb v Ljubljani in zlasti uspešni organizaciji komercialne dejavnosti na področju marketinga ter pridobivanju del na področju Ljubljane. Nagrajenec je pri svojem delu pokazal izredno osebno angažiranost, še zlasti pri izvedbi inženiringa za Zavod govorno in slušno prizadetih v Ljubljani. Alojz KRAJNC - za uspešno delo na področju vodenja projektov izredno težkih objektov območja Slovenskih Konjic in še posebej za njegovo požrtvovalno delo in izredne dosežke pri razvijanju projekta nadaljnje izgradnje Rekreacijsko turističnega centra Rogla. V Evgen MILANEZ - za njegovo požrtvovalno delo in pomembne uspehe pri vodenju številnih gradbišč Gradbene operative Laško. Predstavljamo inovativne predloge Anton OBERŽAN, Edi TRATNIK in Mladen KRKLEC iz Mehanizacije so prijavili inovacijo pod naslovom: »Naprava za prečno obdelavo površin«. Naprava za prečno obdelavo površin služi za obdelavo stičnih površin podaljškov žerjavov. Zaradi korozije stičnih mest med podaljški žerjavov prihaja do problemov pri montaži. Ta stična mesta je bilo potrebno očistiti korozije, to pa se je obdelovalo posamezno in je zato prihajalo do razlik med stiki in do nepravilnosti oziroma nestabilnosti žerjava. Z novo napravo, ki se pritrdi na ogrodje podaljška, pa se obdelujejo vsa štiri stična mesta istočasno in ne prihaja do medsebojnih razlik. Naprava je izdelana iz domačega materiala, delno že odpisanega. Franci BELEHAR in Franc BELEHAR iz Proizvodnih obratov sta prijavila inovacijo pod naslovom: »Drsni nosilec kot vodilni okvir za smučno pločevinasto ploščo«. Na objektu Juteks je bilo potrebno montirati drsni nosilec za vrata prezračevalnih lin iz pločevine. Avtorja sta predlagala in izdelala drsni nosilec in ga montirala namesto dražjega iz trgovine. Franc BELEHAR iz Proizvodnih obratov je prijavil inovacijo pod naslovom: »Izdelava končnika pravokotnih žlebov in globeli«. Prednosti izdelave končnika pravokotnih žlebov in globeli so v tem, da je izdelava po predlagani tehnični izboljšavi hitrejša, cenejša in kvalitetnejša. V tem primeru ni rezanja pločevine in ne lotanja. Velika prednost pri tem pa je tudi ta, da se ne uniči barvni plastificirani nanos na pločevini. Bistvo je v tem, da se žlebovi narežejo za toliko daljše, kolikor se potrebuje pločevine za končnik, ki se nato prilagodi dimenziji žleba. Franc BELEHAR iz Proizvodnih obratov je prijavil inovacijo pod naslovom: »Požarnovarnostna samozaporna žaluzija«. Zaradi visoke nabavne cene avtomata za zapiranje žaluzij ob požaru, je avtor prišel na idejo, da izdela avtomat sam. Bistvo je v tem, da je os lamele v ekscentru. V momentu, ko vzvod za odpiranje - zapiranje popusti, se žaluzije zapro. Pri originalnih napravah za to služi elektromotor. Pri predlogu avtorja pa je naprava bistveno enostavnejša in je izdelana iz dveh cevk, ki sta ena v drugi med njima pa VGODOVA LEGURA, ki se pri 60° stopi in pri tem se cevki ločita, vzvod popusti in se žaluzije zapro. Naprava je uporabljena na hali Juteks in jo je možno uporabiti tudi na drugih objektih, kjer so take zahteve. Naprava v popolnosti nadomešča drago originalno napravo. Za montažo pa so bila pridobljena tudi vsa potrebna soglasja. Boris BELEHAR in Jože MEŠL iz Proizvodnih obratov sta prijavila inovacijo pod naslovom: zlasti na področju razreševanja meril in metod za obračun proizvodnje ter izpeljavo osnov za stimulativno nagrajevanje delavcev, zlasti organizatorjev proizvodnje. »Prototip obrobe za opečne kritine«. Avtorja sta izdelala prototip obrobe za oprečne kritine. Bistvo obrobe je v tem, da vsled nabiranja smeti za robom obrobe pod kritino ne pride do zamakanja. To sta avtorja rešila s poglobitvijo obrobe tako, da je del obrobe nižji od zaključnega zavitega roba pod kritino. Poglobitev pa je odvisna od višine late pritrjene na špirovec. Boris BELEHAR in Jože MEŠL iz Proizvodnih obratov sta prijavila inovacijo pod naslovom: »Naprava za pričvrstitev bakrene pločevine na jekleno kljuko za žlebove«. Avtorja sta izdelala napravo, ki omogoča, da navadno jekleno kljuko oblečemo v bakreno pločevino in tako jekleni damo estetski videz in zaščito, odpade pa tudi vzdrževanje. V primerjavi z bakrenimi v celoti so cenejše in močnejše. Jože MEŠL, Boris BELEHAR in Jože PINTAR in delovna skupina pod vodstvom Jureta TRNOVŠKA so prijavili inovacijo pod naslovom: »Sanacija salonitnih kritin brez bistvenih posegov v obstoječo kritino«. Sistem dvojne kritine je zelo uporaben, predvsem pri sanaciji azbestno-cementnih kritin s tem, da se preko obstoječe kritine izvede nov sloj, vmesni prostor pa uporabi za eventualno manjkajočo toplotno izolacijo za parozaporni prezračevalni sloj. Ta način saniranja kritin ima tudi to prednost, da ni potrebno odstranjevati obstoječe kritine, v prostorih pa se lahko nemoteno odvija proizvodni ali drugi proces. Sanacija je izvedena na objektu Zveznih rezerv v Zagorju in se bo pri podobnih primerih uporabljala tudi v bodoče. Za varnost sanacije so bili izdelani tudi vsi statični izračuni. Dušan Petan I A Skladiščna hala Juteks - Ložnica. Gradi PO GO Žalec Kje smo pri reševanju stanovanjskih problemov Zlata plaketa Ingrada Marijan KOTNIK - za požrtvovalno delo pri uvajanju in izpeljavi novega Poslovno informacijskega sistema, Zlata plaketa se podeli delavcem, ki so opravili vso delovno dobo v GIP Ingrad. V letošnjem letu so jo prejeli: Alojz BORINC Ivan EMERŠIČ Štefan KUTNJAK Marija MUŠIČ in Ruža POŽLEP Tako kot v gradbeništvu nasploh, so se zadnja leta znatno poslabšale tudi razmere pri reševanju stanovanjskih vprašanj naših sodelavcev. Bistveno se je namreč zmanjšal delež sredstev za stanovanjsko gradnjo, tako za nakup stanovanj, kakor tudi za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje. Tako v našem podjetju že nekaj let večino ustvarjenih sredstev namenimo za stanovanjske kredite delavcev. STANOVANJA: Ker sredstev za nakup novih stanovanj zadnja leta praktično ne združujemo, delavcem dodelimo samo starejša stanovanja. Do starejših stanovanj pa pridemo bodisi, da jih izpraznejo delavci, ki so si zgradili lastno hišo, ali pa preko sodišča, če ni pogojev za prenos stanovanjske pravice po smrti imetnika stanovanjske pravice. Ti postopki na sodišču tečejo zelo počasi in vedno ne obrodijo sadov. Zahtevajo namreč tudi sodelovanje stanovalcev, ki pa je pogosto zelo slabo. To sodelovanje, še posebej če so to naši delavci, bi nam bilo v veliko pomoč, da bi stanovanje lahko pridobili nazaj. Nekaj stanovanjskih problemov smo rešili tudi preko solidar- nosti pri SSS občine Celje in Žalec. Ugotavljamo tudi, da je vse več starejših stanovanj neracionalno izkoriščenih. Čeprav smo vse te stanovalce obvestili, da imajo možnost zamenjati stanovanje za manjše, z njihove strani ni interesa. Takšen odnos pa nas bo prisilil, da bomo morali uporabiti pot, ki jo določa 36. člen Zakona o stanovanjskih razmerjih (utesnitev po sodni poti). STANOVANJSKI KREDITI: Čeprav je situacija že nekaj let pereča, precej naših delavcev rešuje svoj stanovanjski problem tudi z gradnjo stanovanjske hiše. Prav v tem času imamo v teku prvi del postopka za dodelitev stanovanjskega posojila. Vlog je iz vseh PE prispelo 140. Poleg kredita pri podjetju pa so delavci lahko v letošnjem letu pridobili kredit tudi (velja za celjsko občino) preko SSS. Z naše strani smo tako predlagali 12 delavcev. Po informacijah pri LB-Celje bomo obveščeni glede vsote teh sredstev v mesecu januarju 1990. V podjetju imamo tudi mlade strokovne kadre, ki potrebujejo pomoč podjetja pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Čeprav imamo tudi kadrovski stanovanjski fond, brez nakupa novih kadrovskih stanovanj in sredstev za kadrovske kredite, ne moremo uspešno reševati potreb strokovnih delavcev. Ker brez kadrov ne bo šlo, smo prisiljeni iskati tudi takšne možnosti, da za nujno potrebne strokovnjake namenimo tudi del obstoječega rednega stanovanjskega fonda. Zdenka Majšler SOZD Giposs - postaja družba z omejeno odgovornostjo Delavski svet TOZD Giposs je na svoji zadnji seji sprejel predlog o preoblikovanju SOZD GIPOSS v družbo z omejeno odgovornostjo. Preoblikovanje se opravi s sprejemom pogodbe o ustanovitvi družbe. S tem se ohrani kontinuiteta dosedanjih statusnih oblik GlPOSS-a. Ustanovitelji, oziroma družbeniki so lastniki družbe do višine svojega osnovnega vložka in so do te višine tudi odgovorni za obveznosti družbe. Družbeniki upravljajo družbo pre- ko izvoljenega upravnega organa, skupščine in nadzornega odbora. S preoblikovanjem SOZD Giposs v družbo z omejeno odgovornostjo, se tudi ta sistem približuje podjetniš- kemu načinu poslovanja, saj družba pridobiva sredstva za svoje delo s prodajo storitev družbenikom in s posredovanjem poslov družbenikom. Štefan Gruškovnjak Sindikat ne odstopa od svojih zahtev Boj za boljši družbenoekonomski položaj delavcev se nadaljuje ekonomska kategorija in naj bo odraz rezultatov vloženega dela. Glede na to, da je naše podjetje med podpisniki sindikalne liste, ves čas zahtevamo, da se dosledno izvaja, predvsem v delu, ki določa najnižji OD. Moram reči, da v teh prizadevanjih še nismo povsem uspeli. Vendar ostaja še vedno naša redna aktivnost spremljanje mesečne analize izplačil OD in ostalih prejemkov ter mesečno določanje najnižjega OD po sindikalni listi. Zavzemali smo se tudi za dvakratno izplačilo OD in uved- in sprejeli naša stališča, ugotovitve in konkretne zahteve, ki smo jih naslovili na vodstvo podjetja in DS. Omeniti moram, da je odbor imel tudi razgovor z vodstvom podjetja. Na zadnji seji v tem mesecu je sindikat obravnaval odgovore, ki jih je od obeh organov prejel v dogovorjenem roku. Izvršni odbor konference je ugotovil, da so zahteve sicer realizirane, predvsem v delu, ki je zahteval dvig OD, ostale naloge pa so še v fazi realizacije. Iz odgovorov pa vendarle ni bilo razbrati, da bi nakazani načini reševanja zagotavljali dolgoročnejšo rešitev naših zahtev. Zato odbor s svojo aktivnostjo nadaljuje. Na tej seji 10 sindikata ste obravnavali tudi novo shemo organiziranosti sindikata v podjetju. Kakšne bodo te spremembe? V smislu nove organiziranosti sindikata smo izhajali iz usmeritve, da se obdržijo vse tiste oblike in metode dela, ki so v preteklem delo-Tokrat smo želeli kaj več bo interne hranilnice v pod- vanju zagotavljale uspešno izvedeti o aktivnosti sindi- jetju. Med pomembna pod- delo sindikata. Kot novosti kalne organizacije podjetja, ročja naših aktivnosti spada pa smo predlagali nasled-zato smo za razgovor prosili tudi področje materialnih nje: predsednika Konference stroškov ter uvedbe tako 00 sindikata Franca Ram- imenovanega gradbenega saka. dodatka. Z njim želimo dati Današnji čas je prinesel vrednost živemu delu grad-veliko sprememb tudi v benega poklica, ki je danes močno razvrednoten. Z uvedbo gradbenega dodatka smo želeli izničiti tudi terenski dodatek »preko ces-pred- te« ter postaviti za vse de- vsem enakopravni partner, lavce enake pogoje. Tako da dislocirane enote in grad-ki v imenu svojega članstva naj bi terenski dodatek dobi- bišča v tujini predstavljajo postavlja zahteve vodstvu in vali le delavci, ki dejansko sindikalne enote, njihovi za-delavskemu svetu podjetja, delajo in bivajo na terenu oz. upniki pa se povezujejo s Neodvisnost sindikata se v primerih, ki jih jasno opre- predsedstvom Konference, kaže predvsem v njegovi sa- deljuje tudi družbeni dogo- enote v domovini pa tudi z mostojnosti dela in njegovi vor. občinskimi organizacijami, novi vlogi, ki ni več zgolj so- V tem času smo posvetili Novo organizacijo in pra-cialna (zagotavljanje ožim- veliko truda tudi seznanitvi vila organiziranosti bodo os-nice, organizacije izletov), in opredelitvi v vsebino pro- novne organizacije spreje-temveč predvsem ekonom- grama dela neodvisnih sin-ska (boj za boljši družbeno- dikatov in številnih drugih ekonomski položaj delav- materialov, ki so se dotikali cev). dela sindikalne organizacije. V našem podjetju smo si Ob tem smo spoznali, da novo vlogo sindikata jasno imamo za prehod na nov na-opredelili v novem Statutu, čin dela ter spremembo poleg tega pa sta v razpravi naše miselnosti izredno že tudi nova shema sindikal- malo časa, vse bolj pa smo ne organiziranosti in Pravila se začeli zavedati tudi dej-o organiziranosti našega stva, da bomo za uresničitev sindikata. novih ciljev potrebovali veli- Narediva kratek pregled ko več znanja in kvalitetnih najpomembnejših aktiv- kadrov. vsebini in metodah dela sindikata. Kako bi lahko na kratko opisal te sprememb-be? Sindikat je postal - IO naj bi vodil zaupnik odbora, ki je direktno vezan na predsedstvo Konference, - posamezne delavnice, gradbišča, službe in sektorji predstavljajo tako imenovane sindikalne skupine, ki imajo svojega zaupnika skupine, - Predsedstvo predlaga, male na svojih občnih zborih (v tem mesecu), kjer bodo poleg ocene dosedanjega dela, sprejemale program aktivnosti za vnaprej in izvolile nova sindikalna vodstva. Na seji je bilo mogoče dobiti vtis, da se bodo osnovne organizacije na občnem zboru, v mesecu januarju, izrekle za profesionalnega predsednika sindikata. Je bil vtis pravilen? Ja. Glede na predlog sin- nosti sindikata v zadnjem obdobju. Okrog reševanja katerih problemov ste se največ angažirali? V zadnjih šestih mesecih se je sindikat ukvarjal z reševanjem številnih perečih problemov naših delavcev. Prednostna naloga sindikata je bila in bo tudi v bodoče zavzemanje za osebni dohodek, ki naj postane Pred nekaj dnevi ste vod- dikata Gradbenih delavcev stvu in delavskemu svetu Slovenije, da naj si velika podjetja posredovali vaše podjetja zagotovijo profesio-zahteve. Kaj vas je k temu nalne predsednike, ki bodo vspodbudilo in kakšni so lahko kos težini in številč-rezultati vaših pogajanj? nosti problemov, ki jih sindi-Izredno nizki osebni do- kat mora reševati, smo res-hodki zaposlenih v Ingradu no razmišljali o tem predlo-so bili vzrok, da smo na no- gu. Vzporedno s profesiona-vembrski seji Izvršilnega od- lizacijo predsednika ali stro-bora sindikata imenovali po- kovnega delavca, ki bo poseben odbor ter izoblikovali krival področje aktivnosti sindikata, pa bi bilo vendarle potrebno jasneje opredeliti tudi pogoje dela zaupnikov 00 sindikata. In na čigavi plačilni listi naj bi bil profesionalni predsednik sindikata? Na plačilni listi podjetja. Republiški sindikat ima sicer predlog, da bi se del sredstev za financiranje združevalo v republiških organih ROS, vendar se mi za ta predlog ne ogrevamo. Ali ne pomeni biti na plačilni listi podjetja tudi svojevrstno odvisnost in oviro za delo? Glede na to, da je sindikat neodvisna stanovska organizacija mislim, da to ne more biti moteči faktor. Eden izmed zanimivih sklepov zadnje seje sindikata je, da boste ponudili članstvo tudi direktorju. Kako ste se odločili za ta predlog? Razlog je preprost. Vse naše aktivnosti se nanašajo na boljšanje položaja vseh zaposlenih, torej tudi direktorjev. Je članstvo v sindikatu združljivo z novo vlogo direktorjev - delodajalcev? Mislimo, da je združljivo. Pravkar poteka postopek evidentiranja kandidatov za številne funkcije v sindikalne organe podjetja, občine in republike. Kako poteka pridobivanje kandidatov? Že na zadnji seji smo videli, da bo ob spremenjeni vlogi sindikata še težje dobiti pristanek kandidatov za posamezne funkcije, še posebej pa za predsednika Konference sindikata. Prevzem teh funkcij danes od nosilcev zahteva neprimerno več časa, truda in znanja. Strah pred temi nalogami in občutek nemočnosti tudi naredita svoje, zato je odziv kandidatov kar razumljiv. Dajva za konec še predstaviti nadaljne aktivnosti sindikata. Predsedstvo bo svoje aktivnosti usmerjalo v pripravo kolektivnih pogodb, ki naj bi določene ekonomske kategorije obravnavale povsem drugače. Za nas je še posebej zanimivo vprašanje živega dela in ostalih zagotovil iz dela, ki jih bo pogodba morala zagotavljati. Glede na to, da je sindikat podpisnik kolektivne pogodbe, bo to od nas zahtevalo temeljito seznanitev z njegovo vsebino. Glede na ekonomsko situacijo v družbi in podjetju je možno pričakovati skorajšnjo reševanje ekonomskih tehnoloških viškov. Zavzemamo se, da bodo vsi ukrepi v zvezi s tem vprašanjem v (Nadaljevanje s 5. strani) funkciji doseganja rezultatov in s tega vidika jih bomo tudi podpirali. Zahtevali pa bomo, da se vsebina reševanja predhodno jasno opredeli in da se dosledno upoštevajo vsi predpisani kriteriji (osnovni izločitveni in korekcijski faktorji). Pričakovati je, da se bo pred sindikat postavljalo vse več problemov, ki jih bo potrebno reševati. Mi se svoje pogajalske vloge ne bomo odrekli, čeprav se hkrati zavedamo tudi odgovornosti, ki iz tega izhajajo. Pogajati pa se ne mislimo okrog minimumov, ki jih je podjetje dolžno spoštovati. S tem mislim predvsem doseganje najnižjega OD po sindikalni listi. Janja Romih Za evropsko kvaliteto življenja Predsednik Konference ZK GIP Ingrad Slavko Vale: V celotni naši skupnosti je dozorelo spoznanje, da se po starem ne da več, da so potrebne korenite družbene spremembe, tako v ekonomskem, kot v političnem sistemu, da bi bili kos nalogam, ki nas čakajo v prehodu v zadnje desetletje tega stoletja. V smislu tega spoznanja se je tudi naš kolektiv zavedal resnice, da so za prilagajanje novim razmeram potrebne notranje organizacijske spremembe, ki bodo omogočale hitrejše odzivanje na razmere v gospodarskem sistemu in še zlasti na razmere v področju gradbeništva. Komunisti Ingrada smo v proces reorganizacije prispevali ustrezen delež, ki ni bil vedno istoveten s posameznimi pogledi in tudi večinskimi stališči, je pa bil prav gotovo spodbujevalni element za poglobljena razmišljanja in iz njih izhajajočih nalog. Tako smo že v začetku poudarjali, da neorga-nizacija ovira organiziranost, v smislu zakona ne sme biti podrejena samo temu cilju, temveč razumno ob tem poskušat odpraviti vse tiste pomanjkljivosti, ki so nas v času TOZD-ovske organiziranosti zadrževali v hitrejšem premagovanju ovir s katerim smo se srečevali. Terjali smo tudi, da se že v izhodišču upošteva potreba po fleksibilnejši organizira-* nosti, takšni, ki se bo hitreje odzivala na sistemske spremembe in nas ne bo ovirala v poslovni orientaciji. Nismo šli, niti nimamo zahteve, da se razčistijo naši odnosi glede pridobivanja dohodka znotraj Ingrada, da se položaj posamezne dejavnosti ne more in ne sme v bodoče graditi na račun drugih. Skratka terjali smo takšno organiziranost, v kateri bo jasna perspektiva za vsakogar, ki bo imel dobronamerna hotenja za razvoj podjetja, kot jo bomo v bodoče podnaslavljali. V tem trenutku, ko je za nami to prvo dejanje, pa se komunisti v Ingradu moramo miselno uveljavljati za graditev naše kvalitete gospodarjenja, v kateri bodo našli svoje mesto ljudje, zavedajoč se svojih pravic in odgovornosti. Zlasti odgovornost mora postati naš moto, ker minevajo časi, ko se je lahko odgovornost delila, saj gospodarski subjekti postajajo temeljni nosilci svojega obstoja in razvoja. Kolektiv Ingrada zato čakajo resne naloge, ki jim peščica ljudi ne bo kos, zato se mora oblikovati kolektivna zavest, da smo vsi pomembni, da se enako odgovorno vključujemo v gospodarjenje in upravljanje in ob tem zamenjamo ozke parcialne interese. Drugo dejanje naših sprememb pomeni uvajanje kvalitetnih sprememb gospodarjenja, v katerih bodo poleg našega delovnega prispevka dobili pomembno mesto ostali produkcijski elementi kot so: znanje, lastnina, kapital, informatika ali bolje rečeno, vse tisto, kar bo zagotavljalo naše poslovno orientiranje. Pogoji gospodarjenja perspektivno sigurno ne bodo boljši od teh, v katerih se nahajamo sedaj. Za te vemo, da so težki. Čaka nas torej trdo delo, v katerem bo vse manj prostora za slabosti in preživeli bodo tisti, ki se bodo tega pravočasno zavedali in temu ustrezno tudi ukrepali. Vsem dilemam navkljub, ali politične organizacije ohranjati v podjetjih ali ne, bodo komunisti tako ali drugače ostali s svojo prepričanostjo v Ingradu in si tudi prizadevali, da se bo programska usmeritev Zveze komunistov Slovenije »za evrops- ko kvaliteto kakovosti življe- družbi in našemu Ingradu nja« tudi uresničevala. Pre- pripadni in dobro misleči so-pričani smo, da se vam bodo delavci, v tem pridružili vsi v tej naši Slavko Vale Zdravku v spomin Po kratkotrajni bolezni je dne 22. 8. 1989 nenadoma umrl naš sodelavec ZDRAVKO RADIČ (roj. 4.10.1930). Zaposlil se je že pri Ingra-dovem predniku Graditelju davnega leta 1952 kot zidar. Kasneje, po nastanku Ingrada pa je bil referent v nabavi v Skupnih službah. Vseskozi je bil dober in prizadeven delavec, ki se je aktivno udejstvoval tudi v Ingrado-vem športnem društvu. Bil je aktiven kegljač. Sodelavci in športni tovariši smo se z bolečino v srcu poslovili od njega na celjskem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu kot dobrega sodelavca, človeka in športnega tovariša! Sektor Plan procesov Športno društvo OBVESTILO Vse zaposlene obveščamo, da bo dežurstvo v kadrovskem oddelku tudi v letu 1990 zagotovljeno v sredah do 17. ure. Prosimo vas, da čimveč opravkov v naši službi opravite izven vašega delovnega časa. Kadrovski oddelek Ob odhodu v pokoj V letošnjem letu sta odšla v pokoj Alojz Borinc in Franc Sevčnikar, delavca, ki sta s svojimi delovnimi uspehi pomembno prispevala k rezultatom podjetja. Svoj bogat doprinos sta prispevala tudi k razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela v podjetju, bodisi kot nosilca ali člana številnih samoupravnih drganov in družbenopolitičnih organizacij. Slika je bila posneta ob slovesu, ki so ga pripravili sodelavci z željo, da se ob prijateljskem klepetu zahvalijo za njun prispevek in izrazijo željo, da jih še kdaj obiščeta. J. R. Odlikovani krvodajalci Vsako leto Občinski odbor Rdečega križa Celje podeli odlikovanja za določeno število darovanj krvi. V našem podjetju so letos štirje odlikovanci: 5-kratni darovalec: Boris Šolinc - PE Mehanizacija. 20-kratna darovalca: Bogdan Košenina - Strokovne službe in Bojan Lazar - PE GO Šentjur. 35-kratni darovalec: Alojz Klemenšek - PE IGM Medlog. kadrovske vesti V letošnjem letu smo kadrovali 235 delavcev, v istem času pa jih je odšlo 378. Glede na to, da kadrovskih vesti v zadnjih številkah Glasila nismo objavljali, tokrat prilagamo pregled od februarja do decembra 1989. Invalidska upokojitev: BABIČ Mile, rojen 10. 7. 1928, čuvaj v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad « CELJE 26 let 4 mesece. BUKOVSKI Dragutin, rojen 31.1.1938, tesar v GO Rogaška Slatina, delo je združeval v GIP »Ingrad« CELJE 23 let 10 mesecev. DURIČ Miladin, rojen 19. 2. 1934, delavec v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 17 let 11 mesecev. FINK ALojzij, rojen 14. 6. 1931, zidar v IGM Medlog, delo je združeval v GIP »Ingrad« CELJE 27 let. HORVAT Katarina, rojena 13. 1.1938, telefonist v GO Rogaška Slatina, delo je združevala v GIP »Ingrad« CELJE 9 let 3 mesece. KAHVEDŽIČ Smail, rojen 25. 10. 1938, čuvaj na gradbišču v GO Celje, delo je združeval v GIP »Ingrad« CELJE 14 let 2 meseca. KLOBUČAR Dane, rojen 27. 10.1936, delavec v GO Ljubljana, delo je združeval v GIP »Ingrad« CELJE 20 let 10 mesecev. KORAŽIJA Vilim, rojen 6. 9. 1932, tesar v GO Rogaška Slatina, delo je združeval v GIP »Ingrad« CELJE 20 let 8 mesecev. KOREN Stanislav, rojen 18. 7. 1937, gradbeni delovodja v GO Šentjur, delo je združeval v GIP »Ingrad« CELJE 26 let 4 mesece. KRIŽNIK Jakob, rojen 25. 7. 1935, ključavničar v IGM Medlog, delo je združeval v GIP »Ingrad« CELJE 21 let 7 mesecev. KUTNJAK Štefan, rojen 8. 7. 1931, zidar v GO Slovenske Konjice, delo je združeval v GIP »Ingrad« CELJE 30 let 6 mesecev. LORGER Stanislav, rojen 11. 11.1933, vodja DE v Mehanizacija, delo je združeval v GIP »Ingrad« CELJE 27 let 8 mesecev. MAHNIK Hamdija, rojen 30. 11.1953, delavec v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 15 let 4 mesece. MEŠTIRČ Rudi, rojen 16. 2. 1930, železokrivec v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 35 let 5 mesecev. MOČNIK Franjo, rojen 11.2. 1931, zidar v IGM Medlog, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 30 let 1 mesec. MUŠIČ Marija, rojena 11.3. 1938, čistilka v GO Ljubljana, delo je združevala pri GIP »Ingrad« CELJE 32 let. PEJIČ Ivo, rojen 25. 5. 1938, zidar v GO Celje, delo je združeval v GIP »Ingrad« CELJE 11 let 9 mesecev. ROPOŠA Anton, rojen 10. 7. 1936, zidar v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 33 let 10 mesecev. VELENŠEK Slavko, rojen 11. 10. 1931, strojni ključavničar v Mehanizacija, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 29 let 10 mesecev. ZAJEC Dragutin, rojen 10. 9. 1930, zidar v Gradbeništvu Rogaška Slatina, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 27 let 22 dni. IVIC Mirko, rojen 15. 1. 1930, delavec iz Gradbeništva Rogaška Slatina, delo je v GIP »Ingrad CELJE združeval 19 let in 3 mesece. KOMERIČKI Jože, rojen 7.10. 1933, zidar v GO Žalec, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 30 let in 6 mesecev. KOREN Juraj, rojen 17. 4. 1932, železokrivec v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 13 let 9 mesecev. KOŠENINA Ivan, rojen 19. 1. 1932, tesar LESNI Obrati, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 35 let 5 mesecev. MEZNARIČ Franc, rojen 9. 9. 1931, zidar v GO CELJE, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 16 let 4 mesece. NOVAKOVIČ Josip, rojen 8. 9. 1939, zidar v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 12 let 5 mesecev. RIZMAL Franc, rojen 11. 10. 1926, čuvaj v LEŠNI Obrati, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 9 let 10 mesecev. ZORIN Jožef, rojen 25. 2. 1932, voznik iz TOZD Mehanizacija, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 30 let. Predčasna starostna upokojitev: BRIŠAR Irena, rojena 31. 3. 1939, referent kadr. in izobr. v DSSS KPS, delo je združevala pri GIP »Ingrad« CELJE 13 let 10 mesecev. ČASAR Ivan, rojen 25. 12. 1933, tesar v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 27 let 9 mesecev. DEBELJAK Leopold, rojen 17. 3. 1931, tesar v GO Žalec, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 32 let 11 mesecev. HANC Vinko, rojen 4.1.1930, gr. delovodja v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 34 let 8 mesecev. HORVAT Valentin, rojen 10. 2. 1928, zidar v GO Slovenske Konjice, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 12 let 10 mesecev. JAZBEC Franjo, rojen 8. 10. 1933, zidar v GO IGM Medlog, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 32 let 19 dni. KORAŽIJA Alojz, rojen 15. 4. 1933, zidar v Gradbeništvu Rogaška Slatina, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 23 let 11 mesecev. KRUMPAK Marija, rojena 13. 8. 1935, pomoč, direk. sekt. komer. v DSSS Rogaška Slatina, delo je združevala pri GIP »Ingrad« CELJE 28 let 5 mesecev. PEPELNIK Franc, rojen 23. 8. 1929, zidar v GO Celje, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 37 let 3 mesece. PINTARIČ Feliks, rojen 18. 1. 1933, zidar v GO Laško, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 19 let. REBERNJAK Ivan, rojen 22. 12.1929, vodja oddelka v Gradbeništvu Rogaška Slatina, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 30 let 4 mesece. ROPOTAR Franc, rojen 21.9. 1933, tesar v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 33 let. ČERNOŠA Jože, rojen 21. 3. 1931, skladiščnik v Proizvodni obrati, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 15 let 6 mesecev. POKUPEC Marjan, rojen 1.8. 1934, zidar v GO Celje, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 33 let. ŠKET Franc, rojen 24. 1. 1928, zidar v Gradbeništvu Rogaška Slatina, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 19 let 20 dni. ŠPATH Viljem, rojen 31. 12. 1932, projektant v Projektivni biro, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 10 let 24 dni. ŠVERKO Ivanka, rojena 14. 12. 1937, tajnica v Gradbeništvu Rogaška Slatina, delo je združevala pri GIP »Ingrad« CELJE 30 let 5 mesecev. UNVERDORBEN Marija, rojena 26. 3. 1937, vodja gradbišča v GO Rogaška Slatina, delo je združevala pri GIP »Ingrad« CELJE 31 let 11 mesecev. VERBIČ Anica, rojena 22. 3. 1939, delavka v DSSS, delo je združevala pri GIP »Ingrad« CELJE 29 let 3 mesece. ZUPANC Ivan, rojen 14. 1. 1934, stavbni ključavničar v PO, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 32 let 9 mesecev. Starostna upokojitev: BITIČI Nezir, rojen 29. 7. 1929, zidar v GO Žalec, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 13 let 8 mesecev. BORINC Alojz, rojen 5. 6. 1929, vodja obrata v DSSS, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 42 let 6 mesecev. BRECL Jožef, rojen 19. 3. 1935, gradbeni delovodja v IGM Medlog, delo je zruževal pri GIP »Ingrad« CELJE 27 let 8 mesev. DJAK Anto, rojen 30.1.1929, zidar v GO Celje, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 24 let 4 mesece. DURAKI Fejzula, rojen 14. 9. 1930, gradbeni delavec v GO Šentjur, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 25 let. EMERŠIČ Ivan, rojen 16. 8. 1928, inštruktor učencev v DSSS delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 40 let 4 mesece. GMAJNIČ Stjepan, rojen 18. 11. 1929, gradbeni delovodja v GO Žalec, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 36 let 2 meseca. GORJUP Stanko, rojen 25. 4. 1929, skladiščnik v GO Celje, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 5 let 1 mesec. GREGORINČIČ Roman, rojen 13.2. 1929, zidar v GO Ljubljana delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 33 let 4 mesece. KAPIČ Murat, rojen 17. 2. 1929, strojnik v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 20 let 11 mesecev. KNEŠAK Ivan, rojen 23. 4. 1929, delavec v IGM Medlog, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 31 let 9 dni. LIČEN Veronika, rojena 21. 10.1933, oskrbnica počitniškega doma v DSSS, delo je združevala pri GIP »Ingrad« CELJE 17 let 1 mesec. NOVAK Ivan, rojen 27. 1. 1928, gradbeni delovodja v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 36 let 5 mesecev. PAULOVIČ Marija, rojena 30. 10. 1928, čistilka v Gradbeništvu Rogaška Slatina, delo je združevala pri GIP »Ingrad« CELJE 16 let. PETROVIČ Živan, rojen 18. 12. 1928, železokrivec v GO Laško, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 9 let 6 mesecev. RAJH Vladislav, rojen 17. 5. 1929, tehnolog-kalkulant v TOZD Mehanizacija, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 36 let 8 mesecev. ROŠIČ Muhamed, rojen 15.3. 1929, železokrivec v GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 22 let. SEVČNIKAR Franc, rojen 27. 8.1929, vodja oddelka za izobr. kad. v TOZD DSSS, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 28 let 10 mesecev. VIDEC Franc, rojen 25. 11. 1933, vratar v IGM Medlog, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 29 let 2 meseca. VONČINA Ivan, rojen 15. 1. 1929, vodja skladišča v IGM Medlog, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 36 let 8 mesecev. ZORINIČ Rudolf, rojen 25. 5. 1929, zidar v GO Šentjur, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 32 let 11 dni. BRAČUN Mihael, rojen 26. 9. 1929, tesar v GO Šentjur, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 30 let 1 mesec. GROBELNIK Vinko, rojen 15. 7.1928, skladiščnik v GO Celje, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 12 let 11 mesecev. KOVAČ Maks, rojen 28. 11. 1929, tesar iz Gradbeništvo Rogaška Slatina, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 20 let 6 mesecev. MEMIČ Mustafa, rojen 14. 10. 1929, delavec v GO Šentjur, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 17 let 7 mesecev. PEVEC Štefka, rojena 27. 11. 1935, vodja oddelka v DSSS, delo je združevala pri GIP »Ingrad« CELJE 2 leti 11 mesecev. POŽLEP Ruža, rojena 12. 6. 1935, vodja oddelka v DSSS, delo je združevala pri GIP »Ingrad« CELJE 35 let. Umrli so: BREZOVAR Rudi, rojen 22. 9. 1940, voznik iz TOZD Prevozi, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 9 let 9 mesecev. Umrl je 30. 12. 1988. HASIČ Sejdo, rojen 1. 7. 1934, železokrivec iz GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 10 let 6 mesecev. Umrl je 23. 12. 1988. MENCINGER Anton, rojen 22. 3. 1955, zidar iz GO Slovenske Konjice, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 13 let 2 meseca. Umrl je 9. 2. 1989. BAKOVIČ Mile, rojen 20. 10. 1947, strojnik iz IGM Medlog, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 8 let 4 mesece. Umrl je 6. 10. 1989. RADIČ Zdravko, rojen 4. 10. 1930, prevzemnik in distributer materiala iz DSSS, delo je združeval pri GIP »Ingrad« CELJE 36 let 10 mesecev. Umrl je 22. 8. 1989.________________ ZAHVALE Ob izgubi dragega očeta Jožeta LIPOVŠKA se iskreno zahvaljujemo kolektivu GIP Ingrad za podarjeno cvetje in govorniku za govor ob pogrebni svečanosti. Hvala vsem, ki sta ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. sinovi: Poldi, Jože, Milan Dušan, Slavko, Marjan in Maks hčerki: Berta in Ivica Vsem sodelavcem, vodstvu DO in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij se najtopleje zahvaljujemo za izraženo sočustvovanje, cvetje in udeležbo na pogrebni svečanosti našega očeta Franca Berginca. Berginčevi Ob tragični smrti dragega Mileta BAKOVIČA se iskreno zahvaljujemo kolektivu PE IGM Medlog za nesebično denarno pomoč, številno spremstvo na njegovi zadnji poti, podarjeno cvetje in izrečena sožalja ob težkih trenutkih. Žalujoči: žena Stana, otroci Mirko, Divna in Milomir ter ostalo sorodstvo Ob nenadni izgubi mojega brata Slavka SENTOČNIKA se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. brat Rajko z družino Ob boleči izgubi dragega očeta Zdravka RADIČA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ali kako drugače izkazali pomoč. Posebna zahvala najožjim sodelavcem iz plana procesov, Športnemu društvu Ingrad, OOZS Ingrad, OOZK Ingrad, ter govorniku za poslovilne besede. Hvala še enkrat vsem skupaj. sin Zlatko z družino Ob mnogo prerani boleči izgubi našega dragega očeta in moža se iskreno ZAHVALJUJEMO vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ali nam izrekli tolažilne besede. Spomin na dragega očeta in moža bo živel v srcih vseh, ki smo ga imeli radi. Vanovšek Dušan z družino in Milka Ob bridki izgubi naše drage mame, se iskreno ZAHVALJUJEMO vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki sta nam izrekli sožalje. Darovano cvetje in mnogoštevilna udeležba na njeni zadnji poti nam je drag in trden dokaz, da v teh težkih trenutkih nismo ostali sami, izrečene tolažilne besede pa so nam bile v veliko uteho. Nac Žnidar, Ivica Bezlaj in ostali sorodniki Ob izgubi Jadranke VEŠLIGAJ se zahvaljujem DO, TOZD IGM - obrat Rogaška Slatina za cvetje in spremstvo na zadnji poti. oče Zvonko Vešligaj Za izkazano denarno pomoč se najiskreneje zahvaljujem vsem zaposlenim Poslovne enote Slovenske Konjice. Janez Grah Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega dragega soproga, očeta in brata Antona JURAKA se najiskreneje zahvaljujemo DO Ingrad TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina za podarjeno cvetje, iskrenim besedam sožalja ter spremstvu na njegovi zadnji poti. žalujoči soproga Amalija hčerke Cvetka, Ivanka, Irena ter brati in sestre »Glasilo« izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik Janja Romih, tehnični urednik Janja Romih. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). SESTAVIL' D vi AN 1. NOVAK DEL TAMAL- Čeve r^j lasi n o VT KtIV* ČtT€ Noivesu LLovnicaIL aasen OMCkun^A N6K.D SLOV • I SEAL*C (AU) MESTO v ITAL.PI tVID€M) KOŠČEK S V KANCA IGLA ha AtlATOV 'StALtA tlAVAAUA ŠvPaHČI? OTON AlAOtft NA1UOV st vitveb t")ANSt VAltttb) tAAŠko iOLTNO VINO mitA' t> i NOVAH., i«4AAC> b€lNl ftiTok. VS.LE- KLAbAlA IftAKlE btv SLOV. bAtSTNI tOltOEtAf Citco) ume StAfc OKAH SASTIU rCAOC-l SV6t>. t4o> (olCAt) 41MILO UtENIle :l2 MM. klali ; vnetje ,U.UtNlU- |wo fsttnsti VLAb,x| fONKA ;n*lV3HeT . vPoLNtk (t AST- > PE3AVMOST UT E LATO/ 6LAVMI CtevnIK KAMNfTA LA Hit tr. pesu« in Ati ano~) tALčtlNA PAVLOVA t£t6t &LAS antimon lACETEt bttK£ enirž • fcosiNIA NEBA TTvuieN. TEtočlNA »OtANA tEMLlA VltlToF Nlto MSATELT ttllTAN L met "MltLOV* tAAE1 D At ob) ITeš UJbLIAHE 'oieoobA FLAHCOSkJ otok. Sov. NM AVO-SLOVSC^ IVLAMMI«; toi CELOTE IVAN LAoi. naI' Polotok SL. Kit- Cučlla) &LAi*EMlL ketsntK VIST A 6 Akte LIJ AtLOfrl-a L ~~5el ~ obete tbeči lotit M6V.C- r ID touabAtiA vEiTl poant Moto VtbTA Mnte- TiČusea VLAkNA TA3NA rouciiA v C Ati tl tvllll B AM.Vivri KafcAkEC PVLLEA KODI 3 DAM SLI OToK tHACA*3; N LAVI DVI&ALo Lee hakvin c AS Hjik VOJNE SALAJEVO HLvaCla dam sli POKKA- D LAM ATIL TINA A&CLL Davi CD NIVEH STUE-M v Črve Ivam MIMATTI WTV3€ t • |M€ JAf HAfcIL- Ki se Lov SfAFl^M* DELA ve L SPOMIMSLI SKLA- DATELJ COPLAND FL.SUkAt (VAACov) anakam Gr AH A MA3V6Č1I glIm OTOK. L6TALO 6ELM. Kosin ja vsor>e A