Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani v sredo 6. septembra 1854. List 71 Podúk v • f i zivmoreii v kratkočasni povestici. (Dalje.) krompirja, ali 6 funtov ječmenove slame 6funtov korenja, flinf AIT V* A rk A íi ali funtov repe. , ali 9 funtov pèse, ali 12 do 15 9 „Ce ima, postavim, gospodar cez zimo na svo Ob štirih popoldne ga caka že Martinovec pod jih volih, kravah in mladini prerediti 50 centov ne bo dolgo stala, će podpore nebo lipo, se mu zahvalit, da mu je kravo spet na noge spravil. „Pa dobila saj toliko, kolikor je za naj večjo silo potřebuje. Zdaj mu začne Martinovec tožiti, dajelansko le malo otave in še to mokro přidělal; „tudi pognjil ; slame 9 ce jesen repe mi je zmanjkalo, krompir mi je sem imel precej in inislil sem, da bom shajal ž njo (koliko vsa živina vkup vaga, se lahko zvé vsako posebej skušen gospodar po očéh prevdari ali pa na živinski vagi zvaga ali z živinsko mero zmeri), bo tedaj vsaki dan potřeboval 150 funtov ali cent in pol sená. Če pa poklada svoji živini polovico sená, polovico pa slame, ali zraven sená pèse, repe do spomladi, al tudi korenja itd. bo po gori dani tarifi lahko te mi že pomanjkuje — in zdaj prevdaril, koliko tega ali unega potřebuje, da bo imam le krize in tezave". Jernej ga potem vpraša: koliko klaje si je pripravil za ravno přetečeno zimo? izhajal s klajo. v In tako prerajtujem jez pravi Zgodnek Martinovec ga debelo pogleda in mu ne vé kaj vein pri ». i j j i JiiAi , ivanu oiauu j uniuan iiao ouísch odgovoriti; se manj pa mu je vedil povedati: koliko Štefanček rajtal. Ko sva se iz semnja domu peljala svojo klajo, če jo prodajam ali če jo kupujem. Po priliki kako slabo je unidan nas sosed bi je bil imel imeti, ako je hotel svoje živinčeta čez zimo prerediti? je bil precej vinca nabasan in vès zidane volje 9 daje čeravno je rež po slabi ceni prodal, zato pa krom 9 9 Vse to so mu bile neznane reci. „Vidite, sosed, to je ravno pirja dober kup kupil : za dva vagana lepe réží je gospodar, ki , kar kaže, da ste skupil le gold. 5 za gold, pa je kupil dva va ne vé rajíatí. Ko sem jez še fant bil, gana krompirja. Ker je pa takrat seno drago bilo seje sem si že zamerkoval, koliko je nas vol na dan inje cent 1 gold. 24 do 30 krajc. veljal klaje povžil. Takrat sem si mislil: če se mu je vec smelo reci, da dva vagana krompirja, ki pri živini dá ua • bolje JO» Al kmnïl snil ^apa^u ^ ua ill VLV pu— jjui uluiij jlà\a iu i\ui\ui ovil \j y oie* jjacav mj a jjiciv ii/ / jedel kakor je mogel. Bil je okoli 6 centov težak, gold, in 15 krajc. vredna bila. Štefanček ju je pla zapazil, da ni več po- pol manj zdata kakor seno, sta prav za prav le -m Ti m M w 1 • a m m m N/ /m 4* « m m in potřeboval je na dan 20 funtov sená, dajemočno čal po gold.! Al se ni okupil? Vagan dobre réží dělal 9 pa se tudi pri moči ohranil. Pozimi, ko ni bi mu bil se enkrat toliko zaležel, kakor 3 centi sená, imel delà, mu je bilo tudi 14 funtov zadosti. Dalje to je 9 dvakrat toliko je bila rčž vredna, namrec 8 fl. 9 m sem se pa tudi prepričal, da naša 5 centov teška 24 kr. do 9 gold. Le rajtaj za menoj, prijatel rudečka ni na dan nikdar vec, kakor 15 funtov prepričal se bodeš! Ko Štefančku to na perste so sená potřebovala in pri tolikšni klaji naj bolje molzla; štejem, pravi k meni : „po tem takem bi bil pametno če je je dobila več, se je odebelila, pa je manj molzla." pravi storil, če bi bil réž živini pokladal, in še krompir svoj s senom vred prodal?" „Se vé da — mu jez Da večja in težja živina več klaje potřebuje odgovorim âV . -«Vi « « 1 « Vi • ka kakor manjša in ložja, je ravno tako gotovo, kor to, da gospodar ne more zmiraj le samegasená , druga piča pa, kakor pomije, poparjena klaja, slama, žito, repa, krompir itd. za živino dobro, seno to je pomisliti, da žito samo ni nnvi nli ol n n 11 1 a f 11 /li a^ i*aKyi A CC klasti ali slama ji je tudi potrebna Če tedaj se pri tem prerajtu pokaže, da go da živino spodar nima čez zimo klaje dovelj, je treba, .vv., prodá kolikor ima živine odveć, ki jo prerediti ne ali slabeje po tem, kakor je bolj ali manj tečna. Kdor more, ali pa da si kupi klaje že pred, preden je namesti sená klade žito, opravi s polovico tište že živina po nič ali pa klaja silo draga. Kdor pro - - . _ V * * ________mm v * « Popis nekterih iz seđanje vojske vsega ozira na njegov začetek, konec ali uspeh. Kri m ali Iirimea. Bravci rusovsko-turškega vojskovanja vejo, da že davnej se namerja francoskc-angleška armada, zedinjena in pristaviti se jim dá vselej, kakor besedica: „sedaj, ravno sedaj že s turško pasti Krim, in vzeti ga Rusom » • ce lim » :CC Sedanji čas » kte rega glagolu bi se ne mogla pristaviti beseda: ravno sedaj, ni pravi sođanji čas, marveč neodločen čaa s podobo sedanjega časa. prederznost ne bo spodletela. Bo tedaj gotovo marsi- , bolj natanko poznati to deželo; zato jo V v vsec terpé Za naznanovanjo djanj, od kterih si mislimo, da kteremu hoćemo popisati po legi, stanovavcih in zgodoviu njenih naj skega boj m • V V iših krajih. Na zemljovidu rusovsko-tur ki smo ga pred nekimi mesci pridjali No i to je 9 da se godé v odločenem času, ki ima začetek in konec, cam sluzijo nedoveršivni glagoli (verba im perfect! va seu darativa), io zato bo Slovencu vicam , jo vidijo izrisano. 1. Léga Krima. Eoak v morje potisnjeni terdnjai se stega v černo najložeje spoznati: jeli kak glagol nedoveršiven, če morje pólotok, ki se imenuje Kri m (Crimea). OA teta ga pridruži glagolu : začel je peti začeti cc ali » nehati", n. pr 9 nehalo je grometi" 1783 je v oblasti brambo dežele in sovrfkega carstva. Velikovazen za njenega kupčijstva, gospo duje Zmota vslika bi pa bila, misliti, da nedoveršivni tak k t polotok celo černo morj io to glagoli oaznsnjajo djanja, ki se večkrat godé, ki se je posebno, kar mika sovražnike rusovskega carstva* Je ponavljajo. Sledeči primer naj nam to razjasni. Srečam pa ta dežela blizo 360 štirjaških milj velika, in ker se člověka z opertauim žakljem, in ga poprašam: pa?" Olgovori mi: ,,Nesem v mlin it (to je 9 Kam le na eni strani po ozkem komaj poldrugo miljo sirokem zdaj, ka- svetu štikuje s suho zemljo, se po pravici imenuje polotok. » kor me vidiš, nesem). Nesti je tu terpeč, nedoveršiven glfcgol. Pritoževaje se pa zna A v • reci „jez > tako šibak, parni i Krim je večidel velika puscava z enakolicnimi ste pesa in po kterih se klatij v kterih ne vidiš dre nosim v mlin; moj brat, mocnější od mene, pa doma kočarji (nomadi), ki j se danes tù, juter tam ustanujejo sedí". Ťukej imamo ponavljavni glagol nositi. To pa Zemlja je pusta, za kmetijstvo malo pripravna, po kteri je res, d* se nedoveršivni in ponavljavni glagoli se steka le malo rek, izmed kterih naj imenitniši je dostikrat eden druzega nadomestujejo. Sal g Kaj pa je nasprcti bistvo doveršivnih glagolov? Pri doveršivnih glagolih si mislimo, kakor že ime od- severja do Simferopolj Al proti jugu je te pustotě konec. Ko prides is kriva, da je začetek, prenehlej konec ali uspeh kacega 9 po mesta dolgo časna ravnina jeoja, in rodovitni griči in hamci se začnó djanja opravljen, spolnjcn, doveršen, brez vsega ozira za kterimi se prostirajo vecje gore, ki se J a j na čas, v kterem bi se bil ta začetek ali konec itd, go- krimske planine zovejo, iz kterih se koplje mnogoversten dil 9 kakor so n. pr. zapeti, zboleti, prevedriti in lep marmelj, premog in pno 9 m pod kterih iztekajo ae, om latiti, uloviti itd. Ker si pri doveršivnih gla- naftni studenci. Nekdaj so nektere teh gorá tudi ogenj golih mislimo samo doveršenost djanja, brez časa i v Cera kterem bi se bila godila , spozna se najložeje doveršiven glagol s tem, da se skuša pritakniti stavku: Po ča kaj, ni tako, kakor bljuvale; dandanašnji pa ni dosto sledu več od tega je Krim polotok. vendar podnebje njegovo druzih morskih krajev. Vročina poleti da n. pr. pocakaj, da se umijem, oblečem itd. doseže dostikrat 24 stopinj gorkote po R., pozimi je srednji Zopet bi pa bila zmota, misliti, da doveršivni gla- mraz 8 stopinj; ob hadi zimi leta 1827 ga pa je bilo goli kažejo enokratne djanja; če bi to bilo, reklo bi se celó 20 stopinj. Jažai vetrovi so tù nivadui; dežuje jim verba singulati va, ne pa perfeetiva. V primerih: le malo«. Naj več se koruze prideluje, pa tudi ter ta 79 Vesel sem 9 da sem pšenico izoosil iz skedoja Ci » ?? veliko rodi Več pa kakor polja, je tu živine, ktero v šte sveta je obhodil, oblazil", so glagoli: iznositi, obho- pah kobilice večkrat strašno nadležjejo. Na južnem pri čeravno kažejo nekako večkratno dja- morji in v dolinah jajlskih planin rastejo tudi oljka iu diti doversivni nje proti glagolom: iznesti, obiti, Menim tedej, da, premišljivši dobro pomen sedanjega drugi žlahoi sadeži gorkih dežel. Lesa ni skoraj nič, io pomanjkanje derv je takosno, da kurijo s suho travo « ki casa in bistvo doveršivnega glagola, moramo spoznati, jo kosijo po štepah, s slamo, in pa posušenim kravjekom da kakor je terpečemu navskriž, tako tuli doveršivni kar gotovo ni kmetijstvu v prid. Ce bi zasadili večgoj f 283 izđov, bi gotovo zboljšali zrak in bi povzdignili rodovit- misel godernjati zoper hado zimo. Da se pa petrogradške nost zemlje, ktera tadi po štepah ni peščena. Po starih gizdalinke s perilom ne vkvarjajo, se tako ve« pripovedkah so tù nekdaj veliki gojzdi bili; kar pa so ti Še bolj ko perićne šajke (plavi) so popotniku ribški zginili, prepeka poletno solnee golicave tako, da vsa čolnovi zanimivi, ki se jim „skadoki" pravi. Vse kar lov hranišče in prodajo rib zadene, je pri Rasih v naj bolj trava zgori. 9 runa 9 Pridelki žlahnega sadja, smokev, maodeljnov kaper, 9 v ma » sem reda oljke, lavora in vioa naklonijo Krimcanom pravljeni. 9 jo zato so tadi povsod omenjeni skadoki na-Cedne, lepo pomalane in krasno okinćane precej dobićka. Vino so tù sicer že v starih časih pri- leséne hišice eo, kakorsne te tadi na Labi in Alsteri delovali, ali zboljsala se je vinoreja se le potem, ko je Pote m kin veliko ogerskih tert ondi zasadil; 1Ô40 so že imeli 12 milionov tert in v leta 1851 leta so vidijo. peti, Napravljene so na plavih, ki so na brega pri na ktere se po bervih pride. Znotrej je prostor žlahno, da ga tadi naj bolje šampanjsko ne prekosi. kamor ribči suhe in nasoljene ribe obešajo. Sred hisice ki ga knez Woron- je dvoje svetih podob na steni obesenih s prižganima přidělali 93.200 veder vina. Vino, zov na goricah okoli Ai-Danala prideluje, je nek tako svetilnicama. Razun ribe sušiti in nasoljevati Rusi se to navado, da jih dajo zmerzniti. Pozimi se Več se kakor goveje živine imajo ovác v severnih vidi dovelj omar okoli njih, ki so z zmerznjenimi ribami stepah; dobro znane po sveta in od kupčev veliko obraj- napolnjene. Na obéh stranéh omenjenega prostora v tane so ovčje kože, ktere pod imenom krimskih kož hišici ste dvé čedne izbi, ena za domačo družino, draga tadi v naše kraje na prodaj pridejo. Iz Azije tù sčm pa za goste, kamor hodijo radi frišni kaviar jést. Za zaplodenih dromedarov, kamelam zlo podobne živine, hišico v vodi so velike shrambe (poltarji) za žive ribe, se dosti nahaja na Krima; Krimčani ž njimi tovorijo, pa v kterih jih prav veliko množico hranijo? zakaj Rusi so tudi vozijo. (Dalje sledi.) Ozir po svetu jaki ribojedci. Neva je sred mesta eno versto (rasovsko miljo) široka, in brez vsih nje znamenitih ovinkov, čez tri nem- Potopisne čerticeliz Petrograda. (Konec.) Neva je pri svojem iztočju ravno tako bistra 9 ka ške milje dolga. Lahko se razame, kakošno razgraje pozimi pri neizrečeni zmerzlini nje ledovje v Petrograda napravlja. Tukaj se dá ponoči sred mesta popotovati, kjer se člověk tako zapašenega misli, kakor da bi bil na morskih ledenih finiških samotah. Luči mu iz hiš le od de- kor pri izviru. Res je, da nevajenemu se spervega ne leč bleščé, luna in severna svitloba mu služite v raz-prileže nje okus, zato jo Ruai tudi z vinom in rumom svitljenje, kompas in zvezde so mu pa vodila. Kakor zmešano pijó. Toda člověk se je kmali privadi in jo Petrogradčani ponoćne veselice pozimi na ledu manj ob-več obrajta, kakor marsiktero drugo. Petrogradčani so rajtajo, kjer se pogostoma tatvine in umori primirjajo, vselej veseli, po popotvanji domu pridši, da se zopet tem raji jih poleti obiskujejo, kader se na Nevi brodarstvo Neve napijó. Od nje se celó pripoveduje, da si je dajal car Aleksander vode iz Neve v staklenice natakati, oživi tajo. > ki ga Rusi med druzimi veselicami naj bolj obraj-Noči so prijetne in bistre kot ribje oko. Mesca in za njim, koder je potoval, pošiljati. Za umivanje juuija in julija vse polno mergoli večih io manjših barkic je ravno tako obrajtana, in tukajsni Angleži enoglasno po Nevinih bregoviti, in življenje je tù ta cas tako pri lepo beloto svojega perila le vodi iz Neve prilastujejo. jetno 9 da vse kar veneske gondole le mikavnega imeti Le škoda, da nima Petrograd nobene štirne, in še zamorejo, je le malenkost proti krasoti, ki jo Rusom celó žlebov ne, po kterih bi se voda iz Neve v hiše Neva očituje. napeljevala 9 zakaj gotovo bi marsikteri mestjan cei del Nevine struge, ktera mu ni po volji, rad odstopil če bi le štirno na kakem všečnem kraji imeti zamogel da bi mu dotekalo dovelj vode. V studencih pa 9 9 9 ki Novičar iz austrianskih krajev Od Svetinj na Štaj. 31. augusta. V ti okolici so šolsfce preskušnje doveršeno, ktere razun mnogih dru- so v mestni okolici, je tako slaba voda, da ni za piti, zih gospodov so počastili e svojo nazocostjo tudi preča izvira pa večidel iz močvirnih tal, in ji pravijo „černá štiti gosp. dekan dr. Vogrin. Učencov je sicer malo, studenčnica". ker je tudi število dus te župnije majhno, in čudno! da se v Vsa voda, ki je mesto potřebuje, se mora le v druzih krajih ljudstvo pomnožuje, tù pa pomanjsava, ker preselujejo iskajoč si se posebno vinčarji v druge kraje Nevi zajemati. Zato pa imajo Petrogradčani v svojih hišah vodne sode, v ktere nalaš za to vdinjani voznik Kalifornije. vodo vozi in tovori. On in njegovo kljuse imata z vodo pri sv. Nikolajů, kjer je preskušnja 28. t. m. vpričo ča Milo so S tem več jih je pa bilo v sosedni župnii _ - . « . ----I V V celi dan dovelj opraviti. Revniši prebivavci pošiljajo pa stitega gospoda tehanta Petra Dainko-ta bifa. svoje ljudi po njo na bregNeve, kjer jo z dolzimi korci nam otročiči v početku zapeli, zatem pa tak gladko iu dobro iz keršanskega nauka in dražih predmetov odgo kočijaži, domu v svoje verce zajemajo, in kakor nasi tovorijo. Premožniši imajo pa svoje lastne zajemališča, kjer se voda v majhnih hišicah iz reke tromba. Pozimi varjali gosp da je veselje bilo slišati. Gotovo sta se morala katehet Matija Fric, in gosp. učenik skoz Seto 9 V se »JUl D Y uua V 11114 j II Ul 11 UiniVUU 1 U I VAU il UIIIMM« A U#iUIII ^U^p* »»IVIIVW iVAWUJ W a i »V J ® t v. ----- razne luknje v led vsekajo, v kterih se voda zajema in roočao truditi, hvala jima! Zadnjič so nam učenčiki v bližnje iz ledů stesane korita vliva, da se konji na- eno prav ginljivo pesmico zapeli, zatem pa so bili z da- pajajo. Vodnikarji z enim konjem in kapljivimi in škro- rili pohvaljeni. Dovolite mi pri ti priliki svojo mnenje pivnimi sodi so žive podobě po petrogradških ulicah. Po zastran šolskih dařil razodeti. Ne zdí se mi pravično, cele rajde jih stoji pri zajemališčih. da z večimi talenti v ze od Boga obdarjeni se še s Na Rusovskem ne perejo perice nikjer drugej, ka- sebnimi darili obdarujejo ; ne vem 9 poda bi dobro glavo kor na bregu Neve, in sicer tako le: one pomakajo pe rilo v vodo in ga z gladkimi lopatami ali pa po korito pio darila k večji marljivosti spodbadale, slabejši pa tuđine bodo nagnane k pridnišemu prizadetju; veliko takih pa Tako prati se vidi pri vsih slavjanskih narodih ki niso morebiti nič slaběji od obdarovanih se obnašali — _ _ mm - - . V « « I Vi 1___ ? Î A , 9 9 od Petrograda do Macedonije. Še celó pozimi perice pa- žalost njih nedolžne serčica přesune, ko šolsko učilnico zijo in ffledajo, da jim perilnice ne zamerznejo; uter jene Ruainje, naj zima in mraz še zapustijo. Nasledki taki niso dobri za nježno mladino. Al bi ne bilo bolj, da bi se med letom kaka knjižica da- - «r ^ 7 _ V . • skozi pri vodi, neutrudljive pri perilu; čeravno eo od rovala revnemu učencu, ki pa je lepega obnašanja m nog do glave več ali manj oledéne, jim ne pride na čeravno ni posebno bistre glave, pa se vendar pridao u ;i? tako pritiska, so vse 284 gem in (am se žalibog! griža razširja v ti okolici, tem si lahko vsak izrajta je manj ali več kakor ÍOO Malopridnih tatvin se tudi pri nas ne manjka; ni dolgo, gold, podpisal, koliko bo imel vsaki cas plačevati. Pervi da so neko staro ženico, ki je prej svojo kaplico vina krat za to leto se bo plaćalo 30. dan tega mesca,, prodala, neusmiljeno povezali, grozovitno ranili in jo oro- drugikrat 6. novembra, tretjikrat 12. decembra, - « « - % A . m 85 74 fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 85 fl: i 8 66 y4 51 Po razpisu c. k. ministerstva od 31. p. m. je vpla- Oblig. 5° ■ 2'/2 „ 42 od leta 1851 B 95 y » Y) r> » Windišgrac. Waldštein. Kegleviceve M Cesarski cekini v v r> 99 20„ « 20 „ » 29 y4 » 29 „ ioy8„ 5 fl. 29 2 99 čevanje deržavnega posojila na pet let razdeljeno, in 2bííg'"?a5\7«8, sicer tako, da vsako leto se bo plačevalo v 10 obro- kih ali brištih 9 pervo in drugo leto se bo vsaki obrok za vsacih 100 goldinarjev, ki jih je kdo podpisal, plačevalo 2 gold, in pol, tret je leto 2 četerto leto 1 gold, in pol, peto leto pa 1 gold. Zajemi od leta 1834 1839 1854 99 n 99 ti 221 1323/, 94V » w 4 « 8 V Napoleondor (20 frankov) 9fl. 9 Suverendor.......16fl. Pruski Fridrihsdor ... 9 fl. 50 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 171/4 fl. 9 Po Loterijne srečke : V Terstu 2. septembra 1854: 25. 7. 16. 34. 81. Prihodnje sreckanje v Terstu bo 13. septembra 1854. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natisk&r in založnik : Jozef Blaznik.