IZ 2I¥L7EN^A NA ¥AS1 Zapisek iz vaške kronike Šmihel nad Mozirjem Smiihel je prijetna vasica naid Moiziirijeim. Stisnila s.e je cb po- bočje, kot ida bi se hcitela zavaro- vati pred siunlki vetra, nevihte, ali pa gorja, (ki ga znajo povza-očiti Ijuidje. V (tem znanem partizan- skem ikraju bo v sciboto in nedeljo veliko slaivje. Tu se bcido zbrali mladinci m'Qzirs(kie 0'bčine, ^da bo- do jprcislavili svoj prazniik mla- dosti. Tudi v Šmiheliu je taiko kot po druigih vaseh. Vse življenje ob prasitem času je vezano na šolo. In zato ni bilo naključje, da nas je pot 'zanesla prav tja. 2e pred šolo smo naleteli na mlade ljudi. Ure- j'eva'li 'SO pros;tor cikoli spomenika in u)pravni'ca šole toviarišica Suli- gojeva nam je ipojaisn'ila, da ga pripravljajo za nedeljo. Beseda je daila besedo in dve uri 'sta minili kot bi trenil. V tem času pa smo izvedeli pritoKžno to-le: Prav tako prijazen kot danes je bil Smihel tudi ipred 'dvajsetimi leti. Tod'a 'ljiid'je so se 0'd dainaš- nj'ih precej razlikovali. Ne tolilko po delu, načinu življenja in ime- nih, kot ipo miislih ... Tako je tudi v Smihel prišlo ne- urje. Vojna jim ni prizanesla in veliike iso bile žrtve. Morda ne 'bi bilo tolilkišniih, če bi bili Smihel- čani enakih miisH. Pa niso biii. Ne- katerim domaičijam se je že na zunaj po'2)nalo, ida v njih ni pro- stora za svobodne misli. Pri Je- sevm/ku, Rebršaku in Ramšaikiu pa so se že leta 1941 zbirali partizani in kmalu nato je bil ustanovltjen odbor Osvobodilne fronte. Zelo zgodaj se je začel upor in prav tako zgodaj .so odpeljailii prve žrtve. Jvinija 1942. leta so bili iz- dani. Tisti dan je pri večerji Ramšak naročil ženi, naj pripravi obilnej-ši zajtrk: »Kosce sem naprosil. Ko- sili bomo,« je še pridal. Toda niso kosili... Okrog polnoči je zalajal pes in trenutek nato ga je strel za vedno umiril. Na vratih so se zaslišali udarci nemških vojakov in dru- žina se je prebudila. Gospodinja je odprla vrata in kmalu ni ostala niti ena skrinja nedotaknjena. Vse so obrnili, iskali, vpili, toda našli niso ničesar. Vso družino so str- pali v večjo sobo, gospodarja pa vodili od shrambe do shrambe. Jok dobro leto starega sinka se je pomešal z materinim, ko so očetu zvezali roke z vrvjo, ki so jo cdrezali od konjske vprege in ga odgnali s seboj. Ob šestih zjutraj so se vrnili z gospodarjem, pobrali iz hiše vso mast in meso in ves tovor naložili gospodarju na hrbet. Dovolili so mu, da je spil skodelico mleka, se poslovil, stisnil sinka k sebi in že mu ga je policist iztrgal... Tisti večer so se podobni prizori ponovili še pri treh hišah. In zju- traj je kolona Nemcev vodila Ram- šaka, Rebršaka, njegovega brata Marka in rejenca Antona, Jesev- nika in njegovega sina, pa še Žlebnika in sina. Žlebnika so kas- neje izpustili, vse ostale pa v Ce- lju postrelili. Avgusta istega leta so odpeljali še družine ustreljenih. Vse tri ma- tere so umrle v Auschwitzu, otroci pa so se po vojni vrnili domov. Tako nekako se je začelo, še zdaleč pa to ni bil konec. Prva večja sikupina partizanov, Iki so se za tri dn'i iiistaviii v Smihelu, so bili Slandrovci, kasneje Tomševi- čevci, iborci štirinajste divizije in drugi. Vojna vihra je minila in danes živi Smihel drugačno življenje, kot ga je živel pred leti. Sola, ki je bila med vojno požgana, je že lep čas prostor za vse mogoče pri- reditve in shode. V njej ni sikoraj nikoli mi;ru. StevUo otrcik, ki ho- dijo v šolo, 'precej pada. Po bese- dah upraviteljice, tovarišice Suli- gojeve pa to ni dokaz odliva pre- bivalstva, temveč ouidne navade šmlhelsikiih gospodarjev, ki se ipo navadii poročajo po več naenkrat. Tako je potem tudi z otroci. So bi- la leta, ko se je rodil le en otrok v vsem Smi'helu, pa tudi talka, ko se jih je rodilo po 'deset. Zdaj imajo cesto, ki so jo začeli grad^rtii že pred vojno. Napeljali so vodovod, zasvetila jim je elek- trična luč, letos pa bo prvič pri njih zabnnel tudi telefon. Za to priložnost pripravljajo veliko slo- vesnost, zakaj to bo zanije 'velik dan. Zelo delavno je njiihovo pro- svetno društvo z dramsko sekcijo, dobrim peviskim zborom itd. Ne samo, da skrbijo za zabavo, tudi izobražujejo se. Tečaj Rdečega križa v Smihelu je nadvse lepo uspel. Za zdaj je velika želja vaeh 'pre- bivalcev, da bi dobili kiultuini dom, da bi v šali ne bilo več tolik- šnega trušča. Morda bi kulturni dom lahko združili z gostiščem, zakaj od turizma si v prihodnje mnogo obetajo. Naj bo tafco ali tako — Smihel je prijetna vasica, v njej so vedri ljudje, 'ki radi delajo 'in prispevajo k napredku svojega kraja — in prav je tako! -ica Srečanje pred šolo Frankolovo praznuje svoj krajevni praznik Frankolovo s svojo okolico, po- sebno z Lipo in vasmi v ivišjih le- gah, je bilo partizanom varno za- točišče, odkoder so izvrševali ak- cije. 2e od pomladi leta 1943. je nudilo Nemcem močan piipor. Vsi napori Nemcev ter njihovih plačancev so bili brezueipešni, saj ugled do partizanov je naraščal In med prebivalstvom je bilo simpa- tizerjev vedno več. Z večjimi in pomembnejšimi akcijami so pričeli tamkajšnji partizani po ipnihodiu XIVi. ij.- vizije. Spomladi 1944. leta je 'bila tudi tu 'partizanska dejavnost v popolnem razmahu. V Lipi je bila ustanovljena Komanda mesta, mOb.iliizaciijisk:a grupa in gospodar- ski odsek. Frankolovo je bilo kri- žišče mnogih partizanskih-kurir- skih poti, 'ki so vodile v Savinjsko dolino, na Pohorje, Kozjiansko in Boč. V središču partizanskega gi- banja. Lifpi so iskali pomoč ljudje, ki so Nemcem bili »tm v peti« in od tod so odhajali v partizansike edinice. Večjo a^kcijo so borci iizivrBili 4. 5. 1944, ko so cb izpraznitvi trgo- vine uničili tudi prometne znaike, telefonisike 'drogove, riemčke na- pise in opravili napisno akcijo. Ker so Nemci hoteli preprečiti od- hajanje ljudi v partizaine, so iz- dali u>kaz, da so možje od 17. do 50. leta starosti morali vsak večer v Vojni k, kjer so na tamkajšnji žaan'darmariji prebili noč. Da bi Niem'cem preprečili to ravnanje z domačini, so partizani napravili 10. maja 1944 ob 17. uri navidezno aJkcijo, s 'kaitero se je število bor- cev zopet povečalo, onim pa, ki so ostali doma, pa ni bilo treba ho- diti več, v Vojnik. V šoli so uičile nemške učitelji- ce, ki 'SO hotele mladino zaslepiti, kar pa se pri mladini Franlkolo- vega, ki je bila ž delom partizan- skih enot že dobro seznanjena, ni posrečilo. V noči od 23. na 24. ma'ja 1944 so partiizani razibili nemiško pcitcjanko, ipobrali sitrelivo ter ukazali nemškim učiteljicam naj takoj zapustijo Slovenijo. Drugi dan so te odšle, na njihova jnesta so prišli slovenski učitelji, kar je bilo v veselje vsemu prebival- stvu, zlasti pa mladini. V spomin na ta dogodek, si je prebivalstvo Framkolovega izbralo prav 24. maj za svoj krajevni praznik. Da bi za.pečatili svoja krvava dejanja, so Nemci že na pragu svobode vzeli v tem malem kraju, ki pa je znan po svojih udeležbah v narodnoosvobodilnem gibanju 100 življenj, katerih žrtev pa je pri prebivalstvu ljubezen do do- movine še podkrepila. T. B. Teden mladosti v Slovenskih Konjicah Od 25. maja do 4. junija bo v Slov. Konjicah prvi občinsiki festi- val telesne kiulture. To bo brez dvema ena naj'večjjih prireditev v letotnjem letu, ki jo pripravlja kon/jiisiki TVD »Partizan« skupaj s svetom za telesno kulturo pri cb'čin£Jkem l.iud3.ke'm odboru. To bo istočasno tudi prvi šarM pri- kaz deijavnociti te'ga področja, kar bo v veliki meri preseglo okvir niekdanjih nastopov, akademij in posameznih telkmovanj. Celotedienski program bo za- kljuiče'n v nedeljo, dne 4. jonija. Prireditelji pričak-ujejo, da bo v slavnostni povonki, ki bo šla od gasilskega 'doma sikozi mesto do stadiona tudi 1.500 u-čencev os- novnih šol. Povorki bo sledil rn'no žični nastop na stadi'onu, kjer bo- do na programu telovadne in dru- ge šiportne discipline. Po sedanjih prijavah bo sodelovala tuidi okraj- na telovadna vrsta, prav tako pa je obljubil sodelovanje tudi laihko- atleitski klub »Kladivar« iz Celja. Moj kraj DANES Te dni so na celjsfkih šolah že pričeli drugi del (pionirskega tek- movanja »Moj kraj včeraj, danes in juitri«. Prvi del so sloviesno za- ključili in usipehi so že tu. Pionirji so 'navezovali stike s pi'Cnirji svoje občine in okraja, sip'ai>rijatelj'ili pa so se celo z vrstniki z drugih re- publiik. V tem času so se začeli za tekmovanje zanimati tudi šolski odbori, deja\nnDsit pa so poživeli še pionirski 'starešinisiki sveti. Odredi so pošiljali odiboru za 'izvedbo iger vsak mesec programe in poročila in italko 'bo tu-di v 'prihodnije. Drugi del tekmovanja že zajema proslavljanje Dneva mladosti. Ta- ko 'SO pionirji II. osnovne šole pri- pravili taborni ogenj s kulturnim sporedom, zažigali so starko zimo itd. Prvenis'tvu. v ribarjenj^u v okrajnem merilu se bo pridružilo še repujbliško; od 25. maja do 10. junija pa bo v Celju občinska raz- sta'va likovnih del pionirjev, teh- ničnih izdelkov in fotografij, s či- mer pa številnih prireditev ob drugem idelu tekmovaruja še ne bodo končali. Namen pionirskega teilonovaaja je tuidi ta, da bi pionirji čimibolj koristno preživeli 'počitnice. Za to bosta v Celj'U poskrbeli občinska zveza prijateljev 'mladine, (kii bo pripravila 'dnevna letovanja pri Petričku, pa tudi druge organi- zacije. Tretji 'del aikcije se bo začel ob začetku šolskega leta, zaključili pa ga bodo 22. decembra v poča- stitev dneva JugcslO'vain£ke Ijiud- 2e bežen (pregled 'uspehov in po- sike armade. življene 'dejavnosit'i pionirstkih or- gp.n:i7aicij, šo'!:kih svietov in dru- giih, ki so se baVili z organizacijo in izvedbo iger, 'dokazuje, 'da so igre dosegle svoj namen. Odprav- ljena pa je tudi lanska pomanj- kljivost — prema.ihna minožičiost. Letos so se v tekmovanje vklju- čili vsi pionirski odredi m vsak pionir se trudi, da bi njegov odred zasedel dobro mesto. -ica V Zeni ne zmanjka dela VEDNO POŠTENI RAČUNI Pomladni sprehod onkraj Roga- ške Slatine je bil prijeten-. Po viju- gasti poti med zelenjem smo prišli v Zgornje Sečovo, kjer se med krpi- cami bu'kovja, ki se je usidralo ob vlažnejših jamah, vrstijo po čedini planoti prečni slogi njiv. Tu je doma tudi eden najiboljših zadružnikov, kot so nam povedal« v kmebijski za- drugi, France Janžek, ki že vrsto let kmetuje samo v sodelovanju z za- drugo. Prijazna ženica, ki je doma nekje blizu Mure, nam je povedala, da ie mož na njivi, kjer reže braz- de za razmejitev in odtok. Pra\4a'r je odložil kovinski mers'k« trak in prijel za roglje, ko se je preseneče- no ozrl na obiskovalce. »Pozdravljeni! Gre pridno od roik? Samo malo vas bomo zmotili pri de- lu, če ne boste hudi. Slišali smo, da dobro kmetujete, pa bi radi, da bi nam kaj povedali o vašem kme- tovanju»« Ma.lo je sko^raj zardel in se na- smehnil izpod klobuka. »Hm, take sile pa spet ni! Delati pa moramo, če hočemo kaj imeti! Veste, pa ne samo z rokami, tudi z računi! Seve- da, sem nekaj njiv spremenil v sa- dovnjake, ker je tu zemlja za to priikladna. Zdaj imam mlad sado- nosinik, podsadil sem tudi ribez; res vlagati moram, toda kmalu se bo začelo vračati! Nekateri se zadol- žitve pri zadrugi pošteno bojijo, jaz se ne! Vsa leta sem dela! na kredit, sklepal pogodbe, se vklj'u6:l v ko- operacijo, pa so bili računi vselej čisti. Oba, zadruga in jaz, sva pri- šla na račun. Samo letos sem vzel že čez 15.000 kg umetinega gnoja. Brez gnojenja pa reis ne gre!« Po- nosno se je ozrl po ravnini. Velika njiva črnega ribeza z 2700 sadika- mi je njegov ponos. Letos kaže, da bio lepo. Sadje cvete. Nasmehnil se je toplo, kot bi božal vse to. »Ve- ste, brez zadruge bi res ne znal go- spodariti. Tukaj je sadje doma, vi- dite, koliko drevja; pa še več bi ga moralo biti. Samo sadjairji smo še slabi.« Prav ima! Kmet mora biti tudi strokovnjak. Zadruga, ki se ved- no bolj krepi, n^udi kmetovalcu stro- kovne nasivete. Toda kmetje, kot je tovariš Janžek, se radi izipopolnju- jejo, radi se učijo in spoznavajo, kakšna je zemlja, kako je potrebno gnojiti, kakšno govedo je najiboljše »Da, živino tudi imam: 12 glav. Z zadrugo sem se pogodil, da boim od- dal v letu 1500 kg goveda in 700 kg svinj. To bom zimogel.« Njegovo po- sestvo ima okrog 8 ha obdelovalnih površin. Ugotoivimo lah'ko, da do- bro gospodari, če primerjamo, ko- liko reipov ima v blevu. »Konec če- belarja sem tu'di, seveda! Kjer so sadovnjaki, morajo biti tudi čebele.« Razumno kmetuje sečovski kmeto- valec Janžek. Ne samo z rokami, tudi z glavo. »Seveda, vodim doma- čo knjigo, kjer vse zapišem, pa vi- dim, da je taiko prav. Saditi bomo morali tisto, kar več da: pni nas ži- vinoireja in sadje, drugje pa kaj dru- gega. Tu, poglejte, saj ni nobene skrivnosti! Ce uspevam, je to ^amo zato, ker nočem sa'mo slepo garati temveč hočem vedeti, zakaj delam,« se je samozavestno smejal. Tudi si- nek, ki mu je pomagal, je čvnsit deč- ko, ki ob očetu spoznava, da je po- trebno pametno kmetovati. Francc Janžek je bil izvo^ljen tudi v novi" zadružni svet. Z zad-ugo je kreipko sodeloval ves čas, zdaj bo pa še tes- neje, ko bo preiko zadružnega sveta prenašal svoje izikušnje še drugirr in bo zinal na sejah besedo pravilno postaviti. »Pomeniti pa se moramo o mairsiičem! Zadruga je naša, zato moramo dobro vedeti, kako gospo- da,rimo.« Kr0p'ko smo si stis-niili ro- ke. Se s konca planote smo videli, kako sklonjen korači za p!'Ugom, sin- ko pa mu poganja voliče. Veliko oranje opravlja zadružni traktor, za malenikosti pa je pripravnejša živi- na. Le orjite brazde, krepi