UHUELIUT ZA £HXlttflDIGC£J0 PSI * BAVHI W*mUBfBEL V UUttUMl QmmwrMiJE MLjunims KBiiaHA&isissES KA BOLJtUI m f JUGOSLAVIJI Izubijana 196* FinaaolrtOl* * aclad Borisa Kidriča v Itfubl^ouA Bekborot uaivorsso v Ljubljeni ®9E>iibMJfci oolapobopiafe na pwooodoo upravo v ljubljeni ufcrm I. V 8 8 BI H S S O SHALO V&HUiSD KAZILO Z PUESQOVQB v UVOD 1 I* ZAKOmi MUtA'lSSl 6 A. POLJSKA m.....mm..........*......m....... 7 1. Materialno upravni predpisi ........... 7 2« Poaobnoofci koaenakega poebopka sopor alodo- lOtnifeO .MM*.MM.MMMMtM»M««MMM.* 16 B* JUGOSLAVIJA............................... 22 1» Mafcorlalao preval premisi a) HnsvoJ *ladinate©@a kasonakoga perms « «• •. b) iibarootmo ekuptn© la kasoncfea o6$pmmc>ato o) Vsco^rI ukrepi In njihove uporaba ......... 8) teokrate uferopor polnolotmln osobna d) Knanovoa^jo alodolotalkov’ ................ 2# Posebnosti knsoiid:ocn postopka............... a) UvoOba poafcqpfcxi *..................... b) Pripravljalni postopke .................... o) Postopek paeod nuam sa mladoletnike ... 0. Jb'idiiw JALEJI JCW1 ........................... 53 1. Materialno \ revni predpisi............... 93 2. Posebnosti knsonakGoa postoma sopor aindo- lotmibo............••••«•...,............. Gl iS* S 8» BUH Sferen II. QBU23G III fsmi UU&LilJlM JULtiXBAII lOTB 6G A. K)LMI............................................ 67 B. JUUOJLAVIJA..................................... 60 o. ...................... 92 IH. BEL0V/WJB PMVQ30BHXH 33» KOŽNIH OxIOAHOV 9? A* POLJs&A ........................................ 98 1. Uladlnaka aodičča .......................... 96 a) Orcaniaaci^a ........................... 98 b) lttattiufel aosaiki in enofcodolosčft OoIn 99 2* Potao&ni orgml oodliiAa m aladoie feniks .. 109 a) Poklicni kuratovi ......................... m b) Prostoročni imratorjl ................... 116 o) ikučboai Inupokfeonji...................... 12b d) ^oronoki nlgehralkj •••...••••••••.•.•.. 126 * ’ ' ’ ? '•» š » '» '» t V . I ,! « * < l‘ / ’’ *•” 3* Opnaorolai centov in podobni sovodi ..... 127 o) 8r> ločno ................................. 127 b) OpsacvrOal in trio&ii confer!, k^or oo nladolefentkl priđp&ani ••••«.120 oj upiuiuvaxai oatsn. Kjer 53© vxtux 05?®»©** . vrasle ambulantno ............................ HO B. JUGOSLAVIJA ......................*........... H3 1« MWlinnten oOd&feVO •••..•»*.*••••...••««*. H3 a) Orcanisoci^c ..........................» H3 b) Mjg>oin«đriL {30ciniki in no feođolo^i J a dela H? 2« JPOQOSni OTiJCSOi V nlwAimflgpn frtTfffifffrMMlI po» efeopkn.................................... 192 IH, 163 163 3« OpfttiovrJLai ooabri in podobni snvodi m»m a) Mlfsdtnafci prohotini domovi ......... b) Zavodi, v fcnbarlh so opravlja opcoovi** nje rubulmtrno ............... 169 C. FHDT^AURZ -3KMFI............................ 1?3 IV, IZT£EVA!WB 7J5GO JHIH TttTCTOT A* F0LJ1TEA.........................*......m.. 1* Ukrepi v doeotajaei okolja mm,............ n) Opomin .................•«,•«•......... b) OdoovarJaJoSi nnđssop sterSa? sli dart>- rti IflU MMMtMMM o) Vađsor sodnega kurata«? J a ...«....... 2» Vpojni ukrepi v diAi^oa okolju...........* s) Vstjojni uavod ....................... b) Poboljševalni sccvod ......mm, o) Polsvobodoo skupine............ d) Pomoč po isML't&nm va^ojnoa osiroaa poboljševalne* uiaopa ................... B« ............................................. 1» Vagojni ukrepi v dosedanjem okolju ...... a) Ukor.................................. b) Odtaja v disciplinski cantor so nafcnj ur v rmsničnih sli delovnih dneh • «»» c) StroBJe nrdsorsbvo stoikov in dkrbnlka č) st&ogje nndsorobvo okrbstvoneeja orema 2* Vsuojni ukrepi v drug« okolju ........... a) StooBJo nadsorstvo druos druftino .... b) Odtaja r čtLociplinakl confcer noprefcrs©- QB so iCkoJ dni .............*....... 8 8 833 § S S 8 836 i Si M I 8 3 IV. Starem c) Oddaja v vpojni srvod ................. 232 S) Oddaja v vscojni poboljševalni doca ... 24-3 d) Oddaj n v sorod an defektno aladtno ... 256 e) i one*!! po isvriionoo. srtrodskoia ukrepu «• 250 0. PEJMMJAim 1KLKPI .......................... 200 V* PBOAOOfiKI, WilWtWHl EMXftWXOB Iff " unmiMi % m m *0mimrM*&9' ** •* *u» i r J« •-•' . . '• ‘.i' . -.■ ..'<3 ■ - ■■■•:■ m* m i «***r &» *«?*. M.«im fefcHft## M «1 riHfHlitflli ftp&r tafto* pispaoro* .s i*. . ; -. »s. VI, .Rudija o ooffrvanvGOdu alatlineka krlutlnalibebe m Poljateea in v Juges»lECviji anj bi ini.a&wvala k nndaljajeu iisboljser-nju dela a Qlcdolotaiai storilci kasmivih uejaoj iaei asa. Jhd uou em> ni predatavljoli, da bi bila lahko kožastom koa-troabooija obravnavanja delinkventnih mladoletnikov ▼ dvok socialističnih državah. študija je omenjena predvsem organom pravosodja in aoelalae$a varabva, no nasrdnjo pa budi organon šolstva, Pioea študije efca si ros dell ln dolo taka, da do dr* Alonka Glihom nqpionla del, Id a© mil no Poljsko* dr. Bronislav dkabeme dol, ki so nanaša na Jugoslavijo, primerjala ne sklopa pa ota oba sodelavca napisala okupao* Ob primerjanju obdelavo posomoanih vpncucnj na Poljskem In v Jugoslaviji bo braweo morda ugotovil določeno kvtmbibauivno MMMK nanjo na škodo pnikoaa poljskih rešitev. »o pa Je roaumlji-vof ker po5 lastne raaciero boljše posnnao in poljskih MK mr v ommaoHma proučevanju nismo mogli tako uposnabl, kot pognmo jutjoslovanafce raaaare. Basen toga đo sionska ureditev položaja alodoletnih storilcev tramIvih dojoaj v Jugoslaviji bolj podrobna, kor oo ackaaaki viri $Q lot mlajši in Je Jugoslovanski Bdconodojolec upošteval novejše Isoledr-ko kriminološke snonosbl na področju borbe sopor krinlnali-tobo mladino. Hrte log tenu moaromorju Je gobovo likati tudi v dejobvu, da ata študijo pisala dva pisca. Xsvadbo Studile Je ooofjofitia prlgVFvlJenost ob sodelovanje oddelka sa alsđo totalise pri poljskem Ministrstvu sa pravosodje, kl Jo đb pobudo tn&blfeutn n* lapialnologijo pri prav-ni fakulteti v Ljubljani isvedel saoenjavo poljskog ln ne» ;:&CP. sodelavca* 3?rl ton oko dolžni pooobno oMo ravnatelju tofijn oddelka Moriji ite;;ont-Loohowi08f ki Jo okupaj s osesbj« svojega oMAtllea orccnlolrela študijsko bivtaaj© nado oodolavko na Poijofcm teko, da Jo bilo kar najbolj smotrno in koristno* Frl ti iiTiurrfi in pisanju obudijo so aodelcvali dr* Satja Vodopivoo« višji snanstvoni oodelaveo in tov* Boris Utterocn, statistik - analitik, katoriac so srirmljujocio s& njihovo sodolsvsnjo« Konftno se aahvolj ujemo Skleda Borisa Kidriča, lektoratu universe v Ljubljani in %jpubUštoaiau sekretariatu aa pravosodno upravo v Izubijani, ki so s dodelitvijo potrebnih sredstev oootpdili, da ono isvedll to študijo* V Ljubljani, đno ,*37* tasrea 1%k Ins titut sa krloinologijo pri i&mmk rokultetl v Ljubljani u v o o Novel! h ku lakom ankonikii In ankonlteu o ktrnmmm postopku, ki ste at&ell veljati 1. I* T*a©t sta ustvarili nove t«*©lj© se etrrarararmje mlade!© talil storilcev krami vih dajanj* Slovi predpisi tm biobvono malikujejo od pmjbnjlh* XavaJanJ© no* via določb po J© solo aahtavno, kop predstavlja im ool ouro-ill dobro ergooiaiaene ponočno alu&be pravosodja, po drugj, atomi pa široko strokovno ia uplouno roe&ledaaoet ljudi« ki ©odelujeje pri odkrivanju aiodioatot dolinkveoo©, v koaenokaei poato./tiu la pri isvruovfkgu vojnih uki*qpov* aato J® toabolj pououbno apommemfr uotroja in ueiuvroje podobnih inati tool J v aru^ih Oetevabf slasti takih, ki so nest po stopnji ©kouoo-***8* i-r^vojo ollau in podobno po dručboni stoik turi* i* 130 tovili odd, da J« Poljska uvedla pri oegtmison.iji in delo-vanju r rnvosodni organov, ki oo ukvarjajo s nladb le mirni atoli lol krasnivih dajanj, raoitaj inati taci J, katerih istek uje orno akienlii i nauditi, da bi napo srodno koristili budi naši prato-ai. šotori, iro trna proučili rnspoloSlJtvo literaturo, Je snanabve-na sodelavka inštituta aa rjplninologtjo pri pravni fakulteti v hjubljaii, tovarišico tir* Alenka delihovo v času od 15. nađe do 15* junija 19&3 obiskala Poljsko* Ha ovojoa kbutiijakea potovanju m Jo anaiarla aa obseg in vrsto alndluoke kxinin»» 11 tete, delovanje pravosodnih in ponočnih mecenov in *n isvr-®eva«ije vaoojnih ukiepov. f oklopu teh vproionj Je bilo treba - 3 - ug- toviti in iabrati tista, ki m bi in r,n nne ninjliolj snni« aivn. TV*cf> so 9» san »del« »Inati klub« vpraftmja in redit* vet ki bi n«a aogla pari. naftaa -mdnljnjora dalu urt področju obravnavanja uladinaka dnliii,tvaiw>u d la več koriotiti. »Ude n« kratkotrajno in tmlašfcevilno iatcuftnja, ki Jih lan -in budi mor« iaafci - an£« pnku pri Urita e socinlnlni d»-Ifrwl, Hot s*n©8nJLb organov aetl&ta pri tssvojanju pesaneenih vagojnlh ukrepov aro nemiliv dn bi lahko obogatili noče dalo * IriMBajaal poljskih fWkltear n« bera področju in s rarnil-tnfcif ki ishajajo i» re*ia%«v, isvodmih n« področju dolov*-Pnnafelli aafcisnov ralađlnakih sađl^S. JPrvo vproo£5aJ«,na kn-*»oS«> fj budijo odgovoriti, ja »ato vprašaje orgoniBociJ© P«iožnih orgmov alndinnkih uođiČS. Oigartml^ rasuneoo tsu v liaJ61i^«a pouaou boaade, bodisi, da £sro «a oaobja atno, sa ^•tjovo itobrmbo in atvokovno Lapopoinjovanjo, sn oodakm* njo teh ljudi v kos enako« ixHjfcopfcu in v drugih k Plevah ali pc • in bo sla®ti - &a aobode njihovom dola, 2a problaa ao dooam predivin na limsjraje trakih vagojnih ukrepov, ki «*» ipvruujejo v avobodneca raroalnou okolju ulado-letaika, ko pa auo nastavljali probletaa, ki urno Jih želeli v kbudlji osvutliti, nas J« ^auisial tudi fcreuaon ul*^ioletnikov v e svodih, v iaoiiraoaa, udobno ustvarjeno« okolju. V nisu vprakanj* ki jo ee tu pojavljala in problauov, hi m m odpi-^nli, ooj) s* osredotočili slnati na ona^a, ki uo nm Ja adol dioda m moe lastno dok) posebno vreden onaliro. Gre oa org«* niairanjo In iavajoajs poboIjševalnega ukrepa oddaje v poboljševalni aavod v polffvobodneta okolju, v polswbodaih ruprti. In, ttončno, orao posvetil! veo pozornost nmbltaau loobrafie-vanja kadrov. VpraSsnjo niaao ©aajtli ^rae na vommemm ki*-togorije strokovnjakov, fei do In jo Jo na j»ed**5 Ju borbo »opor ulndiruDko dollnJnmnoo, Problem obstoja tako ; 'toda ttMliUidJi nodnikov in no životi sa njihovo strokovno iapopolnjevonje, kot glede lapopolnjevmja profeaionnlolh in i^aboveljnih socialnih delavcev • ln no nnantaje tudi giodo rednega iao~ brt&evnnja vs.ipjiteljov te silodine* 55 nndtetial treni konplckai vprnčanj u®redn niso ta<5rp«ai vnl problemi, bi omotih »natrli 11. 55 njimi so postavljeno lo totaoljne morate®, ki orno Jih ©fcuSnli t Studiji osvetli tl. Poleg t;«h po mo šele 11 primerjalno obdelati nekakem vprašanja, iti oo bodiol povečana a tomJioi, ali pa oo le ta od njih odvisna. Pri tem (p za osnovo, od fmfcore jo odvisna vsebina vsega poofcopnnja a delinkventno mladino «• aaeuceč »a temeljne Trmeniim prsni reditve na podrodju alartineks url-Minaitfcetej sa funkcioniranj« A;rovoeodni)i oai®k>v v borbi zoper to negativni dru&beai pojavi la fttt vsebino, načine in mo bode pssvs&ojnega dela a delinkventno mladino pri malignih vpojnih oziroma poboljševalnih ukrepih. Med posaaosnlol oblikami borbe »opor mladinsko i criminal! te to nismo nogli upoštevati ksaaovtnja mlado letnikov, bodisi da gre ssa obliko, ki jih v cveal & boa poznajo nc Beljaka*, nli pa sm na£ ilndoiotnlSIii sr>or, Ker pa je kaanovanj© aladoletK nilrov vendarle saao lajeonn oblika đnt&bene reakcijo na »la-011 raiko delinkvenco in no nj#{jev r>on«n budi v sedaj prisotnih okvirjih aaionj&uje, uenioo, dn mo vondnrle ssnjeli bistvo problema, So amo m ned poooossoiai sankoljocii soper ulodolefcni-ke osredotočili ne vngojn© la oboljSovrrlne ula'ope. Strugi kotiplcko ; robieoov, ki je ostal neobdelan, je podrodje preventivnega dnin sopor »ladinsko delinkvenco. Varok temu 00 do loan objektivne težavo - problaoafcilsa je bila omred preobširna, da bi jo bilo Kiogode sajetl v prosim kratkega onooa-aoftnega & tudi jakovo, bivanja na Polj alien. Polog bega pa sega pravssprar vnobinSko preko okvira obravnavanja alrwllnake kri-»inaltfcebe kofc fenkern. TnkSna omejitev predsoba 00 Bdi snoteran, slasti Se, ko ostaja nožnoot podrobno analins isreventiv-nega dola na. Km odrodju na Široko odprta* 1. Z A & O n a k i v Uh d * i m ; „ 't' * -..v ,. MK P$$** A. P O Z J S E A 1* 2tot«*rleln» - v«wwl prostat Poljska Jo vfW do danes obdržala knstfuirt BoJtanife, ki Je s** Sol veljati lota 1932 In Je triko ned goal all stASnlmi drKavo*-ni edina, ki Bo ni sprejela novegn kaaenefcopravnega vim# *ato Jo bilo seveda potrebno izdati tsaogo dopolnilnih oziroma aproninjovalnih predpisov, ki se nanašajo predvseci na po** oobni, doloma pa feadl m splošni dol sMlka. Kot enoten krv* sonskopravnl vir obsega !«rukt zakonik tudi celotno probio** natiko »lađoletnikov, ki Jo obvnvoavn ▼ 11« poglavja gplolhio- m. delo (Sloni 69 do 78), &e vini J gnan pa se pripravlja nov fcaMtiuki aakonik In zadnji projokt, o katerem bo loto o rnapnsvljal Poljaki oojom, Je bil opro Jot januarja 1963* Zanimivo Je, da tn projekt ne oboega določb o nlndble tnlkilu *o nntorljo naj bi v celoti obsegal POoebon znken.« V njoo Koli Jo obđolatl kaaonafeopravno r-iatari-Jo, splošno varstveno in. socialno skrbstveno ostarijo, prav tako pa tudi problematiko, ki izhaja Is rasnerij mod nbardi in otroki*. 1 1 V gattu, ko je bila študija pisana, ta predoaautek še ni bil dosegljiv. a Vfcaafi^nje fcrwoaaftw ođr^vornoetl otrok ta mladoletnikov roSu*-Je poljsfcl knsenafcl isfkoatk m preoej ovojstvon nnSifiu Določi* ranrad, da ni nocoče koanovrttl mladoletnika, kl je Izviv fill krtinivo đojnnj© psftd dopolnjeni® 13 leton ntnroetl, niti aladalotmlkft, kl je MStll 4 ncnlvo đ.©,jnnj© v starosti od 13 do 17 lot, p« .le prt fcm revna1 "teas roRoodnonti" (51. 69). Cio de '"iloslolo tntkov do 13 leta pa fcaatadkl anlconik dđpuMd 1» .ek vaeh VBflojnih ukrepov (oponin, nadsor ln oddaja ▼ m™oj- n.1 navod). Ser tako no določa ©podnje ne je kanonske o Ogovar-nootl, je bilo v rekel potrebno reMti vpmBmj©, katero nlndolofenlke (v jaconlovmiiki torriinolojsiji otrok©) je oploh i*>eo5e obrrvrkmrati v kagenokea ptttiOfkiU %J*vn je bila te tao-j® postavljena na 7 let, leta 195* pa e joaebno oradi* fnlni-atam »e pravosodje aviOmn na 10. Takfina rofil *jov ee n* Mitove lahko edi ^ama, slasti ko daje moftaoat, da at a ek to«, d je ni » ji kot aekonekl ©kb, doloSl ©Biroa« sproooni jpod-tija ne j a k—an*n> ©djevera© »bi* 5© »e no teoretično, pa vonj rloOc praktične u orabo določb fc •■vseruskega sakonlka. ^oljski teoretiki obotavljajo, da nlrdolotaik do 13 leta ni knsendko odoomron (ker ca. ni svobode knanevnti), pmB po oo m lahko 1 srok njo vpojni ukrepi v ftnsenekoa postopka in ti ne đe j mako Izrekajo aledeletnlkoa od dopolnjenega K), leto etat or iti dalja. 2Sd mladoletnike fit© jo poljski krsenekl Brtkonik poloc nlruSU m, ki je ni nofiOČe kamataML, nlnđino od 13. cio 17. leta in pri tea ne t*>«n« đolifcv© no talajde In atonejfce alodD letni-ko, teuvoč jih. o »ir ovnova glođe na otarout Kot miobno eku-pino« Pri bm Jo odloči Inn staro® t v čoeu glavna obrwran* ve« roč pa loči ned priim*, ko Jo nlado letnik rrvual a reaoodaoabjo *8), in fcokini, ko Jo itflmnl bron reeeofeeetft.* fcakonik Jo tedaj uporabil noči in« ki Je bil v irieu, ko Jo M&ul veljati, dokaj oplouea. lojen rotsaodaoubi definira negativno in določa, oa ravna breg mcacKinoati tleti alnetoletnik, ki v taki ooaei ni duševno in navalne rnavit, de bi uogel otpoanobl pasen dejanja in da bi nogel inobi v ob la« ti ovoje ravnanje (člen 6% par. 1, b). i’ooledioo, ki Jih nrtfeonlk vehe na to, ali Jo ataOOietnttr ravnal, bree mseodnoetl ali no, 00 tičejo eovedr nkrepev, ki 00 npombljojo »opor alodtoloftnihe. IMfcM ko Jo ?>rvi aktiplni ■ »orače iarekati st*» vagojne ukrepe, 00 drugi skupini i sroka peariloaa ukrep oddajo v poboljševalni *«vod (člen 70 &£)• te pe sodišče varnimle ni voanoo a obligator soebjo določbe, beaveč ga aetkonik pooblašča« dti uporabi aoper teko talodeleb-oifce tudi vagojne ukrepe, če so pokaže, da oddaja v poboljševalni uovod ne bi bila primi?00 glede ne '^okoliščine etejar-nja, unauaj nlrdoio talko ali življenjske in ulijeJaka pogoje eladole kutka”. One! J« »akonote dikcijo bolj okopa, pa vendarle Vidino, tla 00 pri uporabi tega najtežjega vagojnega ukrepa upoštevaje predvaM alndo le feni kova onebaoet - čeprav Je io»be sujeta dokaj oako, kot alodoletnikov enačaj - in njegovi življenj aki poejoji, •;,edfteta ko ctopn kasnlvo dojenje »two bolj v oaedje. Kot am So altao&tofi® «ot1U, p®Bt» poljski Imzonifcoprefni stote« cX<3$6 tal odo letnikov đv® Krapini ukrepov - toko lew n07*na vage Ja® okrop® (31en 69, par. 2) la ukrep oddajo v poboljševalni saved (5len 70). Pononbno pa jo najbrž daj«. 3tvot da j® Mm člen nvo&iecrt sakona h kaMMIflkOtttt srkoniku dovolil, dr oe nlndolotelici, snredi /otnmjknnja prostih naatr v poboljševalnih ar odlh, n»ae»t® v posebnih oddelkih »e nlrdolotniko, ki n® antanovo pr1 a sporih oniroaa d'Opoboljflevnlaih ssvodih* 'To določilo, ki "p poljski too-rotlki oaml omagujejo kot pcn®®r®deno, j« ioeio aa po«l®» lnjoaege K>* lota dalj®, so opontn, oddaja pod odgovarjajoči nndaor ofcorTioo, »krbni-ku ali peeebnmtt kumtorju in oddaja v vagojni srwod* Ukrepe lahko todaj dolino v tako, ki a® ievrdujojo hro* odvsen® prostosti in teko, kjor j® lsvajnojo ukrepa sćLvuSeno s od-vaution ts® dobrin®* 2 * H/Uin, irrrawo k cam®, otr. <221. tfedbea ko vegojni »krop opomina tn nm vA popisno anr&cdv, j® toliko bolj iftberennnfcen ukrep tako imenovanoga ođgovtv-rjnjodof*a mdtoeam* Tega iwrjnj© obrrSi, o tarokov i talni * ufcrbolk, v »rlaerlh, 6e efcnrf>ev nima, ©atrooa Se ao jiia biki odvzeto nli oiaejene roditeljske prosi oe in je WU sobe otroku postavljen skrbnik* TVetja oblika ntsđuera je nadsev jjoeeuaega —grew, trte© iticuovanega sodnega kuroborjcu Ta ukrop obstoja lede aloOoleCniiaov, ioofc viđita© j& oti lota 193A* Vendar ga *,akonic oraa© omenja - podrobnejše paeđpi-®* ® lom je ijdfti oAaiete* sa pravosodje« 8k doji aod njinl J® oCbik ie lota 1999* Poljaki iemjo tođaj £e dolgoletne iakufiojo pri is1 ojaaju ukrope nadsom in ukrep ona je 5el skosi več rnsvojnih fes« ^an51lno je, da je bi I spava ssrcicljen kofc ukrarp, ki ga aaj iavnjojo lcdki. fts plodno oo safcrjujo, naj bodo tx> ljudje, kl krnjo veoelje do doin 0 robloaafeidno talodiao* Trtk 0I-«t«a je trajni vao do loto 1959# to 00 bili uveđoni poklicni aođnl kuratorji* Uvedba fcoh kumborjov verjetno ni bila aluJSajaa. JPogleđi na problsae kriminali tebe, slasti fcrini-nolltebe mlado letnikov, 00 ne prav v tea 8a*tf oštrom neposredno pred njim nekoliko apromenili in postali bolj rerli-stidni, pmeaiia kriminološko naaliae ao poknsole, da nad* ior, ki ga izvajajo amo kumtorjl laiki, ni vedno rodil ue-.eha, offUeaa do pogosto ni uspel«^ 5 5 *riaorjaj Bntcnda, Proces spoteo&neop eyholsjenia cleleb-aloh yrs5oato,ođw, 'timemmm 1950» star* 31? - 318. - 12 - -iodUiora kurnborja ločita poljaka kawKXoteopwnrnft teorija in praksa v utviosbojui in noses ioofeojni* »a ockioefcojae-ga a© šteje tdcmfe, fcodnr Jo las roč on v kaseoakeei postopku IX) einvai obravnavi, hot odl&i valjal ukrep (olun G9, par* 2 la člen 71 &£)* poloy t©t,n pa tudi fenkrafe, tssdtf Jo odrejen, kofc toko iaenomni fViXJveattvtii ukrep" v prixjrrvljfa-nea postopku In Jo nJejjov ;;or.i«a ugotoviti nirdolofcnlkov© osobnost ta okoijo, v kabareti 81 vl (Sion 401, p«f* 1 3KP)* "fa neaonoafcojai uDENjp pa ca fctojojo, 5o no uporabi isfeodao-no ob inroku pogojno oddnj© v poboljševalni c~vod (6 Ion 73*, Pftr 1 in 2 KJt) in kadar m law®# ne fino ppeinkušnjo, ko Jo blwdfeietnifc pofijojao o$,>nC5on 1« to^n srwsdft (5Ion 75* par* 1 la 2 /IX). 3n delitev J© steer lokoliko rroblonrtidna s oferv-lifldm rnaciojltrve nod ttkropl aaborlalriefftt tmufWilsigii pram lb fenfco tnonovmlGi "arodotvi an sncofcevlfecv alntolotnlko-ve nrrmo^nootd v tEtvr JM postopku**, vendor dajo popolno in Bne^BBOfiono sliko o vrofenh titevopa nndsom* Kot amiOi;toJon ukrep, ki so i*re5# ciindalotniku v kaaenokeci poebopku, Jo ukrep nadzora časovno nedoločen In trajn do fcnkmfe, teo oe nation vsgojnogn. ukrepu docoSo - to ocenn Jo prepuščena kure borju or irons oodnlku, kl s aklopota odloči o ukliiitivi ukrepa* Ifodsor -reneha feudi teftrat, fco alndoleb-nlk dopolni 18 lot* Kndnr oo uporabi ukrep nodnorr* l:ot samostojen ukrep, Jo 3snovno oraejem, !>odi*ji an dobo, an katero Je pogojno odločeno iRvr&evnnJc ukrepa oddnje v poboljševalni navod, bodisi im dobo, na kn.feoro Je nlrdolobuilt pofsoj- no odpu&ftcn is t votin. Polo?; obliko tmO&otm fcuratovjft pocrm poljski r-raonairl srlto-t&k budi nodaor rjfcnrCov ostrocm ^rbnifcn. tft -bitka ocr oi-cor dovolj pdgjoato uporrsblja, vendor obioojno tako, An m lfltot! oono loreBe budi pono8 kurntorje pri invejmju ukrepa. Toko u, orrfoljnjo netdaor kurofeorjev pri voeh mo&nlh oblikah nndsora* Hod vsgojatdl ukrepi, fei jlh jo Hboofte isrofti al-flolotni-kora, nnltovn 2* prop* 69* 8 lone tuđi oddajo v VRgo|Bi oovod* *r VRc^o^ni ukrep 00 irhfco iesvtea mlodotetallEOtt, ki ft« rdoo dopolnili 13 loft, nlnAr)leftnllBoa v oftnroofti od 13 do 17 lot, ki 00 kranivo dejraje isvxftiU twees «proaiolokfttt, isjenoaa pa tudi takla, kl so kasnivo dej naje IsvxdUl s *pr«ffiiele-ko«*'. diode mladoletnikov, ki fie niso dopolnili 13 !«*♦ w-proatuapelja, da 00 rfnror.ll Im premisleka* pmfcoo POljafcUi 3odldd *a elrdolrtalke je snaftilno, da tvAft fta ukrep sittto relativno m India, nnjpotfjsfteje mladoletnikom v eftorouftl od 10 do 1* lot, v anvodu pa laids© aindoiebnik o-afcaao do dopolnjenega 1&* left®, atoms- ti. Ukrep ae izreke aa nedele&ee dno, o ajO;jovi uoftoeriftvi oaiooa nudolk, odločilnega poiaona pri toa 4«, da Jo bil umen uitxopo doaeftea* V va^ojoo sovodo no i^ri&eja oaao dolinkvontaa alcdine, too— vac tudi valjao snaouovjenl c&ado letniki* KonBllno jo, da sodijo ustanove to vrate pod upravo uiaiatratvn se uolsftvo4. * d ialerjoj Information, La HMeeefttea ties ainauro đdlingu- oata ct dee jounoa inlomdo, Coo0B%m do i*uUU pour In prđ- ventlon du arise oft lo troiftnenft đea uftltniurafco, loadro® 1960, atr. 19. ?*nj otročji Bitfip »opor ralntiolotnlko, M po tornimlftgl JI poljskog« omonrifeoga arkontka m sodi več ned vssgojne afera* pa, 3# oddaja v potwlj&evalni strived (člen 70 KS). Ta ukrep Je aaienjea ta&odo la talke**, ki so žo dopolnili 12 lot* 17* iota pa u» uieo prokorodlli* tfetrebao po Jo, Oa Jo rulado-louiik iavr&il kasnive doj anje a profaisiefcota. Ukrep oddajo v poboljševalni savod loiska oad&fite na nedoločen ča»t trajati na Dat najdalj dotlej, ko mladoletnik dopolni 21. loto (3Ion 72 &$*>. To dnj© taoistično oošnoat, do Jo tiladolotalk v amrofla d lot — ta dolga dobe Rogotovo** stl pa jpo tu ion Ju nakotorili praktikov slutio vpliva na gojoiv 00. fcawmakt wšmAk rega liro še tri nodnlltoto pri Isrefcu ostro«*?. issvrševmju toga ukrepa, nmroči pogojni iaiak oddaje v poboljševalni »avod (člen 73)» pogojni ©dpueb e preotajo-nj« tega ukrepa (člen 79) In pogojno oaraeatifcev alndoletal-ka lavoa aovodm (člen 74). Pogojni iarok oddaj« v peboljfeeealnl »avod Jo nekakšen pon-đnnb pogojni obsodbi. Mar ne v ten čnau ne rakuna rtmo n ambmiiVimlnlBi ud take« takega izreka, »ttM« w v času trajimjo toga ukrepa Wjwaatttl vsgojue ukrepe. Mod teni pa aoveda nejpOfllOetinflO ujsrabi ukrep fMtatt&a ktirc.corjo. fcrisa-nik določa tudi kr Dogorijo farni vlh dejanj, c lode katorlh m pogajal l«Mt oddajo v poboljčevnitti anvod 00 noro isre-čl & Ljro m kasni vn dejanja, s a katero Jo ar rojena mu tna kasen, nil noon dounrfcno^ »Oparo* čao preizkušnje Jo ae-voda do loč eru tornjati noro, najneaj ono in aajvoč tri lota* - 15 fcoh objektivnih ?>©; ojov đoioda a? dionik So ©utojokuiv* ni pogoj - ood&ftto oora biti proprttnoo, dn je ukrop te wato osiofcom. ^Mconik predvideva. feudi oo&noat preklica pogojne oddaje in ®icor v prtMVUf ■5© u© cil'xlolotnik "nlnbo vođo" - m to pn id potrebno, đn bi iew&il knfcCno *iovo Rasmivo dojr*. jo* ae» diu5o prooojn fee oko ili! Šino po proofcoa proađnriai, odloSo pa 0 im predlog itdriltr, dkrbniko, kuratOrja, vcđofcvn vsgoj-noga gftvodpi ali po los feni iniciativi* Pogojni odpust refjultra poljak! kretenski eateonlk v dvoh ob~ liicah* j.rvo bi aorte lahko lasnovali klaoiSao - o odpustu odloSa jodifiSe po ton, Mu je bil »lađolotnik vonj 6 ctesecev v poboljSevalnon navodu* Čro pretafcuSnje dolodl acvoda sudilo* pri 3etnar ni vecono im noben predpis* V Sasu pogojnega odpusta ae iilrđolefcniku obligatorno đolodi nndaor 1 orator ja* Poklic pogojnega ©dsauafca je taogofl pod tmflkiai pogoji, kot proklio pogojne oddajo v poboljševalni ssrvod* &xxlqvi oblika pogoj noga i dpustn je pr avion vodstva pobolju*-vuliioga a svoda« da slodolofeniks awpoali in nasesti invon zavoda in nicer aa določen čas* Ito rrsvioo uporablja vodstvo fcflvodo, navadno v prlnarlh, ko ao mladoletniki tik prod odpustom in posumi ta oblika nek« vrste prebod v norualne 2iv*» Ijonjdto pogoje* V fesa Sasu je aladoiefenlk seveda pod atni-bio nadsoroa sevodns kretenski snlconik po«otx»j reg lira vpraSanjo obrrvnnmijn sto- - 16 *Uca Matter dejanja, ki Je saunivo dejanje imu kot mladoletnik, postopek eoi>*ar njertr pa 00 Ja sačel bole ju m «> Jo Iso iapolnil 17 lot (č im 76)» V tora prltemi »o storil* wo robko ou sojpl kasen, ki pn Jo raora aodind© oaUifcl po po« strnih nnooa po m uporabi aopor tako. o storilca sMU^t ugotovi, Ote. oddaj* v po bo X Joovaloi saved m» ^ map tarna« storilcu, aoper katerega ju bil, uq je bil °* l1^n4o letnik, isrečoa uiu?op oddajo v poboljševalni saved, pa oo ta ukrep ni gečel Icvrbovatl, prodao Oo dopolnil «& ^t, iw ukrep eppoaml v .rrsea, ©terjane onriao last v preJ6-ajovi prtuoiu (člen 77 k3>» v co^fci najbrfie no bi aogll roči, da vnebujojo določbo POlJaiio^o koeonskefsa »okonlkn, ki m onoato na altelefcnik«, 'jsk&m poaetaae novosti* bolj ali raanj 00 eu&ejo v precej ;*ioGiSnih aojah večine toioutepravalii predpisov na trn po« dročju la gnan, ko bo bilo ^prejeto. Zb trna aaalralvo pa Jo Gotovo Ovoje j obrrviiRvnnJo selo olndlh storilcev pred uxii-kot apiobon soočilueet, oed poete&aiai ukrepi pa noJk 'or kuratorja kot ukrep, sled® katerega ineja roijnki precej lukučenj. ^ Bosebaoefct kaaeneteega postopka coper nlodolr talke v aokoniku o fcnaonefcea postopku iz leta 19jf ki a« m*- a«S«do ria tarok vtpMk ukrepov in ukropov on &^okvtt«f aladuiotni&ov« omtet'wl v itesone&ea pontupku la v 2« *o-Slovnu li# knjigo (dlani 49§>)t U^er oo obravnaven« po-sobno določb« v peitOj «su sopar aindu letnike* in glavne organi s f»i;)nka snnSilnosb pravosodja se nla* do letnik* na Poljak«® Je © fcovo obstoj pofiebnih oodi&č sa alodoletnik«# Trn ««di£ift Jo p aOvidel fto »ekon o orgnalsa-®iji o&lšH lotm 1938# vorntar so m določb«, ki oo o« nana-Čale na bo 'inborijo, Bitolo renli siroti Šele p« loto 19*9^* ‘^odifičn Bft talnđolofcaik«, ki oo v bif fcvu oddelki okrajnih oodllič, a© organic irajo en. obtao&j« enega ali vofi teti aodlfifi, iUMiiiaki sodniki m bodisi okrajni nil tudi vojvodski eo&- °*fcif ki pa sodijo aa nl^dinakili «odl5dih kot ^sobnih oddelki okraj noga ijodifida. JSnaSlla« jo, da presojajo sodišča »a ttlnđolotnik© von ItennlVA dejanj« nlndo letnikov, |.toltg t*» ca pa sadi materijo, ki no tič« vprašanja adopcij«, sltrbnl-&tor% odvsoaa onlrona oaejibvt roditeljskih pravi« in re*si>o-Inemija s prono&taje® irdolotaikor. ObmvnnvraTj© alctdolot-nihov tnfco a«d« knaar^opravm pflobloaofcik« kot <;!•<*• oa-taborih eivilnonravnih vpreganj sodi v celoti v pristojnost ^l*vllnokih nodltid, ki o« ustanova pri okrajnih oodibdih, a a» v svojata delu v orgnnlancijatam pot. leda dokaj noftMfriJnn Poocbooati, ki ae tičejo postopka coper •lfidol«biDtil ina o lato skupno c načilnosfc, dr. s’noftaj© posboptfc o aro bodi ti po- ***«»■■»«■■''»».... * Ha Poljak«® imajo rodno aodlfita troh vrsti okrajna (sad powiatowy). vojvodska (and wojewddski) ta vrhovno aodihSe v TariSavi C dnd nojayaony)« 18 - oohno dolgih i'oriaalnoatl la ©»o;iodifci* ub Ul ao iliUJoljĆe ugotovilo Blade lotttUtovo oswbnoufc* KiWtmkl postopek »oper mladoletnike (pregon je nogo« smo Clotie uradno progonljivili kaznivih dejanj, pri ostalih pa lot čo oodnik a o, aladoiotaiike ugotovi* da urhwrc, to j«v-al laterne) uvoda provHona »ladinski sodnik* tfri]*rnvljnlr-ni postopek vodi prav tako oodnlk sa alhdolefcuik«, kl lots-ko zahtevo, da organi milico* to&ilatve alt vagojitolji aa-vodov aa davanje opravilo določena opravila* pofeeoima sa izvedbo postopka* iucobno poaorooat posvečajo snkoaltel pra6» plal (In .tray tako tudi pretapaj UcjoCovitvi osebnosti mlodolob-uika. družio# la okolja* v kabsren Sivi* Okoliščino* poneob-no aa to* ugotavljajo pravltesa poklical kur star ji* mil or* Gaol Alice* ko osni sodnik* da no vm&tbZmm van vlečenja, por.io :baa aa nmlnljovnojo postopka la glavno aUcaviMB©* lađa oklep o um* da jo pripravljalni postopek ko »fino* Tn sklep* ki obsega poloti j*reonallj alndolotalka £o opis fceanivega ^ Janja* ki en% jo obdolBou* oaSoasida obtožbo-* Ha podlagi toga alt lopa ao .pravi glavna ob ovnova# V too ifcadiju poatopka ina sodnik tudi možnost postopek usta* viti in cdoor tedaj* čo gr* sa dojmjo majhno družbene na* varnosti* nli 3« bi inrok vzgojnega oolrooa poboljisvclnego dhepa no bil ouotaca (.lede na ukrepa* uporabljeno glede i-f*t©ca alndoletnika v kakšni drugi sndonri« Zokouik lan. tu ▼ rialih pri&vsaa skrbnifiko bodete* kjer lahko todnik aa nla>» do letnike uporabi podoba© ukrepe kot ao vsgojni ostroea po- - 19 - tolJtkmOni ukrepi, rupi-* oddaja micaloletnik* v voljni aa- ^ 6© J« aledolotnlk valjao eansaarjea, ali oociolno 09» i*£e&» ;ta5«ia a« lavedbo el^vno obravnave »opor aWolobnil® po poljrjfcoci km&ondkiMi >rtwu so no rnsli :ujejo biobvon© ođ naSol, ^ naj dano v kaoendkth predpisih tteglli lj sevalni ukrep nil po oprosti ai&doletnlka« ‘Jod poomosmlal đolodbnal postppkn m sanialve prodvooo do-o ukrepih* Iti olnžljo feoau, do oe sacobovl nladoletm-koKrmsočnoet m glavni obravnavi in ds so So v * ripreer-Ijolneta postopka opoann njecovfe osobnost* Poljefel snkonik o I^somfcoa poafcopku poanfc tri boke ukrepe t nadaor starlev «H tobnlkov, nodaor kurat, orja in pridrKonje ulaOolebulkn v Bovodu ec dovnnje (schronlako Sim 401 3KP), ki m danes bp£eaiqja v opnsovalnl coator* Kot £xao videli, Stojo i>oljakn kazenskopravno teorijo nodsor kuratorja v pri,iwljnln®G postopku so atsBOobojno obliko okrepo anđsoro# V praksi ae daje poseben poudarek i svadbi aotoaSne socialne raketo prtsv v tea donu* &o pota?© bi pri-teoae hurafcor tuđi drogi ipocinlisto, a*pr. polholocjo ali palhtabra* * 2D ©ddaja v awod an duvonj© mo uporabi aoper »lađo letnike, 5o 00 podml s locni poboji sa odreditev pripora oslroea prois-kovaiaeca sepora (politiki s dionik o kasenokSBi oafoplax posna *®no eno vrofco preventivnoga odvseoa proefeoatl) in So Je pottos© natnafi&o epasovanj© al™3ol@fcnikn 8» bo, cia bi 0© sopar njege uporabii pravilen vajojai osiroaa. obolJSevslni ui.v.’op, Mladoletnik d« Irhko v srcvodu sa Suvmjc najdalj trt ®aa©oo# Vendor lahko vojvodsko aođliSč© oairoac* tTOJvodski dav*. ^ toSiloc ta rok i>ođftlJi3a Ho sa tri nesooof 0 nr mini Jovni to.liloc lahko podaljša 6m bivanja v ton asvodu So aa 3 eeee-00 • Oddajo v saved »a S uvršajo odradi sodnik sa mladoletnike «rvni Mile© v priaerih, 5© oa vodi poafeopok sa ulnđoleb-oiko (praktično so to srao ...•rlsairl, feo J© eladelefcniJe isvrfili kaanivo dejanje okupaj a odraslimi in e« vodi postopek sopar održale in clxadolofcnc skupaj)« Ultropi sopar mladoletnike na sploh 00 «de v colofci preoalo diferoneirnoi in verjetaro no dajejo ooinooti so to, da bi 00 : -din. -odiU ciladolotnitcovi osebnosti« lied ajiai po Je vaolifv* ©dan, ki snalufti vso posomoot in katerega ;> ci;fcično is-vr^evmijs bo so nos nnJbriS najbolj paaeabne« to sa ukrep nad---era koratorja, a katerim ima Poljska mod aociiOlatidnial dr&n-vn*ai -injvofi iskušonj, WL *■*> a® naa lahko posebno dragocene, čaj ano lode iswfievssxja tega ukiupa šele na sneotku pobi« fconfco annirgivn Je tudi or* ;mi« mil Jaka ureditev alodlnbkUl oodišč in njihova a tvorna pristojnost, ki kcsfie nedvoamo do-lodoao celovitost, take ,e koBenakopraeoi strani, kot tudi 21 glede vpreganj akrtonič fcvn. Pri bera je a« nns pooetmo ar«ii~ •sivo vprašanj o iz&trrvju, usposabljanju la lsix>polnj«rv»-nju mladinskih aodnikov in vmm *«fco 1 mmwnmam "pecaol-naga ng>nr&ta^9 kor no pro&n aodni loupafecMPji in družbeni in&poutorjl. 22 - a. JUGoa&AvxjA 1» iatflitol Tvrwrji pređpiol o) Rrusvoj iilBdlnaicotiti kamn&L.9gm putem ■^atiioake kasantfco yi'tms ea j© v <*> ;4>bo‘ij£ovaU*. a w*?epa uddaj* v vpojno poboljševalni d*a turni ar« ulodoletnike v atnroofci ođ 16. do 16. loto, 3© ao storili InSJe krasni vo dajanj« (so katero Je srkom pnrttpifsovnl keson strogega ssapora đo 5 let ali tlel Jo kasen}# kasen tega oodišče oploh no r* ved lorekati košen mladoletniku v stnottt od 14. do 16. leto* do Je storil irš-je kasni vo dej naje. Pa tudi de (SP* srn imj&o krsni vo dejanje (an katere redpisuje scskoa hujčo kasen kot 10 lot strogega lahko oodiuSe uporabi isjoooaa vsgojno poboljševalni ukrep oddajo v vagojno poboljševalni dmt fio nodi, da a® đn nanon poboljfeovnnja in vstajanja doooSi tudi bres kasaovn-uja... diode ofiojitvo uporabe kasni Je šel ta s (dum še daljo in je določni, da ©o sopor mladoletnike m oaejo uporabiti anrfcne MMf omejitev drftarijmcfeih pravio in kasen trajne prepovedi opravljanja ; oklica* Slina o spremembah in dopolnitvah kaaenahoga zakonika z da® 2* VII. 19^r Je temeljito spreueail koatnekopravne določbo glede mladoletnikov in nicer teto glede ©luteran k ozonskih, sankcij, kot tudi gloda pogojev an izrekanje knconaklh eoak.clj sopor mlado letnike. tileteft tnsonakopravnlh sankcij sopor mlado- 0 Uradni tttit til&S 13-1-54/51 ® dne % US. 1921. J Urada! Ust XM a uae 29. VII. 1929. ta sakon Je sedel volj o ti 1. I. 1260. lofcnikn io oođnj popolnoe« ođđvnocn. od oiefeoan k(R«iaHth <*na2.wij atopor polnoletne oboril o knsnivlh dejanj* Mladoletnikovi aodibde a© acre izrodi nasul, ki ue cuter tarekajo polnoletala osebonu Vpojni okrcal iu kroni m nIndole talke ao ut ejoui v VI. poglavju aplo&nrga dela roaonaftoga »ahcni-ka v C lenih 64 do 79 1. b) .ifcnpoafcne skopim in bosanska od&ovornoofc n lado letnikov Void ovne kanonsko prsvo me likuje naslednjo starostno skop 1-aa ftlaMo tni kov* m otroka, • alnjSo alatlo letnike, • etarej&o alndo let triko Otroci so airniols talki, ki ob storitvi cosaivoga dajanja uo adLoo bili atari 14 lat. otroci nine kasenoko odgovora! in jih ni taouofte inanmIL. m>ti otxakoa o« no tiorojo uporabiti masersko sankcije, ki m proMdono « kasenakiL. aako-nikoa# Oe 00 otroci oborili dojrnje a objokblvnlal snoki kas&tvogft dajanja po i nconskoa ©nsLoniku, jih obravnava aisrb-atveni orgm, La ta bo uporabil j. v©6 po ugotovljeni strukturi osobnosti i&retea ukrep©, ki so pokretani #a varstvo, potaož, t ndaor in vzgojo mlado letalka* &> bom postavlja veljajoči kazenski »dtonlte v ospftftdjo vnetja* tendenc«, ki morajo prevladovati, do pride mladoletnik pred sodi; če jsarad1 oborjenega kaznivega dejrrcjn. Koradi prevladovanja vagojnih tendenc |>ri kanonskih po« efsopkih »opor mladoletnike tudi teža kaznivega dejanja ne e»re biti glavno nori!© st inbiro vagojoega ukrepu. feBa kaonivotja dej noja pa ni bron pomtm pri tebirt vscojnoga ukrepa, naj lahko pokaže gin talno mladostnikovo vzgojna smamcirjenestl la njegovo nevarnost en okolico* Po snkMii nora sodišče težo ia naravo ' asnivogo dejanja, upot tavati, Č© uporabi vzisojni ukrep oddajo v vzgojni poboljševalni đon ali lasem - alndolotalškogo »oportu de uporabi sodišče » roti starejšemu mladostniku lajnama kazen, tedaj ®ora ugotoviti vse elemente kasendk* odgovora nos ti, kot so slasti prLStevnost la krivdo. Umm. tega p« se Ml k osnovanj« starejšega mlado le talka arihtovajo Se drle* - - Cl porojl, kl ne razlikujejo od p*g»3«V» ki m tricar hAM* imjo 3fi kasnovmje polnoletne osebe (duBevna razvitost, te§- J© r:nsnivo -dejanje ltd#)* c) Vsgojni ukrepi in njihova uporab* Swotu&s pM» Sooinlinbidno federativno republik* Jud««!* vljo pesws n vzgojnih akrsow, kl jlh dell v til skupino in sloar* - disstplinafei ukrepi - ukrepi afcro&jegn nodaoMlvm • ovodaki ukrepi* V zakoniku oo vzgojni ukrepi mavrfiSoni po vnabini* Koaon vzgojnih ukrepov 4© dvojca* Prodvoea ao la guknjo sa-{jo f da ee sagotovi mladoletnim ©tori Icon koasaivlh Sajenj vagojo, pobolj&oaje in pravita, rnsvoj* Bason toge* pa noj v&gojal ukrepi preproda jo jo, da bi eilndo!© talki v bodoSe isvr&ovnlt karc&Vtt dejanja* fsgojoi ukrepi nimajo nobenega represivnega znnSrja, to* naj bi ao vagona in. pravita rn&voj mlado Xo tn&gn. storilca kasni vega dejanja dosegla ® raftilAnifst ukrepi varstva, pocaoSl« vodenja in ..iadoor®tjm» Xassoaeke aankoijo sopor nlnđole talko nimajo nikrkih pravnih poniodio, ki bi hnkorkoH ovirnle mladoletnikovo resocializacije* ■Uiaoiplinato ukrepe naj uporabi uodidS©, de niso mladoletniku potre bai trajno jft1 vzgojni ali poboljševalni ukrepi, sine tl Se je rrtndoletnik oboril kosaivo dojnaje la nepra- niSiJonoabi ft li 1rfimir1 m 1 nm n ti Kaaonakl rsateonik poima dva điaclpiir.nka ttkrflpp. In aloens ukor in oddajo v diecipiimfcl cantor* Ukor ja nnjoilojoi vagojttl ukrep, kl m lahko inroč© n® glođe sa fceS© ktmlvsgB đojonja, So srđo£8a, da oi llndoUtelk sm sfccrjono dejanje ancio gToJtu Pri lareku ukora bo aodnik oposoill alafol* tnikn no rkođljivoofc njegovoga ravnanja. Ho-aon toggd pa rm bo tuđi predočit* dr rm bo oodiodo iarofelo otroSJl ukrop, 3© bi upofc afeorli kaanivo dejanj©. Med diaoiplimako ukropo C bojo sakou budi oddajo v Oiociplin-cfei centar so olatiolutniko. Tn ukrep IrM&o uporabi todičS©, So Jo treba vplivati no alndoletnlkn lu njegovo obarvanje a priaornlal krafckotrajnifil ukrepi. Zrisan Jo predvidel tri raognoefet tvvodbo boga vzgojnega ukrepa In nicer oddajo# - n n Ji.) loč ono r. tovilo ur ob „m ničnih dneh do največ 6 tiri sapo rodno pdMsiUM dni, • na določeno C tovilo ur v teku delovnika* pa m dalj kot en nemc, - nojj®ofcrg«no »a določeno ntovilo drd* vendar no več kot 2D dni« Krojonaki etfkamUi Jo ptabovil tudi nadelo, da cilrdolotalk W&* radi oddajo v đioclplinoki center ne one laontnti od rodnoga pouka* V disciplinskom centru oom biti ©iodol talk sepoelor. o korlotniol doli, ki odgovarjaj* ajogovl atmx>niS. Ta vssgojni ukrop lahko oodi&Če luauUra s drugla* ker eM pooblašča nodlMo, da letoko po Izvršitvi oddaje v dlaolplinaki centor odredi, da so aladolo talko poetovi pod e tros Jo nedoor-ofcvo atoPtotvenogn organa. - 30 VBgogii udkrep oddaja v disciplinski aeabor sev alodoletnifce je lovost v jugoslovanski fcosenefci enkonodaji 1 a C® oodi&5n uporabijo nelo redko. Organizmi j a disciplin ifcih centrov apada v podredje soelalneea varstva. V nekaterih re*ibli-koli »o republiški organi opolalnegn varstva izdrli ?.vwodl-la o o?f’*ai»f\ieijt disciplinskih centrav, ki pa m 4 oad naboj Belo podobno- Predvideno pa je, da se budi bo vzgojni ukrop sokensko podrobneje urodi e ropubiiskisil dciioni e vzgojnih ukrepih* ▼enojne ukrepe etroSjwfA .mtoorsbvti lahteo lBrade jodide, de 00 glede na ugotovljeno strukturo alndolobnliaove osebno-»ti iJOfcrebni trajnejši vagejni ukrepi, ai pn &o potrebno, da bi bil olndoletnik popoinoaa iMločm to svojega okolja* Bo < ten, kdo iovrfiujo ta vzgojni ukrep, »ozna ankon tri oblike bega un'opa. ftnkon prodvidova, da vegojnl ukrep stroftjega nadzorstva Inhko Izvrfcujojo atnrdl ali afer talk, tuja družina, ali skrbstveni orgen* aodt*čo bo oddalo nlrdolofcnikn atm&on ali drrhnlfcu v otročje nadsBorobvo, do no oni ideor sannoorili smdtorfitvo nad svojta otrokoa, vendar pa iaojo »inoatl, da otroka nadzorujejo. ▼ takih prloerih «*e največkrat sa nicer urejeno druBtns« kadrih Slani uživajo kot drftrvljcnl vse scunanje, vendar pa m yreoalo nadzirali svojega otroka* Ob storitvi kanalvega dejanjn so se etardi dokaj zavedli ovojih rodi beljakih dolft-noatt, tako da eodifido lahko u temelj ono srUtafcm je, da bodo odslej peeved ali vod pozornosti otroUovonn nadaljnjem roa- - n - vo^u* dedižJo lahko da ©boruen posebna navodila in uologe, kaj uoreju ukreni©! gleda svojega otroka, da ga obvarujejo aaaj škodljivih vplivov* V ba namen Uidi iohtoe odredi, da Uu jutvoni organ potaoga ©bas&an oil otobnikon la Jth uodso-rujo, kak© iavrsujejo odrejeni vugojml ukrep* Co Jo nedaor-atv© odrejeno, uo ane Urejati uiiaj kofc mo in do arid kob fcrt lets* Vfta©$ni ukrep akaeijeg* rmlsjorsbvo -.irug© družino bo aodiSto lahko odvodilo, do iz bakrenoga koli mslage svorCi dl akrtaalk m> morejo nadatrobi olodolobaiko* J?rl boa Jo odlo-&iin©ga voaeuo, da do trade, druiina pripravljena opx*eJ©fci alodn letnega abortion oasnivega dajanje la ion budi vo® j©S-rooti, da bodega «aotfoimtnikn primara© nociaoruja* ko sodišče odredi tok vOoOjui uktop, iureč© tudi, da akrbetvoni organ aanlra isvrševmj© taredenega vagoja®ga ukrepa la ix)«ag» družini, kateri d® ulođoletnik Uročen, 5© d® potrebo* teka poooft* fa vsgojai ukrep traja, dokler uapehi ^vrapjl n© pokažejo, da ai vod potreben, ali ko obaril ali okrbnik naknadno pridobijo taožnoofci, da aoai strožje nadsirajo alndolob-nikn* Tretji vsgotfni ukrep te vrate lahko odredi aođinče, de »mai obrani, skrbnik ali druga družina tudi a pouodjo akrbatvon®-* m orjemo ne bi fcaogli utrožjo nadsirefci mJnds letnika«. Pri vagojnon ukrepu strožjega nedaovetva okrbafcwnega ordena o-etena uiadoletnik pravi lotaa v dvojen dofcodaojea okolju In da lož on uolužbenac toga organa akrbi za ulndoluteiLkavo žoln- nje, njenavo srspoalitav, islodltm i* okolja, ki Jo nanj ukodljivo vplivni, potrebno adrtarljenje la ureditev rt«-* taor, v kateri* živi* Ob pomij in vodstvu socialnega de- lovca 00 taorct mladoletnik uveljavit;! v ovojen VMfcdaaJea okolju. lavrčevonjo toga vtitfojnuga ukrepa mufi« trajati aajoouj ooo loto, najdalj pa tri« dodlJda no doloda trajanja ob taroku vsiiiojaega. akrep®, asrveč odrodi ^iode na uujpoh prevagoje naknadno, kdaj naj preneha ievojnaje ukrepa* dodidde lahko uporabi proti mladoletniku zavodski ulaep, do so e^lodo m ugotovljeno strukturo mladoletnikove oooboo-etl potreta! intenaivnejši valjal ali i«bolJoovnlid ukrepi in ga aa to kodo ialoditi is dotedanjega okolja* Korenski ankonik predvideva tri aorodake vegojne ukrepe in to oddajo v* - vagojni atsvod, - vsoojni poboljšavala! doa, - navod sta defektno oladolotniko V vsfjojni »nvod bo oodlude oddalo mlado letnika, de Jo treba, da bi bil pod staknita nedsorotvom strokovnih vagojite-ijov* Pod vagojnifii aavodoa so raauoejo vsakršni »plodni saved! as uaebenibev mladino, kot so bo »losti JiJaSki domovi, vojenidki domovi, pa tudi vagnjolidda« lOgoJ »a oddajo v vegojai »svod Je, da gr« se e lađo letnika, ki lahko biva. skupaj s eilaOolo talki, ki niso storili kasaivih dejanj* ? vago J-nota »uvodu lahko ostane minilo letnik najmanj 6 uooooev, naj- - 33 - dalj P« lebn* Crus bivanja no določi eedt&de ob lr.r«ku aaoodekeian vBf«50Jnef^ el:r©pa, ampak določi posaoje po u«p«*~ btt prevaffajsnja, kdaj oo mladoletnik Inhk© odpusti Us vmppfr* aocn aavodn* tfođleSo Irihko "dfln mladoletnika v vpojni poboljševalni dora, kadar so pri nj on r-otrebeđ učinkovite,$ši poboljševalni ukrepi* lo oođišde odloči 0 upcrobl toga »nvodskogn ukropn, upošteva nicati teko tn nrsnn storjenega dojenja, kob tuđi okoliščino, nil 00 bili proti nje® So uporabljeni vogojnl ukrepi nil ksoni In Jo onto potreben part, njen poaoboa vagoj-ni jjoofcopelu ? 60m mvt% ostati ulmdolafcnlk naJamJ too leto, najdalj p« lahko oobrane pob lot* Kako dalfto bo mladoletnik ostal v vsoojno poboljševalnem domu Jo odvisno o4 uapsha pro vstajanj n. gobo oore aodlšde čelo naknadno po poro&lla vRfjoJno poboljševalnega doma o vodenju mlado le tnaika odločiti o njegovem odpusta 1« r.rvodn*- Ca ima sodiušo opraviti n defektni® olndolotaikoci (mentalno naostrila, Gluhim, slepici, nil drugsfte p*lSAdttla) in bi Glede na ugotovljeno njegovo oeebnost moralo uporabiti eden ali drugi od prej naštetih t&avođ*đtlh ukrepov, torefte oddijo v »svod »a defektno mladoletnike* Zn neprištevne, zmmjfinno prtiltovne mladoletnike, kot tudi trn tiste, ki ao neradi dto-Stnrem alterocije novami an ovčjo okolico, lahko tn vaoojni ukrep nndeaeWk* vR©»Jnl ukrep oddaje v >n*od ssn vnretvo in zdravljenje, 5e Jo v »nrodu an defektno mladoletnike aogeto pro skrbeti ra njihove varstvo In zdravljenje. trajanje tega ukrepa dnaenmn ni ono'leno, kar Ja odvisno od unoeha odrsv-IJanJa In uapooobltve defektnega aladolctaite m drufttA ’to* rlstno Jelo« ^nto predvideva isakou, da Jo treba ođ polnoletnosti aledo le laika lenovno pieiataieiti, ali Jo potrebno, da oofcoae da naprej v i:*wodiu m izbiri pooooa&nih vsgojnlh ukrepov raorejo aodl&da uxx>- glede vsgejneg* ukrep* oddajo v diaotpllnefci center določa a«kon, do oo ukrep no Uv*£i, če oo ni invrčil v 6 u©ao» o ih po preriiemoinri ati edločbe% tototodađ aioo ,3© jledo b©$a vsatPjnetsa ufcepa očitno onoaj&f da bi isv*»itw tega ukrepa po preteku G aeoeeev od lareka ne uogla vod dooodi wo-Jo^a naaentu S) lereknajo vsjojnih ukrepov polnoletni* oeebata »ačolofm mejo sodišča isrokatl TO&ojftB ukrepe 1© proti alo-dolotcda etorlioea kosalvih dekreti* Stokon pa odstopa od toga 10 členi 140, 143 in 146. 11 uion 459* načela in a© nekateri v*ft>jni ukrepi lahko uporabljajo feudi an polnoletne om?bo* Predvooo .ođi&So lahko uporabijo vsgojni ukrep odctaje v vsgojno poboljševalni don pri polnoletni osobi, kl je oborila ’ rmnlvc dejanj® kot alnjM fill stnrej&i alndo letnik, pa loj naj® bodisi ni bilo odkrito ob nlndolofcnlkovi aledo-Utaoofci, nit pa jo postal aladolatnlk polnolobon aed jenjea kaMnet agn postopka* V priborih sojenja polnoletnih ooobo*a sa koaalvo dojnnje, ki so ge stožili kot Indo letniki ’’upo&feevn sodile vos okoliščine primero, almfci pa Mo storjenega dejanja, dao, kl j® potekel od njegove storitve, a tori leave obnašanj® in ru»* oen tega ukrepa""*8« Čo odda wodlofie polnoletno osobo v vzgojno po boljšo valni dota, lahko oafcano v boa đoou do dopolnjenega 25* loto# XVa vzgojne ukrepa lahko aodiiiče iajoano uporabi tudi sa alajoo polnoletno osobo, 6® ja storila dejanje po 10* Leta otoroati pa cio sočofcka glavno obravnave d« ni obara 21 lot, In jo njeno duševna razvitost onako razvitosti alojo letnika« 'Poki alajši polnoletni oso bi lahko is .oče sodišče vagojni ukrep strožjega nad.ox'etam akrbe tvonoga organe all ukrep oddajo v vzgojno poboljševalni dom* Mlajša po Izletna osoba lahko ostane v vzgojno poboij&eveineo donu •iajOnlj do 3« leta starosti« * “ Člen 79 i in 79 j, 2* odstavek Tsndregn snkonike (sloćn alajših polsolotnih owb posna zakon £«a ano pooobmst. Će naoreb aodikče obeodi ciinj&o polnoletno ©nebo ijooejao* fco-doj ©ore ob pokojni iDđM Iz robi ukrep etroSjoga anđaorefcva ©iU’baUvtjiiegp. «qpn» tfa ukrup ob posojal eođbl ano isredi vaaki ^ooojno obaojenl alnj; i polnoletni oeobl, no plode no njeno đužovno mervlbost, SiaoSj# nrateorefjvo je v toh pri«*-rlh colo fcirfie, kor 00 norelo pokojno obsojeni nlnjiii polno-U tail osebi v zvozi o tea ukrepoa naloži bi tudi poeefcn* ttolž-noufci* dodibbo bo pot;oj.ao ucasnlvn dejanja v »totau T tom primeru ocenjuje aodL&Io van kasni vn dejanja, ki jih je etorll oladoletSUc in o svobodni oceni odoeri kaosaI a)jdsl0tm&£toi0S sqpova v okviru, ki t)o aiJtotm velja »n to kasen, Če pn bi bilo treba zn mkn‘ src .icanivc uojonje. 1 svodi slfdoi^te&fcb vsgoj* m ukrepe (kor n, pr* c ekon a naje no predpisuje hujše kasni od pot let steogega šopom), as druga p« kaaea sledolsfcol* škspi sapors, feo&ej odsevi eodiščs po m*3olu aboostocijs m*» mo krasen mladoletniškega »epom* Ta nadela o octaori kasni veljajo tudi v primerih, ko go artgiftdno po Iprekn kasni ugotovi, da. Jo starejši mladoletnik prod sli po iarodeni kasni storil kramivo dojenJo. Eesenskl zakonik postavlja tudi glovna uadela so isvrševa«" njo kasni sladolotoi Skegft ucposo la pxudpieuje, da oe ta k*» a*tt isvrduje v : .osebnih asMko loboljšovnlaih s izvodih# Ob upoštevanju alndoletoikovih koristi in pravsgojnogn uapebua ae po mreč rt pooebna ponomoat njegovomu šolanju, in boru dela, otro kovni napo oobl jonoafci, telesni vago ji la rasvedsilo* V posebnih fcaaenak o poboljševalnih darovih octeno jo otnrojši tal^iolotnikl do dopolnjenega 3* letcu Bo tej starosti a© najelooa prenešdojo v saved an polnoletne obsojeno#, de ni* oo do bakra* So ostrmi iuročeno kosal. Isjtaoun pa lahko ostanejo v kesenato poboljšsvnlnan savcdu an alato letnike tudi po toča Cnm, če je to obrobno, da končajo šolo ali *i strokovno u epom bi tov* C® Jo ofcoroj&i calndo letnik prestol tretjino krasni, vender pn le najaonj eno leto, J® Inhko pogojno odpuščen, On alrr» do letni* m bi ob pogojne« odpturta ostat bron opore in bi e® m olrtf&eda reeooiralleaoija, Lahko eodišde odi-edi otročje nndsorotvo skrbstvenega organa. Mladoletnika Til fwnoS© i«re51 istod rasno kasni in vzgojnega ukrepa* ffcgojitl ukrep pronehn, de je Hlode letnik bil bb 5bbb njegovog« trajanja oboo Jen na košen Bladb letni šfcega sapom in sicer v tron« tka, ko Jo sndol prestajati krasen. Essen mladoletniškega ar^orra aoro iaredi sodišdo tudi polnoletni osobi* To pa »aro, de Ji oodl anrraSi tesni v® ga Janja, ki ga Jo ta ooobra fitarila kot atorejfci aladoletnik 3e obstojaj© voi predpogoji, ki nicer ouogodnjo kaznova* ki o etarejSego airadolotiik^. (io fcoh uriKtiJogojov ara : rauHOvn* njo ni in tudi ni pogojev so. Izrek vago J nogo ukrepa, bo tao-rolo oodlšde ustaviti kazenski pon to pok sopor polnoletno ooo-bo* Moio, do ni rogode istodneno uporabiti kami in vzgojnega ukrepa, volja tudi sn polnoletno o m) bo* Vs; ojni ukrep preneha, de Je oodifdo ood trajnnjou vagojnega ukrepa lsrefe-lo .opor iiolno letno o ,ebo krasen ttlndoletttiŠkegB s^ra sli zapora najasoj onega leta ali strogi z a,.-or bres obira na daa trajanja, din Je osoba nastopila kazen, če p« je izreden®, kasen napora, pod oni n loto«, odledi sodišdo v sodbi, ali naj s® po prestani kasni icvrfcoje So vzgojni ukrep ali pa naj ukrep preneha. 2* Posebnosti kasenSkaga oofcopka ▼»poredno o gprt—eteml j ki eo nastale gloda obtTvnearonJa mladoletnika v mterlrlnea nrevu Jttfsoeiov-makeffa knaonake-gm sakonlkn so se menjala tuđi določi Ir v Kasenskoa procesno« nrovu. hi%l«l »rkonikr o koacnSteaei postopku oo se glođe a ir do letnikov vso i»ij 1 spopelaj ©vali , km? l:mžo So obseg predpisov, ki urejajo kneonski postopek naper uilmJoletnike, to osvoboditvi J© Ju***? slavij c uredila k-»enaki po©topel c ©oper Mladoletnika nrvid a ©njtanoa o krnsoaskem postopku s dno 12* X« 1940 (3lem $nu - 517)drugič b snkonikoa o teeeeneketa postopku a dne tt>* IX* 1953 (61* 414 - 433)"^ in tretjič e *4fc©nsm © sproaoabrib in dopolnitvah zakonika o ka» oenskon peetenka s das <*». XIX. 1959 (61. 414 - 433 p)1°* Kanonski ;x>stopok poper mladoletnike Je sedaj uro J on v XXVII* poglavju v Členili 421 - 460 preSifidenega besedi la nnkonlka o kanonskem sx»otopku. Jugoslavija nina posebnih aođUEl sr ni axis letnik o. Xnstonskl postopek B©iwr mlado le tniko opravljajo poaM oomfci sa mlado letnike rednih •iodlač (občinskih« okrožnih in ropublififcih vrhovnih sodi66). Ti fwnrti obravnavajo smo „resni vr dejanja mladoletnikov in ne tudi skrbstvenih nil drugih civilnopravnih »rdev mlado letnikov* Osnovno nedelo knaeoBkogn postopka sopor talnd lotniko Jo, dn gre zn vpojni postopek. ffahon isrocno dolo2a, dn morajo ^Uradai Uafc XUfatf 97-618/48« s dno U XI* 1908. 15 Uradni Ust *Utf 40-321/33, » cine 30. IX* 1953 16 Uradni list WW3 32-648/39. s dne 30. XXI. 1959* Tn aa-kon J© zr&ol v ijnfci od 1. X. 1900 (glej tudi opoabo 4). val oddani ob alodo letnikov! uavaofiijosti prt rmli&nih procesnih dejanjih, slasti piri njegovan snellfianju "ravnati obširno in upo&ixnrati mladoletnikovo duševno razvitost, občutljivost In po sobna lastnosti, da n« bi kasenbfcl po^fcor>ok škodljivo vplival na njegov razvoj* Ukroti oornjo ti organi a primernimi ufcropi prepročovati vooko nediooiplinir ono ob-no&aaje mladoletnika"^. Jodlziče taom v knsenakoa poafcopteu ssopai’ alodoletnikr ata bolj natančno ugotovi bi njegovo osebnost in aoan izroči uetreani ukrep, a knfcarici nuj 00 doseže, dn so alndoletnik itn • j šepet vključi v skupnost, kot ojoa £*loopravai čina. Jklnđao s to temeljno značilnostjo linsonake&a postopke sopor mladoletnik« jo ta postopek prost obličnoofci, ki m eioer značilno m knsaneki pobopek sopor polnoletno osebo, iteson toga onm biti ' mamki postopek sopor alrdoletnike hiter* Zakonik o kesouskem postopku predpisuje kratko roko an poeaaozan procesnu opravila iu nalaga px*od.oodnikon aodied dolžnost, da nodsirajo hitro odvijanje .Gzenakega postopka sopor1 olndoletalko. določila en kn&snoki postopek »oper »mladoletno utorilee k»-rsnivlh dejanj so uporabljajo »a osebo, ki so utori In kasni-vo oejfMje kot uladolotalki, pa vsaj do koma glavno obravnavo niso staro 21 let* Ker pa toa aodihče ob določanih pogojih uporabiti nakntere vzgojne ukrope sopor polnoletno o-uebo, ki 00 storilo kaznivo dejanje po 10. pa do 21. Leta starosti (alaj&e polnoletne osebe) so v poabopka prot?! takim Člen 423 zakonika o kwanriham postopku osobna tuđi upoštevajo fcoaeljno določbe poa topla* aoper al»» iole talko. a) Uvodim pootopka Vol**r mladoletnika je noipSe uvesti koaenafci postopek smo na aahtovo $r*mega tožilca. Zn rasliko od legalitctnoga princezo, kl volja se po Ino lot no storilce kasnivlh dejanj ia po Rotorom je javni fco&iioe đol&on snfioti kassnaki prenon, a© 00 ix)dmi dokasi, da je storjeno kesnivo dojnnjo, a© katero 00 progonja otorllec po ttrađai dolžnosti, volja v f-nsoriokoa pontopfett sopor mladoletnika do Iona nasprotno, oportuni tetni princip* Po tron nefltlu javni tožilec ni đolgm uvesti kanone oki postopek super nlađo letnika sa kasnimi dejanja, elede k«-torih je pristojen sonat sn mladoletnike obSinrikooa eođimča (to je an kasniva dejanja, ss katera je predpisana kasen Strogega »spora do 5 let ali lilojSn knaoa), So kanonski postopek ne bi bil umesten ,:lade na Rosmtvo dejanje in okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno*®. Pri ter odločanju o srao tmasti je treba upoštevati mladoletnii«vo prejfinje življenje in njegove osebno lastnosti. Zakon daje jarosna tožilcu široko raoSnoafcl sa ugotovitev vaoh okoliščin, is katerih bo lahko sposnal ali je uvedba postopka super mladoletnika oto tron ali no. V ta ncoen mo mladoletnika poslati celo *®Ov©rttmlfcetRii princip no volja bo k osniva dejanja is pristojnosti sonata zn mladoletnik® okrožnega sodišča, to je sa kamni va dejanja, s a kstsni jo predpisana. hujfln kasen kot 5 let aferogsga sapam* v nladiapki prehodni don ati v drug zavod »a opnsovoaje tl najdalj »nsoc M)| da bo po unenju strokovnega tima, ki Jelo v takih zavodih, tso^ol pi^ouditi *lx*~ dolo fcalkovo osebne ioabnenbi in odločiti o euobrnoati uvod* bo postopka* Co jrvni bo&lloo as uvode kesenskaga uoetopka pirati lalodo le šalicu, nora obvestiti ot>kodavcuioa la skrbstveni crg'sn* Trsko očkodevcneo kot otobstveni organ. laluso, vsak an oebo, v ornih dneh od *rejeaa obvestila od javnega toplica sdhtovnfca od >oaafcc. okružnoga oouiuča, noj iioLoo&oo odloži o uvedbi po o tepka« dkrbsbvani organi ao aaintororimni, da Uvedejo puti alado-iebni« stori lesa easalvih dejanj ekrope, e katerimi bi alado-Ubttikoo lahko pomagali, ji* nadzirali, «01 pa le vanovaU« tea lahko ocenjujejo ali bo bo aupelo be b inveoeodnini oia^pi, nli pa v tm afcvouljeaja pri olndolo tnikti aioo u«|j©-li la Jo satso potrebno, da ao izdajo uebresni ukrepi v ktwsaa-* okoa postopku« dkrbutvoni organ Jo nmuM inbfco že prej obrnv-aaval mladoletnika« Oo jo iuel skrbstveni organ pri isvnjonju ovojiii ukrepov bobovo, ao ob storitvi kosalvega dejanja ver-jotno ao bo oogel strinjati se noanjeo jovaaga to&ilon, da ie rm logov aootmooti ne bo uvedel knaaneftega postopka. Tr nr*v> bova skrbstvenega organa pa ni akt pogona, neivofl intervencija pooblaščenega orgnna socialnega varstva# To budi ai pritožba aa oklep javnega tožilca, ker skrbstveni organ ai stran* ka v kaeenakea postopka#. kadar gre en aaanivo dajanje, ki m proganja m predlog - 46 - •ill nr zasebno ho?.bo* aom očkottovanec predlagati uvadbo ;:m*neieeg* poatafkB ?rl javno« toftilou v treh fwoeolh od inova* ho jo mredel sir kesnivo dejanje la abortion* davit fco/ilBo bo nate presodil* nit bo fill ne bo uvedel kn* enakega e stopico, sored takega kaanlvegn dejanja* Co »0 ■ xllodi, do no bo uvedel kaeeateeg* poetopkm ivsptuf ulnto* letnika* bo moral obve«tlU oškodovanca* fa a ism 1*0ton pgav&gg vlefcibi vtrt ronntu aa cilodolotnike priefcojaaga !3odlfjda sahtevo* noj odloči o uvedbi pootopkn. So r«rt-ae eu taere poslužiti v osaUi dneh od dne* too 1 reja* sipo* telile od petnega tekile** da ne bo uvedel :. »uvo. 41 ega pu* »topko »opor situlo letni ko* V peetapka sapor uta&'leb'oega dleti 1*« ».esnivuge dejanj« lorej oukodovenee nikoli ne ee* m pxwsotl peetopak, kot eubaidtatei tožiluu* Ce j® alodoletnilc eteri 1 feMk&fti đejmj# skupaj o polno* letne osebo* se <3i®ra po pratila Istočiti postopek aoper mladoletnik* in gn J« treba levosti ločeno* Se velja brez is jemo ea alajft* alndeletnice« Ce pa gre m e tarojftega ile ol tnika, «me senat »a nladoletalke ar. vhmnlo&m r>rod* log javnega toplico 1» opravičenih raslOfltrr adniSlti oba ..'oetopka* »?uo-stotim, So gre sa laseneki ooobopdk prod »enoto« sa alr-do-ie talko okrožnega aoitiiia* Zagovornik Je tudidbvezua, do gre *a poniopik prod občinskim aodifiden ia isodnik aa mladoletnike toga sodl&de oodi, do J© »apvornik r iicdole talku potreben* V teh ^rioeiiii uora no dni k aa mladoletnike poateariti mladoletniku zagovornika po uradni dolžnouti, de tA ga n« vanoQ mladoletnik asm, ali mu gtt no vanuojo njegovi Simeoni ti a no topnik l nil oorođniki# Pređpi®, dr sa ovor-nitea po uradni dolžnosti j oofcrvljn sodnik »n mladoletnike, odstopa od splošnega ps'ođptan, ker polnoletnim osebo« ne poatnvlj® eefiovornita po uradni dolžnosti pro&aectaik oo&o-Soga oenafca, rsapok predsednik ao&iXfliw Zn mlado I© tal fro voga sogovornika m v zakonu x^oatavljo^ tudi stročji po-,oJi /'lede strokovno kvalifikacijo, «r ga mu* zagovarjati iskljudno le odve tnik, ki ga v kaiwnakaa portopku »opor alrdolctmlkft aw uo o omi top obi odv^tolbki pvi.pravnik. Terdfcde taMHWto>ga f.Oi^opkn sopor mlrdo letnik® Jo ucotovi-tev atrukfcure njegov*» ooebnoafei in okolja, v brtMw Jo Šival ob etoribvi knanivegn dojanjew V ta aeraaa Or. lahko sodnik sa ; loto letnike ugotoviti alnđoletnikovo sdrcvetveno stanj*» ii jogo vo duševno rravitoob, a^gno psihično Inobao-oti in ojofcjovr. nagnjenja po elhetosu, edrovnilai, a trati palklaSaru la . od-go/ ,u. tu bi bilo potrebno, oo triko opravi ,/£•«# led * loto letnika v »đrnvBfcveao® ali km&DOm dru#©« sovoda* klado letnikov® življenjeke pooje toliko ugotavlja tudi ©krbetveai organ* ki srne propustiti a biranje ; odnfckov o ulntolo talku določorioisu .'jooiaiaoau aolrvou. dlnde letnika je nagode ke v prlpe«rljsfca*a ^ebaptatt » sa- čcumial ukrepi istočiti is dosedanjug« okolja in uu »gotovi ti 0.100, verstvo ali oeatanitev, če je bo potrebno. ? taken i^iisuru toliko oodidde odredi, da mm odda v dru-tjo druEiao, da ao go poetovi pod aadtooretvo afer brtvu aego organa ril pa, da a® ga o* da v uefcreani srvod* V pripravijalno« postopka jo e»go8e sopar aiadoletnikn odrodi tl isjetsomr tudi pripor. Sir pripor aora obstajati o&en od v ripe mili ranlogov (bef'oounnoot, kolosi jo oil lberačija). Organi notranjih srdov lahko odredijo pripor to do trdi dni, aodnlki an alniioiatniko pa do nrjvod onega aeaeeo* oennt so ral stoletnike okroSnogn aodi&Sa Inhko ]>Qdnij&& pripor C® so dva dwwwca. V priporu je nlndoletnik pravljena točen od pol*-toluUniii oseb. Oo bi alotoletnikova oenmitev brnjrJLa predel- no, flot opfpait kl vodi -rtp?f!!vl,lflint ©'■topole o&oditt, da je mladoletnik priprt s polnoletno o-ebo, gloda katere pa ni nevarnosti, dn bi Škodljivo vplivala. na njega* ijo koodene* pripravljalnem o topku počijo sodnik so mlrdo-tetalke srpi* jfrvneaa. toRileu* Lo ta lahko eahteva dopoIni-tov postopka, pro liga ustavitev postopka ali pa vloSl obrnilo Sen predlog, naj m zn. tal^dol tnlka uporabi vzgojni uisrep ali pa na;’ m m fceana;ja« ?©por obrat loRool predlog jevaoga tofilcn ni nobenega ugovora* Proti mladoletniku toro j j^nmi to Rilec m vlaga obtof-dce, 5otuđi na kwwmdki postopate vodi rod eennboa sr. il^ctol fcnlko okroRnoga aodlfida* Če javni topilec predlaga aatcvitev ootopkn, uoret o svojem predloga obveotiti dkrhetvenl organ* ho ta lahko v ogolit dneh od prejema obvestila sprorodi sodnika as mladoletnike« da oo ne strinja a uot«ri bvenia predlogom javnega tcSilea* Sodnik sa mladoletnike občinskega oodlftda a rdi tova nato od sonata an mladoletniku obrobnega nodlfidn (sodnik an nlado-letalke okrožnega ocdiuSa pa. od senata zn alndolo talke repu-blitkega vrhovnega sodi&da) odločitev ali naj se kneonski postopek; zoper mlado letnika ustavi ali pa nadaljuje* Trto postopa tudi sodnik aa laladolu talko, de se on sam ne bi strinjal s ustavi tvenia predlogom javnega to?H~n* c) Postopek pred a*n«ben ao mladoletnike i*o vloženem predlogu jrvnega toč lca m kašo rutki postopek »oper mladoletnike ne nadaljuj© vodno v glavni o to* vnavi, %> •Kp®k m Iranko cudaljujo in *&n&t\ no noji senata zo alado-le talk«* Ha soji <.eaota ne soojo iarcdi Gilndwlofcaiku le Oi-seiplimski ukrepi in ukrepi ofcro£je&a nadzorstvo. soji se-lifefca alado letnik ne prisostvuj®» sodnik aa ulcuJu Iv laika au le ueiaaadao sporoči iarečon valjal ukrep. žžraaea v tea pri-uioru so alrdoletnika na more soditi v odoofcuoafci. če sonat apoene, da Ul bilo trobe izrodi olnđoletniku zavodski ukrep ali krasen, tedaj aora odločiti, noj &e opravi ^levnra ©brrav*-nove. atnvna obravnava sopor alrarto letnike m oprevl jnwiloaa na tok način, kot poroti polnoletni osebi, le da sodilče po #o-.:onu ni vesnao na predpise zakonike o baamfcatt pealftptea Vendar aposua, de v peeaaaSDoa ,t riacru njihova uporralm no bi bila tiiaotrno"1^, Obramore Jo tajna in ne isključi Jev-noofc, Ha obr vnevo so povabljeni J ovni toklloo, sogovornik, otordi ostrena ate. boil: in prede tvornik ukrbatvaooGr organa, Jonat lahko dovoli, cin uo na obravnavi navzočo osebe, ki e® ukvarjajo a varstvom in vn<3©Je mladolotnikov all z ranči-rnnjoa alndolratni£k« lori ninali tete ter mrmetvont de level« Kor vuaeih ne bo vss^oJijo, dn, bi mladoletnik n«pr» nlifial, kaj Jo ugotovljeno f-lodc njottjci ali Klorati njo^ovih ofcrtrčov, «no oocličde odrediti, naj o& mladoletnik med izvedbo poon» taeanih ufcnoov rali ned : ovorou streak odstrani le eob«, v katari ne vođi obravnava* n;je-.ofei oatupek roper n^Lule talka &o loko onča oskie-:>om nli o sodbo« a ed lepoct konča -jemat sr. aladoU-tnik© postopek* 5© «1© treba alAdo la talke oprostiti, čo satoa*©* o-vire onra© jočejo odločanje In jo treba predloe javnega bo* Žlice envmlti in kori?no, če aođi&ft© Imftt vagBjflt ukrep* V r rliorili, ko no Jo uw ol nli nadaljeval MMkl postopek sopor mladoletnika proti volji Javnoga tožilca ali po Je J aval tožilec uaicknil iod posfeopkoci svoj .radios fcnfcot da točo pootopole broc predloga Javnoga tožilca, ooo senat za ai dole talko icroči cono vs£Ojn® ukrep©« klop, a Irrtoria no taroka mladoletniku vzgojni ukrep, ničta v taroku nobeno ugotovitve o mladoletnikovi krivdi« kn-salvo dejanj© ,j& opisano smo v utemeljitvi oklepa« 60 sodišč© izroča alnOoletaaiku va.jojni uk rop, fce&nj moai stroške keseaekega postopka država« V t ribon ©lučaja tudi ni rso-,;oč© prlSĐftbl oškodovancu od kodrdnafci sohfcevek, marveč ga j©nnt zn alfsdolotalk© vodao topoti, naj uveijrvljo svoj cnhtcvok v posebni civilni pravdi« krulrx uporabi oenat »a alr do lot alke proti mladoletniku kn-maf tuđoj Jo izreče v oblik L sodb©* Vsebina in oblika obsodilno sodbo v poebopkn sopor aladolr fcnike nioatm : občnih, pocebnoati* Proti odločbi rodifičo. prvo stopnjo o ustavitvi postopka, o izvoHmim vs^ojawa ukrepu ali o tesni Je uožna pritožbo na vib J e sodišč©« dodibčo drug® stopnjo lahko Izreče hujšo ©aukcijo orao, čo je to predihal Javni tožilce in čo je o;. ;*fwi!o obravnavo« Z i&rckscn3Ui6d« đ® ® pouoSJo vs@atfnlh aovodtov, tsploo potoo l JAovnluaco doea In okFbofcvstiagtt orgmo dolfioo ap/.-oalJafct uspofc isrovucjD^onija calnOolofcnik«# Hoaon fcogn pa ooro Godnik so alndoUftjnlko tuđi am obiokovnfci alrsOoloteii-k® v V320#3lh anvodlli In v vs^ojno po bolj ^ovaLnoa đotaa* 1# Materialno pravni prodpitl Ob prUiarjnvi unterialno pravnih kmoouklli prodpiao? o boh držav 40 U*obo £>o aedrsojaa otoaju predvaaa u&obovltl, do urejata obo drfccwi kr^oiisfoopravni položaj aladoltbaUfipr v itczQi'wkm ia ne v poaebaaa snkouiku, ki bl voljal ie sa ulntb letnik®* Glodo isa to, Oo no roljskou yo latu 1922 ue ul bilo biatlonih oprooceib glod® kmsenakopmvnoGa položaja mladoletnih uUoriloov l-saoivih dejanj, 00 rnaualjiv* tudi malike v kos^ookopjmvĐih alatouth obeh Or&rcv# lJvi ten pa j® trobe podčrtati, da jeo rtwroj ne Polj skota v tej umi, tla 0© prorai položaj ulndolotnib storilca? kasnivih đejnaj uredi v poaobooa atuoaiku, ki bi uro jal budi oocinitk* va-otvo ulodo letnikov, V Jugoslaviji uo 00 ob i:*,daj i novela h ticaonukou aafcoaiku lota 1999 oicoi* tudi pojavila to- jan ka strsaljenja , vendor 3© je takrat poudarilo, da je glođe opeo ifičnooti natega đrolbsasga aistoaa to vprr&nnje bolj or&anlanaljako kofc nnSela* naravo« Oba kosioi.steopi'nvac. slsteaa malikujeta uod kMwnekopravno ioodGovoniiiai otroki in knaenoko odgovornimi alraJoletniki. 30 Jwwmbld, Obrmla&onj© imtm* i dopuna krlTična# zakonika, Arfiiv sa prm i drudtvoae nauko I960 br* 1-2, str#09 2* dijaki fcmwnSkt sMIk nararofl no določa tnrocno meje absolutno kMi» neodgovornosti, fconvoč loči ned primari, ko filnOoletnika ni non®če fcranovnti (do dopolnjene** 1J lota) In - riaori, ko 3© Pnsnovnnjo sicer iajonon., a uor^n ukrep* Kar pojmujejo kasensl® odgovornost ▼ poooae dopusta nesti isaokonjn kasni, jm poljski teoretiki čoeto govore o ton, da ^o ooja knftonnko neod; pvomoati dopolnjowo 13 leto starosti* Jt^oolovmakl f;nHon*itet nakanite postavlja noj o ab-oolutos kasenSko nood; jo votlosti e 14 letom, Obstaja pa tudi malika v ciaau, ki je odločilen aa mčunaajo noje absolutna kasensko neodgovornosti efcrokn* Po peljakua kasorufceu aalaonlku jo nerodajna starost ob danu glavu« obravnave, po ja^oelovansteen pa ob dani storitve kaanivega dojenja* končno je obmenorcnjo otrok, ki so storili dejanja a objete bivalni snbtei kmnirlh dajanj v obeh državah vok lično* Po ju£o«lov«n-akoa ksaseaekee ankoni^u 00 na otroke no more uporabiti no bosa kasoaska orvikcije* Brnečo too pa pooblašča, poljski itnaoor* stel snfconik sodibda, da ooujo sopar otroka, ki oe siso spolnili 13 leto utarcatl, uporabiti v»;>ojuo votropo, ki j ib predvideva i'.’aaonaki oakooite, roaea oddajo v poboljuovalni aovod, ki jo po polj stel torui 00 lobiji poboljševalni ukrep« Glad® pojmovanja aledoletnltasv obstajajo rasliteo no lo rmt So obravnavani noji ned absolutno teassnakn neodgovorno«tjo in odgovornostjo mladoletnikov, *wpric tudi glede romje starostno 20je, ki jo na Poljsko* po otavi jona s dopolnjsnia 1?, v Jugoslaviji pa e dopolnjenim 18 iefcoo* Kot sbo Se poudarili, jo v poslovi ji odločilna utarost ob storitvi itasžiivaga dejanja, ua Jroljaksm pa atruost v času glavne obravnave, lončno razlikuje ju^-oaiovaisko kanonsko pravo mod etlaj&l-ol iu starejšimi mladoletniki, iO rnsllkevrujjo jo poauab-no glade na raslidoe možnosti uporabe kanonskih oonkoij sa eno ali drugo lupino Andola mikov. Mlajših nlndolotonikov nesreč tg>loh ni mogočo kctsoovati. Ha i-oljufcou tvorijo mladoletniki enotno skupinot poč pa se uporablja sanje ras Učne u. rope "lede na bo, sli je alt'dolo tail; ravnal s ali Uroš razsodnosti* Pri obravnavanju vlado letnika danes na sploh štejemo, da vous likovanje pj'iewov, Lo je ulrdolotnik rrvnal s rossodr-noafcjo in primerov, ko ni tako ravnal, lode on novejša spoznanje o mladoletnikovi jaihičai stauitart, ni upravičeno. Teko malikovanje je bilo uvedeno s i'rsaooakla kaae&-okiia zakonikom ls lota iUiO in je splošno lo valjalo, ko je nastal poljski Lozonski zakonik* Hajbrft oo %>orue tudi sto« rastne noje, ki jih določa poljski .-.assneki ookoidJi* te ee sds v luči sodobnih aposaraj o otroteovea osirooa oladolsb-ui kovan psihojL'isidiien in oooialasn razvoja in do aorevanjo,, postreljeni preniske, pa naj gr« sa spodnjo (13 let) ali aa sgarajo (17 let) uojo slasti, ko poljski predpisi na pozne-jo kategorije mlajših polno letnikov« uto otaro.unt) moje, ki so postavljene shematično la so a stališča vprašanje oaob-dstfa doaorevcnja in osebna odgavontantil poaoaozna&a olado-letnika problematična, oo po poljski zakonodaji i&e toliko bolj oropat, ker jo no- pediagf poljskih kaoenokopsnwnlh prepirov rouodo uporabiti vsfrojne ukrepe kazenskega zakonika tudi zoper obrok« pod 13 lot. II ukrepi oe izrekajo v k^ronskea poetopteu, Seanr nnjbvB ni moleče vakindifcl a pol« hohinlondklal nnSeli o torn, fcunj naj o« mladoletnik noj-,vl prod eodlBtSea. Bogi«ter vngojnih ukrepov j« po ju^oolovnnakoa koacaefcatt zakoniku pestrejši, kot? na 1*0 lj oken# Oba kanonsko saonika poznatn vzijojno ukrepe ukora (opomina) la nadaarotvn sfcnr-?>ov oziroma a' rbnikov. Radnor ^sobnega kurnfcorjn. odoovn-rja po voobiai vet :ojiK>:iu ukrepa stsošjeggi an&or&ton okrb-8 tvoroma organa ju^aiovrauSteoa knaoaskega sefccn&ka# V Ju-(joelavijl posasob ta vanojni ukrep Bele od lota 1900, pred-vooQ kot oarioatojni vafjojni ukrep, ki oe Izreka po jlnvnl obravnavi# Kot preventivni ukrep v pr~p?«vljalaea postopku m oore v uu^oolnviji uporabiti, 3e noj se ttXndolefco&Eft snobovi pomol in vnrutvo, della no Poljokna uporabljajo nadzoru tvo kurafcorja v pripravljalnem postopka, kot preventivni ukrep « rauteooa, do đo Udetovi nlndolefcaiiamt osebnost in okolje, v ketaren Sivi* Kuratov so na Poljaka© uporablja tudi »o zbiranje r*>dntfcov na oooialno anketo v ilpriwljoV* noti nontepku ooper olndo letnika** diode boga po vsebini na« pran Jugoslaviji ni rcelilsa, bor 00 more tudi po ju^joalo-vaaakoci zakoniku o knaensltea postopku dbloconocui uslužbencu ekrbebvaoega organa aoupafci sbironjo podatkov o osebno uti oltvtolefcaUkW - w - iwoU nooci iootojan ukrep m v Jugoslaviji stro&je nadzorstvo uporablja Id polog voljne obsodbo alnjb© polnoletne osobe v ntarouti od 10 do 21 iota. Učinak poljskega nusGuoabojne-ga vzgojnega uk-epa aadzorubva kareto*je ob pogejneo odpustu is poke Ijuevolnoga BKtOdo pa m v Jugoslaviji loftko do* uu2e o ap.. oiiorib© arvodtikaga ukrtpa v vzgojni uiuoj* otročjega aaiaurabva skrbstvenega orgma* itasiika jo budi v trajanju boga vzgojnega ukrepa* 3a Poljakom jo te ukrop časovno uoouejoa in ,,i^*naka, ko dupolai rnlcda letnik 1U loto ataro-abi« V Jugoslaviji pa lahko breje najmanj oiso, najdalj pe tri lote in ni določano, da bi ukrep ponehal ob t>oiaoLou-nosil« l*o j« razumljivo, eaj je ta vzgojni ukx-op rodviden ob posebnih pogojih tudi na olajde ,jOlaoiefcne ooobo. Kot Poljaki kazenski zakonik predvideva j-o- ofi kureborja, c o je izrečen vzgojni ukrep nndsorotva otnruev nil skrbnika, i^rodvi deva toko ixkaoft tmdi JutpGlovmsfci knasnakl enfconik, 5e je l&reden vzgojni ukrep atseoSjega nndroreivn otarfiev ali skrbnika« kod vsgojniol ukrepi, ki oo Uvajajo b-veo ooajttve proufco-uti v dooudoojea cUadelstraikoveci okolju ponnet jujenlovcdp aki kosaaski zckonik oo oddajo v dLeoipiinaki monter «a nekaj ur ob i/j?cs.:.al&rdh ali delovnih dneh« NndcOje omogoča jugoslovanski toMM »sfconlk, da ne mladoletni storilec fc*. anivega dejanja oicer izloči la laatnagn okolja, vendor po so >rl ton ne one ji njegova prostost« • To se doooSe a vage j-* Qi» ukrepom stročjega nadzorstva drugo đruSino, 5B 4wouakt vaijojni ukrepi oo v Jugoslaviji i nitko uporabljajo sift varkom alađo ietne&r storilna tts&nlvegn dojnnjn in j® pravilan® od u$otovljeno struktur® osebnosti odvisno, ko-Mapi od trsk vsftojnih smnodskih uka?er*ov bo sodijo uporabi lo. Po poljskem knsonakota zakoniku s® Iritko odda v vs^ojai zavod otiok iu pa JUidoletaik, ki je iffVS&tl ka* salvo dejanj« tros jra&oodnosti* L® iujouao mu v kok arwod inbfco odda aledoloujlk, ki Jo oboril kcnuiv® oojoojs e res-oodooafcjo* U^tiovljenn ras lika Jo i^uuUmv kor oaotjoda so-dl^čau v ihitionlsviji členki mladoletnik storilcev knsmlvUi dejanj dirko uporabo vs^jno^n ukrepa oddajo v valjal sovo d, us oloOo oa bo, da ue pojva vsajal sorod a® omejuje pri nas lo na vn^njalioda la da obuu^a tudi Olj očko domove in dDtaov® učencev v ^upoetnrstvu. Jfieasdald. ukrep oddaj® v pohajkovala! cnvod po poljskon ko-suuakua sakoidku uokruaa vučjemu ukrupu oddajo v v&uojni poboljoavalal doa po ju^eiovmflfcatt .naenuktea sakoaikiu >*»• »en* da s® more us Jtoljekea oddati, v poboljuovtdm sorod ola-hieunik, ki j® oboril t-naoivo dejanj® e rusehnostjo, J® »•slika d® v bos, da mer® ostati situlo letnik v poboljšava]#* nos sevodu do dopolzkjouoya ki leta, pri od® pa v vstjojno po-boljLovoinom domu do dopolnjenega 23 lofen starosti* Pri tea po masonskih eckoulklii obok držav ni v naprej dolo«con doba bivanja v avodu la e® ta določi naknadno po uj^etju prevaga* joaja. Vuadar pa je doba bivanja pri na® euujona na .ajaanj ®no in na največ pet lot, dočita na poijakeci ni otaojona* VI- noica abaroufcaa doba v vzgojnih pobci^uvalalh 0n..jvih pov* urača pri nas dosti problooov in sl vzgojitelji v loh sa-vodili dalijo aproucaab v Leu pogledu* '2o fccabcOJ« Lar Je njihova prodizourBEbn uravnana prodvnoa na aladolefcnlke pod 32 loti atentati# *ia razliko od jugoslovanskega kazenskega zakonika uruja poljski Masonski zakonik po jo jul iarok oddajo v ^obolj&evnl^ ul zavod« pojo jsl odpust s pro staj tuja *aga ukrepe in * ogoj-uo neueutibev aladoIwLnika izvan. zavode* Vsi ti ukrepi so načelom selo anatemi in lignjo v borbi sopor rocidivo velik preventivni posuta* ^uuiuo« da bi uoaalo poizkusiti mar-vedem tri institute tudi pazi im in če bi au poskusi obnosil« Institute tudi zakonsko urediti« kor .»osne ju^oslovmska Jnsenaten zakonodaje poleg obravnava-sik vajojnih ukrepov s otaojltvljo prostosti v drugan okolju 5« oddajo v disciplinski center nepretrgano se nekaj dni in oddajo v zavod sa defektno alndino, lahko u* atovim, da Je eistea vzgojnih ukrepov Ju< ^slovanskega IMMfcMia prava bolj dUTereneiran od poljskega* J?ri ton se rrseui.ljivo slada os različno dobo nastanka lasendklh zakonov v obok drSavnti V ru^OJ zrcalijo tudi navoji. 1 dOGC&ki triHrftnnlvv5U» uisli« Tn ugotovitev volja tudi zn vmlXino obravnavanj o polnoletne osebe« ki Jo lvvr&ila kromlvo dej suje be Kot mladoletnik. poljsko« 1 monsikm zakoniku so tffcn oseba letite kaznuje, vendor pa JI aođl&če po posebnih prepisih oni 11 kazen« Po jugmiovanaftm kazenskem znkomiku se v talcih, primerih sodi -GO- le ob posebnih pokojih in m naSelnisn 8QpW tffltoo osobo lahko izrado vogojni ukrep ođdrje r vs^ojni poboljlavr^lnl doa« do im ja storil« polnoletno. om\m kaznivo cejmjo ’sot atm-ejSl alodolotnik, m lahko kosnulo s elMolefcničMa sapo* roa, 5a obstoječo pofoji sa uporabo te kasni* Osrednja eaaSilaa malika uod uxoditvij© ijolsfioji oXadoleb-oili storilcev kaonivlh do J naj v keseixaise© ai&fcatnu obeh ov» Sev j« ▼ bom, da je jo0Oiolovtmflki kftionOfct sdfconlk apuotil prrnrno etični kriterij mssaodnostsl kot -UMielj keaeoete* odr »vomoati nlodolfobnilOT, do sre »a opombo vpojnih ufcro* ;©Vt Peljafci knseueki »okon pa ta Kriterij uporablja« Jugoslovanki k neenaki aokonik pouncrje v nasprotju a polj* Gkla bolj oooi&Lac, biopaiholo*i&© in p*đ*@efitoe uoueabo, ki noj bodo odločilni an vprottnaj* :Mon«fc«0* o^;pvorao»fcl in. uporabo bosenskih e&akoij »opor eladolebnaea oborile n kasni* vih dajanj« £*ri tam jo .mulvo dejanje io oi^ptoe * enak snaecaarjenoebi ali i-csalidnih družili eofcenj ulufo lot alkov« oebnoafcl, ki ji jo trobe o priporni« va^ojnia ukrepoa sr\jo-tovifcl vs®oje, poboljšanje in aed&Ljnji reevoj« ®o necelo pe no volje en .nanovnajo nindoletnikov ned 10 in koci sfcerosfcl« Jlovulireui kasensfcl »ekoui jo uepraa prejdnjl ureditvi po* lažete alndolo taiU storilcev .eanivih dojenj sicer veliko bolj poudaril vs&ojno aisol, vender ©a ni uo0el odreči pojem prititovnouti in krivio, ko jo trebe ata. «jooQU alndolab* ni cu. isroči ,;aaanf pa najet bo to tudi lo iejeano« Končno jo trobe budi u ;o tovi ti, da poljski kosenski zakonik m posna socialne ateupino storilcev knanivih dejanj, ki jo obravnava jugoslovanski kcaonakl zakonik pod pojaoa ala$8e poinoletne oaobo* 3!o Jo imumljivo, ker ao Je po-k»aba 90 poeetMfesi obravnavanju tm akopine atorlloev kasni- vili dajanj v koseueki aniioiiodnji |>okfisala goIo po novejših ugotovitvah krloloolDčloa cnnnootl« 2* Posebnosti tem nekega po stoika sopor nlndoletnike Kfsemic« zadeve aladoletnikov obravnavajo on Poljake© podobna asdliSa* fa m enotna in ne kot pri nas, kjer Jo po Mi kasniveg« dejanja >riebojaoet mpasf alnđeletitOca »topilca kscnivih dejanj rradeljana med občinska in obročna sodišča* Ponenbnn Je razlika, da »odiJo v pristojnost sedUMS ar. mladoletnike na boljokon tudi vperSmja la rodbinskega rova. Mml-t da obravnavanj« vseh kazenskih nndsr olndo-letoikov določenega sodnega območja in obravnavmjo rodbin* akth in k&senaklh sadov alrdoletnikov pri ono© oodifiča vodi do vodje epeolaliaeotjo in do fceneUitrejšegn osnovanja ulodo letnikov svojagn sodnega oko litin* Po jugoslovanske« snkor&Ttu o kanonskem postopka Je sicer aofoa adruHbav vooh krmo iških sadov pri otseoinsa eodlčču« m m uporablja prađvaok sate, kor nrtrodi potnih etročkov podmBujo colotne cr’roike kasonskogn postopka* Po drugi obrani pa Je okrofim oodi&če tudi preveč oddaljeno, da bi Itfttko aaat« breč TMSredeVMj« občinskega sođldča, is« vedlo kanonski rxmtopok soper mlado lit nega storilen kreniva- -Gagi* dejanjm, Kulisa ob&lrul&th aodtftB In aotoostfl tsonojito-aa aodolevmja 0 poraolnlal aitt&taal v občinah, slnati s ^hrfcotvsatal ostani, dajejo verjetno vodje jouotvo 3» bolj-Ćt# eposnnnj© ooebnoofei storilo« In rraisnr, v katerih Blrl. V fcaosnaksa postopku sopor eladolo talke lom oodutk »e ctler* dolatnlko vm Poljakota solo poaenbon polo3oj tor opravlja tudi nekatera opravila, ki Jih part. nm opravlja Javni to Silo« • Triko je rm Polda m taodSolk e« alnđolotalko In a© jev-ni toSlloc tisti, ki presoja poaoatoioab neuradno pregonlji-vlh kasnivih dejanj in pOtMMl odi©««, ali ksi» OVUtt kmsorski .»oatopsk sopor eiMUktftli «11 na, Toko kot pri ima vodi tuđi poljski nodnik ms nlndolotnitoe pripravljalni postopek* Po hor& T*n*m pripravi j alnoo pentopfcu oe tna nadaljuje kanonski postopek« m kot ort tjib, n« podlog otmlola-r»ge predloga jtirnsga točilen, oarvoC rm podlagi d?lop« o tonffontti ^riprevljelneia postopka, ki ga leda sodnik »a alf— do la talke, Po formalne pravnih kcaensklh prodplelh obeh dr£sv 0© v pripravljalnem postopku sopor aintolotalka posvađa prm po-sobna */osornost ugotovitvi osobnosti olndoletnega storilo« fcasnivega dojenja, vendor «0 vredpl«l ju^olovonokoga sako-niko o osondciiti postopku v ton pogleda bolj diforojiotreni In izroeao poudarjeno 3odolovnnje strolsovnjakovt socialnega delnvon« adravntka, psiholog* la psdngog« tor opeaovnsnjs RlndoLetalk« v znvodu, . ocmibaoat ubiranja podatkov o mladoletnikovi osobnosti Jo v poljskih in jugoslovanskih nnltottoklh prodploih solo poudarjeno« Nn loij skota 4° to naloga kurt** barja, v Jugoslaviji pr skrbstvenega organa In s® to ebl-rmjo lahko propusti določenemu noolnlnacui clolrwou afcrbob-vouofja orceaeu Kurnbor Iriiko po ovoji pvesojl pilfcogn© k indolmri ooelnlrao rnkste© psihologa all psihiatra, dodta se pri nas s a prifcognifcev tokih strokovnjakov po sakouskih prodpisih odloči aođi&Se« l'aa, kjer obstaja centar on oo-claloe dolo in ioe fca bom reslidnlh strokovnjakov, po jo poročilo o alndolotalkovi osobnosti tsomsko dolo« diodo preventivnih ukrepov sops* slad© letnika V priprevijrl-nm postopku obstojajo roaliko mod formalno j ostniai kasso-akltti predpisi obeh držav. Tnfco prodvtdava poljski zakonik o fensonskan postopku bri ufcropa In sloort nad&or otw&er all skrbnika, nadao* ktupatorj* in pridr&otojo wlndoLobnika v sny .-du so ouvrsuje« Ju;oaiovan«ki zakonik o kassouiikoa postopku ui«ilvioovo budi. tot vrat© ukrepov« *ri onili *;r© sa bo9 da •© aledolotnik iclodl is okolja, v kaborea j© do oo-dej živel oil do eo an engobavi noobmitov* $© &o lahko do-oož© 8 oddajo nlsdolo feniks v pcahsdai alodlnoki ta, ▼ vsgojni oil podoben saved, Lot tudi s izročitvijo tuji dim-Sint* Fri družili ukropih gro so to, đo a® mladoletniku zn-(jobovi pouoi in varstvo, kar ne dose£a a nndix^otvoo skrbstvenega organa* Tretji ukrep pa j© pripor, ki uo lahko la-Jcuaoua odredi is raslogov bogoaunnoebi, iboreoljo in kolu-si jo« Ob priacrjfsvi preventivnih ukre av lahko ugotovi«©, da ©ta dva tako ukrepa pol jakega zakoniku o ozonskem po-otopim (nndaor starčev in nmSmow kuraborja) umerjena *«©&- V0I3Q v roučitev olado lokni tove oeobnootl, tretji (zavod sa čuvanje) pa j© Xml i|m bolj dofconcljako funkcijo, Id pa oe Je atonfia počasi otrčati in a© ttsvflfcja v ustanovo, ki uaj pr*A glovno obravnavo mnlisirn uXadole taiiiovo oaobnost tor gn istočasno izolira iz jlsodljivoea okolja* Rnoea preventivnih ukrepov po Jucoolovnnakea zakonika o ‘.nsonjfcoo poo toplu pa Jo prodro«* audit; i alodolotnorui utori lea fcoonl-vogn dejanja hi too pouod in ga obvarovati od nadaljnjega čtodljivoga vpliva do -nodanjega okolja* Lo on lsjoono ;.ri~ GsopQ jo predviden prijjor, a k&toflia o© snoofcovi alndoletni-tova prtaotnost pri procoonih opravilih* Prt tata je znnfiliar. vlOi.;a polj«&ih z.'wodov aa Čuvanje, ki opravljajo dvojno vi£;o. Ha ©ni strmi tanjo značaj pritom, na drucl a treni pa anačaj obaorvaoij sfeegft savodeu Kor so ti zavodi nmaonje-ni X« alndoletnlboo, oo kot pripor nedvomno bolj prloomi kot pa kneonOki zavodi, v katerih m priprti tiirdoiobnikl v Jugoslaviji, pa čeprav Je po sotonskih predpisih lareODO predvideno, da taore bi bi olndoletnilr priprt l© s trto polnoletno oec bo, ki ne. njega ne bo vplivala Škodljivo* l2mJ nje pripora Je v zakonikih o ksseneitea postopka urejena mcllčno. V Jttpoelaviji mo troj rti pripor, ki ga odredi eodnik za ; dado letnike, najdalj on aoooc. Is upravičenih ra logov ga ara© senat aa alodoletnika olut> Enega uodičča iJodtOJČabi nnjvoč an dva eioooco* Tako aor© v Ju, ;o©lnviji biti nladoletni storilec kaznivega dejanja v pripor«, največ tri oooco* Hnqprotuo J® °® i^oljake« oladoletnik v zavodu 65 - sa čuvnnjo po odločbi oodnlka tsa alrdo letni ka najdalj tri ®es*Oi, Vojvodsko sodi&če ali vojvodski fcogiioo pa ou© po~ dolJSafel njegove btvraaj© v tea zavodu č© sa tri itroiOi, g©~ nernlnl javni toSlleo pa u© »a naftuljajt tri uooooo, teko da Jo alndo letnik tou deJonsko lahko priprl dovut aeoecev« Glede končnega obravnavanja alndoi© talka red aođl&čea obstoja v obih Or&avab bistvena msllfca# Ha Poljskoa sodi calndoiotK nll4i aodniii poedinec* V JUi'pslnviJl po obravnavo, nlndolob* aoga storilca kossilvoga daj m Ja vedno senat oa diodo letnike f bođloi na seji all nn glavni obravnavi« Glede vodstva glovw no obravnave sopor nlrulolotaal&o v obok drfievob. ni bistvenih raalikt Ha 3 olj Aid oe konča glavna obravnava a oodbo tudi, čo ©o »oper nladoiotnikn uporabi vssgojni ukrep* nil do m nlndoletnik oprosti* dočin oi po Jugoalcnr raak«a sakniUft o postopku v obeh prtraorih lada le Milep. Gos lika Jo rrfludljivn* ker Je trobe v sodni odločbi po polj ukom so*, koniku O' kanonski postopku rešiti. predrsen vpre&anj© Eti©do~ letnikov© nwaodaostl kot .uodpogoj »a uporabo določenih va loJrdUi ukrepov* omm m vm* HLAIEii;XS EMAti&HBI A# L j a k A tfa vprašanje o tora, knkšne ota cbseg in vrsto kriminali tat« no določeno® obcsočju Ja bečko odgovoriti, do ekateso podati, vorj pribliloo točno oliko in dobi odgovor, kl bo vonj do neke «a#x* malen ln providan* £Ti mnlls&i ooeno boga vprafcbfija bi bilo trobe fpttevati vrsto socioloških vsrekov in okoliščin, ki no vplivali ali vplivajo im ta pojav* Sokoon oanliaa Je novo da še annafco boSjo, 5© «kuč«ao » njo podati oliko kri-iittalifeofco - itli alo-klinike Irinlnnlibete - v neki drSnvt, kjar oo nm ramo*# nanj mano kot doua in jo c n to ao Snoot, da urno nepravilno oceno vvdje* Z41 m tni, da jo treba pri oceni mlođinak© kriolnalitebe ms Poljsko® predhodno poudariti nekaj sp ločnih pogojev in »nnčlino«ti, ki m taoli gobavo velik vpliv na rnavoj tega lojesm smoga, prav tako pa tudi ne ras Učne oblil:© borbo proti njemu. koljska je nod vsemi ivnfikid drSarml tiste, kjer jo vojna trajala najdlje la jo o oh tovola oi roane človeško in mats* rinlne Irfcva, 2uuu ao pridcufittj« ja dejotvo, da jo roljsko ^d vsemi ovropnkiai dršavnai po letu 1^5 najbolj ©prom* s"4ln aejoi dobila je industrijsko visoko raavite soli dno po« - 66 ~ krajine, kjer jo bilo trubo neoaliti okrog 1u*uk>*t*JO Ijur-til* izgubila pn ja precejdou del O0M»*iii vaJjoJtuiii pokwsr d in ter mormin aprcjeti SGuigront* is teU predelov* "& no* rod* ki jo itei okrog 90,uu6*uou ljudi* jo u> pouu*nilo ia-rodno dinnsiSno ulomci jaka gl banjo* sev posruesalJui po «e-voda pogosta popolno eproaeabo okolja* presodiuov v novo rsnaere* ukmtfco hipno la nusllns pretrganja &ivl*taujfjke~ go toka la vsoh dotedanjih življenjskih uovad* /into m me* ra prusenofiafcl, da so jo tako uodna dcufcbeal 4 rcuos odrt«il tudi v negativnih poj r vili* aod dxii^la tudi solo lmsito pri v^roornjlu, ki so nsosftajo as problems alodiĐJfce kri* ainnlitets* Kot najbolj splete* trditev j® v tej cvesi ooiioflo postavi* tl* - talndo- luteiltov je let« 1'jb1 iovnile tesanivn dajanj* v skupini)* • romat povratnictvmj *• nad la lavrCavmjo kasnivlh dojenj as je ©preuonll (kroni* vn dojenja proti preuo&Guju spremljajo pooaobo pojavi ftu~ Primerjaj Marla Jto&oat* uahowiea* rinr—lt pvaap i sedmin « .roku 1965* dtaiotyn .jrkiowaictvm die nlolotnldh* 1965/1, str* 5 Jrodafckl, a kotoritai rmpolr^^ano (to oe podatki aodm afc«fct~ wikiam) ka&Qjo VB& u Lato id be, kot; koki podatki drugod* odr* krivnjo neared ©eiaQ «aa del ^nx/blooc in ueooavaaD inklsb, do neodkritih dojmj in storilcev pxttoej ve$. *oioa koga ae-vedn nino upoii fceveni vodafcki o .iroicr&fcih, ki 3« rešujejo po ndiiiilfitxntivDO kaoeacki poti in sat$0 nekoj 10.00C irine-w la too. 2?a dejouje. .00 pogouto iarraaito huliganskog* »no-čaje^. i'Oviatki sodno ebotistike o kriminaliteti wimi© letnikov sa veo ioljako »a iota 1957 do *1960 Im&ejo ktiMtjJo »liko* Zabola 'll Mladoletniki glade im ođHllMV aXadlllffeih eodifit ' v lotih 1927 do I**)35 SkUDGJ G&locbn aodieSn Lot/O X * usto- oprosti fc- tktea.—m_ V obsodb« 3» - - dnugi nnžla 1997 25 110 100 27,1 6,2 57,4 9,3 1956 27 405 100 25,* 0,4 60,7 7.5 1959 33 709 100 39,5 6,0 56,9 7,6 I960 36 072 100 30,6 6,6 56*1 6,7 (Xiefcn 1961 Jo rfeupno & tovilo nlodolofcnlkov, ki no bili v :*>-otopfcu pred aladlnkkla aodiiičoa, sanSslo 46*648)* ‘'*Wiu»rJaJ Kolina Zabrodaka, Jurodnja *ucc »n saalo ljetnih« »n oradjoriakm ciillcljoca (v nodaljovonjui ©•dna statistika So bolj ali aanj oaotoo urejana. I>o-dnuki so alodolatnike od dopolnjonoga 10 do 1? lota otiao-atl m m anSeli »birati delo po lotu TJ!fr9 ko jo bila ia-Onan uredba □iaitfcrofcvn aa pravu aodja o trn, unj aodii^n sn nlndtolo talko obxwvnsvajo v tefwonokib »odorah aaat> mladoletnika v tej »terceti (in na tudi nlrj&lh, kot ao t» da-lali prad ton)* V lata 195*5 pa ja na podatke rvxtim otoki-n ti •'to oodno vplivni sekan o nunaatiji la boga lofcr* OodUMa »o mladoletnika m, kco vidimo, preaaj pogosta ustavila kasenafal po nfcopek v fnai priprmOjdlziag* pootopkcu 9nk&Mi ustavitev j« noSUft, do sodnik meni, 4n bi iarak VOgojnega ali pobolj&evnlaaga ukrepa na til auotoaaa* Pri pri borih, ki ae ko Vinjo "tta Osme and la" gre odraca aa takta* prlaoea* kjor codli&do ao mladoletniko ni bilo pristojno« V rubrika "oboojeni alnuolotniki" ao vfcljuSoui alndo letniki, ui ao jim bili iarajeoi vagojni ali poooljdovolai ukro-pit prav tako po tudi tisti, ki ao bili obsojeni na kdMl (v prlaorih, ko ao dejttje oborili kot rsiodo letniki, obsojeni po ao bili po oofcoaSauoo 17 letu starosti)* 71 mm Podobno alike# kot gornja Nobeli% fca&ejo tudi nnalodnji po~ aafcfcii * 'fcnbola at ft1afl>l~tri11rf v ebMPaatl 10-16 lat, obaojeni v latih 1957 - 190O24 Loto 10 - 16 let ti tovilo indole miki na 1000 rilo- t mlake dole laikov nod px»-____lasali ‘ 1957 15 019 100 4,9 100 1950 10 021 112f0 5#5 100*2 1959 19 730 131 »4 5#7 110*3 19G0 m 530 136,7 3*0_________ 11**3 Kot ju ooprito retrofit is tobale, a tovilo oboojenih nilmloletnikov konstantno meto - in je nmiSalo tudi v letih 1961 la Pri ocenjevanju tec© porno ta po oprem biti dokaj providni* hejafcvo je neared* dn je pojuimljo, is katere m prihajali cilado La talki 1951 leta, &fcela na Poijtikoa približno 3,000.000# ilnaoo pa j te jo okrog 3# 600,000. Vendar ka&e krialnaiifcotno fc tovilo m blede m to poved čaje, do ure rnavoj togo pojavo na Poljakom po podobnih poteh, kot v vođini drugih držav* Da je toou tako, doknaujo nm*o6 tudi onocso vodjo publiciteta. Podatki v tnboli no lsmdunnai po podatkih J. tfaoirusicoca v dimku Itynaulka prsostoposoaoi niolotnioh w Polaoe w lotach 1951 - 1960# Probloq/ Kryaianliatiki# 1962# &t*37-30, ©tr. 343 in po podatkih ietuga avtor jo v o.e*l., otr* 96* Prlaorjoj Italian Sahvodako, o.c.I,, atr* 15« -72- kt Jo Je deležen rroblen nlodtn^ce delinkvenc trnke v radiu, bolevlaiji In v dnovneta tlaku* 'Pudi Č© pri oceni S tovila oboo jenih aladotebnikov upo&tavaa* no, dn se Število alndolotnirsov v vem pro bivalo tvi otntno vole (neravni j rimafcefc je bi L nmvo& v lotih po vojni is-xxidno visok) i vendor šeni J. Jnainrici, da bi ooglo biti leta 196*> o boo jenih okrog a6#0G0 mladoletnih delinkventov, ker jle <& j4 ved, tek leta 19GU# ’ito po jo - deprsr gre curio srn 0001» - gobovo snnk, da jo treba torni vpra&onju posvetiti vefi poBomoBtl^« octatkl, ki ono jih navajali lunje, kot eplouno poljski podatki, nosao vrednost določeoiii povprečij In &o »daleč ne 06-iisAvcJo OGloiaemeije kriminali tete v poo«aoanlh vojvodcMUb, kor je ta aladinako kriminaliteto v to j državi, nerodi r nalogov, ki tioo jih navedli, posebno aaniaivo* kot lahko prl-finkujcoo, je alsdlaskm krininalttota anjvičjo v vojvodstvih, kjer jo bila algrmlja prebivalstva največ j a (snpodnl predeli, Gdansk) in v vojvodstvih, ki obsegajo osebo, ki ao oo po vojni Bineti hitro urboniairoln in lndas tri alio train (unrosn-va, Ldda)* G truli tura kriminaliteto mladoletnikov nsx roljakoa odraža v PG Poljaka televizija je n#pr« leto orgcaalalroln ciklus oddaj, i>oave2onih tenu problemu* ?9 r J. Jmlnaki, o«c« I«, str« 141. Klelo anagilaoetl, ki jih teoretiki in rralskovalo! osargujojo kot tipično v voiliai du&ol. Mi 3* struktura aolinkvonoo nladolotaili* obno.jonih v lo» * tih 1 95? - 1960® Obsojeni ala* 19$? 1950 1959 19» ^ iuS m N * U * X P n * Jkupoj 15 019 100 16 021 100 19 7*tt 100 ittJ !>& 100 proti »na. pr^»?.«mju 7 302 40,0 8 594 51*1 10 150 51*5 10 529 50*4 probi drufc-bioMtt p-vnoSenju 5 753 50*1 9 3% 35*0 6 995 95,4 7 743 37,7 sapor življenja lx& telo 909 6,1 ostalu )Mft» tliva dejr- nja 1 175 7*0 945 5,6 1 059 5,4 1 506 8,3 1 526 7,7 1 038 5,1 1 410 6,8 Veliko voftina ni* dolo Kiltov (00 - 08 ,0 j© i«v*#0V*la kresniva dotraja sopor prenošenje, bodi«! družbeno, bodisi enaob-no« Kasni va dejanja sopor druSbono proao&onjo 00 a® Poljsko* sajerfca v posobne© anteorm is loba 19331 v podatkih tpmje bo-belo po obsegajo budi kasnim dej soja po koaouatooui ankoniku, 5© 00 bila lovr&aon sopor družbeno prguoSonjo« Mod ..osni viol do ja.44 »opor aosebno prečoSenje 00 bil# tatvino v veoh l< bili najbolj potswitns* Mod koaniviui dejanji sopar družbo* no jroenaftanjs pa 4# sneflilna tako iosnovnna prilastitev, ki bi jo lahko osnaSill kot ptttifaot tatvine. rTrelodoja* nojaod-no44a skupina iu^nivili dejanj 00 kasni va do j arij a aoper Slv- Po vso to po J« Jneiaakl, o«c« I«, eti>. 90. ljenje ir; selo. &od i*03QU03aieii ussniviut dejanji v be j e*;u-Pini ae bilo anjpogootej&e lahke telesno počkodbe, vendar pa ja bilo 15 do 24 ji od L oh stori Incur, ki oo odgovarjali sa hur-de to lesno poškodbe# 11 do 18 ji pa »a sodelovanje pri ubojo^. diodo raslih v strukturi riaincOifcote oed alrdoletalki v ao-atiu in zm vnsl poudarja JasinaSdL v ovoji občimi etudi ji* da 1«valujejo oi«dt> letniki no vosi ved kesnivih dejanj sopar ftiv-ljenj* ia fcolo ia sopar ramie, tor vod keeaivlh dejanj pav-srodi tv® aplc&no nevrjKiOoti (poT.ig)^« nosilke, ki oe nraab*-jo na kriainnlitabo fantov ia deklet, oo preeej noisraelte in atotiatično niso značilno« Okoliščine, ki je pri strukturi kriminalitete In Mladoletni* fifce krlalnelitet« posebej pcuoabae, je način isvruevnja kasni vili dejanj, * lotlo nr. to all izvršujejo mladoletniki kasni* va dejrmja posmi&no, ali v okupini. dedna statistika ta pa* dotok običajno obsege, vendar i>oudarjm JosIlmS:!, de sodišča n® isvodo ničeeor o tee, nil pripada Mladoletnik kobrini de* ttnfcvenfeni gaud. ali ne^1. Zato iaejo podatki sodno statisti* ke le orno j eno vrednost, ker ne Morejo odkriti nmo tiete oko* U. čine, ki je gotovo najbolj ssnteivn« * 30 31 3Q ttriaorjnj J. Jasi riški, o«c« 1» str« 101« Prtpoenltl je treba, de posnajo poljski predpisi dve obliki uboje v smislu člena 155 ki* uboj in unor, kakor ge je določal predvojni jutjottlovnnoki kaeunokl »okoaik« dodatki se nanašajo na ka-tnivo dejanje uboja« 30 Priaerjaj J« Jnnirokl, o«o« 1«, str« 109« 31 Prioorjnj Jsatns&el, o«o« X«, str« 119 - 130# ia3« ♦sMMte* Mi ataMMMoitti v lotth tjJ? dr ty& jl&d& m število maaMoMt** uai two n tjo M» tt JOB two tl?»S <0--id®"* jk^KiMRr s you js.m o tat 40.3 7 aaa sp 7 m m* 8 onisi ooi»» dOSMSoaaaa 3 576 3fO 3 000 22*0 4 ?07 34,1 4 792 3*3 ? okarini* 5 0?3 37*0 o 39 37*1 7 25* 30*9 7 89D IM V &sujlA afawpoi) 5 073 W 0 .39 tow 7 a74 too 7 It too do 5 ossot? a 407 43*3 a 304 40,0 3 34 MM 3 409 43,9 # aa*M t 2*2 20»fc 1 3» M* 1 777 at.4 1 89r s»fo *j0 Ci 1 39 3*9 t 39 19*9 1 M?0 0D,8 1 408 15*5 7 oil val objete 69? ia,a Oja 3.1 773 t. .a 1 075 13.0 V sofcali oo losom olmmmmal mimtH.9 tew j© ^indolo^^Uc iarc&il imiiw posado is &&a txmtib&iium in Isa io ua^rs^o twattAl v #^iol Jw©& 0o taaob nil vod tiOola&auaap« V nižini b i*od oMtaaUtl 3® SMSifflOt teoanlwo Oo^m^n, wd Isofc tim tvoillMi Blw1»>»0iiilliMf* J?»tMiMSoo 7 «* 9 > Mb <111,11100 9*t 4® dujlli v datUt * polaoiatolfil^* V aw;: i a ssotUiitM^ Ul m? nena&tfw aa Mtrtlw&ataa roa» pBP*Olt*r MBlataiaiMi isltflBltftffAMMr* 5a intilol bold pen* «WMM ?*> 0« «Tn»irw«CLf o*u* X* ati?« 132» „ - 76 Costa v tistih par cel h, kjer je člamika bo delinkvenc« vodja* Annllaa, ki jo je v BW»i o toa issvedel Jaelankl, potrju-jo to hipotoeo in fc*še, da jo vlfiji tolež krtediMOltete pe,'.;o-oto tudi v teei perioda božji* iiončno volja meniti So nadaljnjo *maBilnoat, owed da m bili ctlndo letniki, ki ao l::vržovnli Ttnsnivn dejanja v akupi-ni, v ovpre&ju alejdi kot tisti, ki so jih i mrrtfovali poen-alčno^* ifo m Um važni bi bojjli biti na ooetno owremos ti ulndinuko telulaniitobo podatki o pomrotAf Sodna etati; tika ta poda-tok eicor o bosem, vendar 00 aanofia pri tam na tako iootiova-ni register- pro kasno vanj, ki pa lahko pokali lo delno oliko* Trn podatek je \h} anenju Jneinekeo« prevod optimističen, ker teoBo amm famtalal povratek, (so jo povratek, ki jo vu*-boležaa v kanonskih spisih ln jo oovoda ožji od dojannboc® povratka* 1’nbela 5* Povratek obuojonifa cilodoletnikov v letih 195? -I960* 35 Oefto Ulwdolet-niici skupaj 1.-.- - /*. ... . ."f~T ib Tir -n 3Pgod*caanovtB3i * top oj # *> 1 X 2 x 4 in 5 x večkrat 1)97 15 019 100 05,5 14,7 100 79,6 15,6 5,4 1.4 196® 16 821 100 86,7 15,5 100 81,1 15,6 2,8 0,5 1959 19 730 100 08,2 11,0 100 82«5 15,5 5,4 0,6 1900 20 520 100 86,7 15,5 100 82,5 14,5 2*5 0,4 ** J* Josi neki, o*c* I*, »fcn* 134* 35 d* Jfisinokl, 0*0# X* o ur« 126* &» dolino limonini ti »Ufc© o nlffitnafcl kriminali t» tl In sinuti videti, MfeftM ,1© dntlbena rorfcoid* nmdo, QM» vnao a© ^i^obo o snežiti budi ttnllHI uesmcidt ki Jih upo-jmblJfjJo iioper mladoletna delinkvent© poljak«! oodJidrw *>&• m statistika* toMt padntfce uporabldmao pri crviđontAra* odu, lodi priuere, ko obravnavajo mladoletnik© gilartlnaka fetouiiiSa od ki jiL obravnavajo radan uodtdčo. To o® dohoda, du d« uJndo letnik iavaefiil Koaalv* dojojad© aki*-paj s odrnaiia ooafcoriioaa* pa do ateso&il poebepek d ovni fcoiUeo* ali do d* v poa tepta* oeeba, ki d« «ico* polnoletno* pa jo dt^injo lavriiila peod dopetadania 1? lotota ataro-t»ti« 7 tea pgftfMlMt oodiiifio tako polnoletno osobo fcnsnuja, to;jdfar ..lojm so^raSioo kasen Inredno omiliti« Tabela 6* Obsojeni raladoletalki v lotih 1997 *• i960 Glod© • ua isročene aaakoid«^® larodon© aonkolje 1997 1998 1999 I960 kladoiotnlkl skupaj 19 607 16 131 21 099 21 074 ttladinakct aodiMa * vzgojno pobolj&o-volni ukrepi 14 939 13 ujo 16 614 19 m kodna sodioda • v^GOdno poboljševalni ulcropi 660 991 1 116 ditiaege vire (t-rloer earn srn leto 19581, non fee vofcnfte naeleđajo sliko. •ebei* 7t Xm*6eni vsgojni la poboljševalni ukrepi v letu 1956 Oponin ži&d&or starčev tetCJO- Va«0l}?- iTii« scored lobolJIMd#* ni Mrvodr-po- *01)013-Sovnlni .‘ifcupej arvoA.. 16,9 22,4 27,4 5,3 21,9 5,9 99,8 Iteeaenei* vgekfltaor pomafc Ibroftenlh kcusnl, km? knfie tudi ne to, tin o© Jo povoSalo 6t vilo jtereJSUi nletoletelktiV, «#x«J tekili, ki oo rtejenje lwiiUl ttk pood kflMM&prcvQo polno*, ietnootjo* Dolorae pa Jo varok potraatu pe cay^u Jnolnakeoft tudi net«8i$a6j£e evidenca o teh storilcih^®* frteoGteJa kontno Se uadajo v «?afeaaJo, kl u& adi pommtmo sa nnnllso pojnw alođineka krl, iin«li tots© nmroč, smerjo aod spol cm stori leov ia efcnsoefc aboriioev saotrrj .plooiio knbo-Goirije »inđolot ilov, ki sega na Boljetoa od dopolnjenega 10 do dopolnjenega 17 letci stnrootA. frsbela Bi £lrdoletniki v afcaroofci od 10 do 10 lot, obsojeni * v letih 1957 do 1900 glođe m sspol^ loto Uledo letniki skupaj Pont je Dokle te & * ‘ n * n P 1997 14 693 100 13 634 93,o 1 099 ?,o 1950 16 356 100 13 070 92,0 1 206 6«0 1959 19 212 100 t? 756 92,5 1 456 7,5 1900 2D 026 100 18 566 92,7 1 460 7.3 m r trimrjej Infomnfcioa, otr* 15 PrirsrJnJ Jneiriaki, o»c« X# str# 59 ** Fovwoto po J. đtoslTUfcl, o,c# X*, str* 71 Podntftl te trpele odkrivajo splofino ugotnvtjano čustvo, da jo deleS fnntov rl mladoletnikih larodno viook, kar te bilo oogeffs pjAditeiJtsfci, Glede no to, da sto spodnjo ta agonija sue j n kreole odgovornosti olndole UoTkov v Japiltfl^i in no HAJ uk« iglični, te osebno r.nataivn in »a MCaMt pričanj« tudi tselo vrB-mt io s toro o tam distribucija, otirooa <©le8 postmeaslh letni-kov v celotni :xialnalitofci alrt9l«tnlk9f. 'Čebela 9* Klado 1«talki * v letih 1957 *-----------TOT" v .jtosoiibl od 10 do 16 lob. obsojani - 1960, po letih starosti w w J. M*flki*e$ 14 693 10 let 970 11 lot 1 382 8,7 12 lot 1 566 10,8 13 let 2 351 16*0 14 let 2 797 19,0 15 lot 3 099 21,1 16 lot 2 623 17,8 16 356 100 19 212 100 20 026 100 1 122 6,9 1 430 7*3 1 402 6t9 1 723 10,6 2 068 10,8 2 265 11,4 2 009 11,3 2 <375 13,9 2 912 14,5 2 472 15,2 3 045 15,0 3 773 18,9 2 863 17,6 3 387 17,6 3 592 17,0 3 190 20,2 3 536 18,4 3 5® 17,5 2 970 18,2 3 071 16,0 2 594 13,0 ISlndolotnlfcov, ki So niso bili efctsei 10 let, d* bile v ;x>r- njih letih* 326, 465, 318, 494. Podatki to tabela jasno katero, d® Je neposredno i>rlaerjanje mladi?mko delinkvence im Pol jokom in pri na« silno tvegano la ga te boljo Opustiti* Ugotoviti orna*, de obsegajo ti podotki procesen delež (okrog 40 *4) stotih mladoletnikov, ki IH> neuih predpisih eiploh no morejo biti obravnavani v ke««»-okota jjootopku, temveč sodo prod akrbutvoniai osptti (otroci). 4Ci w Po vso to po Jrtainaki, o#o* I*, e trs, 39 00 - R. JUGOSLAVIJA Prirodi nepopolnih atafcisfcičrJLh podukov «1 wo#>gu .iwmtafino noRillslratl naravo kriminalitet* *li»d#:ibtttikev* Bn bi lahko dobili ftia boijfii fplUjllltd v mladinsko kriuinnllto to ,4° ba upoilwwrmtl pniTMB podatke organov notranjih Kotiev, ker aissa sorod! sa statistiko nudijo I© podatke o o^ado letnikih, proti katerim m bili is -ođ oni vpojni okrepi ali pa ao bili knanovnol* il podatki pn no oaocofinjo pr mri Ion pregled, $1odo no. dejstvo, da ao aaogi kr-a enaki postopki sopar rala-do letne a tori loo knsnivih dejanj sploh ao uvodeJo ali ustavijo In na rokujejo s lavenaodalai ukrepi* Se befcja Jo pxiaorjova krlnlnalltoto mladoletnikov v mednarodnem merila* »od ras lignita! difamal niso oouoSo nobeno primerjave* lo pn sabo, kor obstajajo Slnetl malika v določilih, kdo J® mladoletnik, k®J spada pod .pojo® ala&lneke-8® kriminala in v postopku proti mladoletnikom* Tn dojctva o#fco&aJ©Jo tudi primerjavo aladlm&e kriminalitete nod itoljsko In Jugoslavijo* G beto Jogi podatki pa vendar omogočajo splošen pregled ala-doletnlSke dolinkvonoo v Jugoslaviji. Podatki nm sInati ke&ejo obaoc* dinaallto in strukturo mladinsko icricilnali tata* Ob upoštevanju objavljenih podatkov41 ox^gnoov »a notranje nadeve Je bilo ▼ Jtifsoelsviji v medobju od iota 1950 do 1962 noeledaje £ U vilo obdolženih alitdolotnih storiloee kranivih g Janj* Leto število obdolženih mladoletnikov > alndo letnikov v odnoau na ukupno število obdolženih (incl*polnoletnih oseb) Indeks a boso lota 1998 19!« 7 093 6*2 100 1959 7 261 6.5 102 I960 8 061 6,8 114 1901 9 156 9*8 129 1962 11 030 10,3 196 la tega peDuu&a J« raavidao, da absolutno štavilo oladoleb-nlh »borilcev krušni vih dajrcij vsadržoiaa mate* V atnlnea po* rastu Jo tudi utovilo Mladoletnih eteri leer kosr&vth dojenj v o dno mi da ukupaoga števila obdolženih oseb« Fri ton Je truba poudari ti a da uo v šUnILu obdolžonih upoštevani le aladcletniki v storoati od 14, do 18, loto* Od leta 1999. a talno mete število slnJŠth mladoletnikov. Od celokupna ga števila obdolžonlh alndoletnikov Je bilo v lotu 1999 96 > elnjčih alndo letnikov* število nlnjših alndo letnikov Je nr*-to unditlo od 37 j* v letu 1900 na 49 >* v letu 1901 in Je v letu 1962 bo doseglo 90 V novmumih številkah niso upoštevani o it>cl (do 14. leta »tarnati), ki no atorlli do J raja e objektivnimi »neki kasni- ttaaardSiJn, llaloletaldka delinkvencija, H^rodna milicija XVI/19G3, te* 11, ate* 62 - 72. - aa - vlh dejanj* i bavilo teh otrok ni znano* V poročilih rn»ličnih organov m stalno poudarja, da č tovilo obrok.« kl 00 »borili mtiuocieloft dsjnmja, etalao naroča* Po riokafcorlh podatkih iso giblje ti© log kresili vlh dejanj, storjenih po koaaar* ssko neodgovornih otrocih v zadnjih nekaj lotili od 38 do 46 £ A« coioLupaega 6tovile kasnivih ^nnj , kl 00 jih oborili aln-Oo letniki. foefcoje ljudske talilo« dostavljalo prljave proti otrokom jrrvnici toSllstvoa* ho ti odstopajo take sadove skrb-efevonotau oribanu.* V prtasru, recidive sapročajo twimtot tožila atvn od skrbstvenih organov tudi poročil« o ukrepih, ki so jih poduzeli* iieh&tora togi letva tudi predlogo uporabo kour» kre taiii ukrepov, kl jih oorojo Isdnti jkrbabvoai organi* Ue-ketuam tožilstva ocenjujejo prijavljeno prinese obrok, ala* obi tlileus na Usodo, obarjeno iz objestnosti, pa pobe« sprožajo pri sodniku sa prokrfcke upravno masonsko pooUnpks eopsr »tarče* ha ta uočin želijo javna tožilstva po anl siren1 podržati seolaLno vnro tvaai službi, po orugi strani pa budi delovati na otrrse, da ^oovednjo več poaorooati vzgoji in hođaorofcvu ovojih otrok* &d leta 19S# raste oeveda budi utovilo fcasalvlh dejanj ulodo-lafeniLov in oioor prm tako v aboolutaea č tovila, kat feudi v odnoaa do celokupnega števila kaznivih dojenj* 'Bo nam potrjur jojo naslednje čtoviIke1 ka dtvaarđ&ija, o«c* str* &?• • 83 hO tO -tovilo k»-smivlfc doji mj mladoletnikov A kosal vih d&Jooj v odnoou do .skup- no&n Stavila vseh kasnivlh dojenj (incl. polnoletnih OB Jl) TruV,trp 1958 7 006 M 100 1959 0 933 6.3 115 19*50 9416 7.5 121 1)61 12 093 9*4 155 19G2 14 042 10*1 190 V tsh Številkah ao upočpevtsm osno kasnivn do^nnja po kaaea-aken zakoniku« Koliko nloctolntnlkov sm pre(.,ro3i sopor predpise o jraraaa rodu in nim, ni srnino. *tt inatio v mislili sla-ati preknSfco potepanja, Urcadolja, bemSonJsi* prostitucije, preprodajanja fclnanatocrtifaklh vstopnic, pretepov In prepirov nn Jmmih osatih, hnsnrdirmja i» porl-đa tuđi do dajrnj huliganskoga annBoja. primerjamo odnos mladoletnih storilcev knsnivih dejanj nap?« atovim prebivalcev v kmansfco pravni »tnrosfcl oln-dolofcuiatvn od 14. do 18, leta 4« tudi opoaea porast« m 4® msvidno is uaalednjih podsfltosr* - 04 - ho tO k tovilo prebivalcev v staroeti od.x14.-19. leta*5 Obdolženi mladoletniki na 1.000 mladoletnikov aed prebivalstvom od 14,- '|0. lota W 1,252.845 6,0 1998 1,190*610 0,0 1959 1,129.422 G,4 I960 1,087.923 7,4 19&1 1,125.135 a.1 1962 1,221.306 9,o V pounaesnib republikah 4« gibanje tUlndiiMsk« IxioinaLibete sela rosiidno, Konstanten porast Je «009## obesiti v ropa-blikch debiji la Itakodonlji, V Hrvatski, Sloveniji, Bosni In mzmGVtU* J® m3 aledlnske krlalimlltete neannko-moren, vendar Je v leta 1962 v vseh republikah alrulinslca kriminalitete dokaj nornoln, podla Jo le v Črni tori* Hrjvodje število aletdoLobnikov Je obdolženo rrcličnih kap* anlvih dojnmj sopor saoobno in dmžbono praiaožonje. ©n ten* sniva dejanja ao v skupni krlninailboti nloctoletnikov v atrJL-nm po—otu, kar Je rasvidno is absolutnih številčnih podatkov, indeksov in koeficienta kasnivlh do j naj sopeč premoženje na 1.006 iuoseniiko odgovornih mladoletnikov# leto Stavilo kasnivih dejanj »opor premoženje Indoles Kimtlva uejmjft sopeč prenehanje na 1.000 prebivrJLcov od 14-18 Ly£& 1996 3 393 mo 4,7 1939 5 840 104 5,2 I960 6 469 116 3,9 1901 8 247 147 7,3 1902 10 023 179 8,2 43 toanflPdSlJo o.o. lic* 64* ilratoiotmiki jociljojo ppođvnen ms Učne prediaefce majhne vrednosti, denar, obleko, obutev, tehnično preckiofc«, kole-en, raotorje itd. ▼ andajea čnsai ae unofiljo oed nlcdolctalki u osuii VR dajanja neupravičene robe msličnlh ko tornih y * | '■ ,'• . * vosil. Tr koanivo dajanja po dajejo olndbletnlhoa tudi priložnost na tatvino roBličnih m&aetov večje vrednosti, kot ao to slasti trene! etosrji, fotoaparati, lepi puloverji la dru^i vročal ptedaeti, ki jih ojdajo v nvtOi^biUh* Jteuss najbolj pogostna dojenja ulndoletnikov oo kasniva dojenja sopor življenje la telo« ®a .ejnaja so bi In do loto 1959 v porasta, od tega lota pa zopet podajo. So potrjujejo naslednji številčni podatki* Loto Čtovilo knsmivih dojenj super življenje in telo Xadoks Kasniv& dajanja sopor življenje in telo na 1*000 prebivalcev od 14* — 18« leta 1950 705 100 0,6 1959 925 131 0,0 1900 521 74 0*5 1961 490 64 0*4 1962 500 71 0t4 HtKMŽonjSfcA > osniva dejanja ao predrooa dooeaa otetoletnikov Is neat, Jod lr so tesniva dejanja proti življenja In telesa snrčllnn sa podeželsko ulndino. hote 1962« je 69 f* pro-•ožanjnkih kasaivih dsjaaj odpadlo an nestao u ludine, aa podeželsko u ledino pa je ▼ istea leta odpadlo 70 >» knsolvllt dejraj »oper življenje in telo« Absolutno število ostalih UnaK&vih dejanj pada od lota 1959, m - k«r kaBojo tudi Uh a&uurni indeksi. $o ponoanrjnjo naaledr- nji podatki # Leto ♦ ftberlto ostalih kasnlvih dajanj indeks Ostala kresniva dejanja na 1.000 prebivalcev od 14 • 10 loba 1958 793 100 0,7 1959 998 79 0,9 1960 389 49 0,4 1961 480 61 0,4 1962 507 64 0,4 V rsedobju ođ leta 1956 do 1962.40 olateUkAki ©torilt ođ 37 j* do 48 /* voah kresni vih do J naj v Sdrafttah* bodisi s ala-doiofcnioi ali polnolotnloi oocbmi. ▼ ton podlođu Je oposlti od leto 1936» ko Jo bil deleft oLodo letnikov, (d so storili kresni vo dajanja v ndruftbnh najvieji (48 }i) konstanten po-doc do leta 1961* (37 >*)♦ V lotu 1962» po je đ»laB oladoleb-alkov v ©družbah storjenih kosalvih dejanj sopofc name tol ha 43 Prlbliftno mm 5otrt1.no vseh kresni vib dojenj ao sto-* rili ulfidoiu talki v Uruftbl s avojlul vrstniki la ao v trkih adruftbdh s tar j ona kasni vo dojenja stolno raetla od Ista 1958. do lota 1961., ko jih jo bilo 28 & vseh kresni vlh dejanj tale-do letnikov. V letu 1962. je bilo v alatoktalAUl Bdruftbsh »torjene 23 £ koanlvih dajanj talsdoletnikov. Bilo bi preape« daj kaj več sklepati is toga podton. • V družbi s polnoletnl-«1 oaebacd ao alredolefeiikl storili v istina rosdobja od 9 do 18 i* fcosnlvih dejanj. Odstotek v takih ofcollbčLnah storjenih kaanlvih dejanj js rasbsl oi povrafcoilajv v lotu 1999, ko Jo bilo njihovo število nnjvtftje. Od toga lota obalno poda odstotek eilndole fenih povratnikov in Jo lota 1962 sno&al >,5 *. 7 VBoh petih lotih (od lota 1958 do 1962) jo jtarai tažiloe letno povproftao uvedel kasondfcl poetepsfe sopor 69 ji oodel-■•ortlli mladolotnlkov• Ootli.jca uo istekla kassenako sankcijo lottto povprofa* 47 £ mitetote talkom »opor katero jo javni tP-£U*o uvedel fcacanaki poefcppok. ?© 00 provi, o* javni telilo® sploh ni uvedel komo.nakmga postopka povpreftno ktoo proti >1 >4 mladoletnih storilcev kosmivih dej roj in dr. m sodila zoper nadaljnjih 93 2* alrdoletnlkov, sopar- katere js javni tožilec sicer ovodel kasooafci poatppofc, le tega ustavila* S® v»iorsjsno povproCno letno Število mladoletnih storilcev knm&ivlh dojenj s ftteviloa mladoletnikov, so por katero 00 00-diSda larokln twonsht oonkcljo, se pokalo, da so sodišča io-rekla kieondko sankcije povp,tedne letno amao 32 & ulocio letnim obdolžencem, dojim se povprečno letno 68 J* postopkov coper Toledo letnike roli bres sodnih ukrepov, denati se mladci© tetke »o i Stekli nrpram mlado letnikom v rao-dobja 199B do 1962 naslednjo število kanonskih 2 710 3 000 2 42$ 2 662 2 907 krami 1 990 2 211 610 180 89 TOjo.jni ukrivi 741 777 1 012 2 479 2 809 varnostni ukrepi 10 8 1 4 9 aposaroi aa krive toda kwHan odpU- 36 ena 9 12 «e wm Oota I960 je aelo p radio fctovilo kosai in jo uamalo utovilo vpojnih ukrepov« To zm m prceonoOo, ker jo od 1* X« ** ** Jfcnfciati&ai podobici bo leto 1958 - 1981 eo . o vse bi la stoti otifttdh sodlSnjfkav trveanecn g modo so statistiko, podatke ao leto 1982 eno dobili posebej aa to študijo od svesno^r smoda sa statistiko« kor še niso objavljeni* 1960 otopila v viilwo novela li feasonakoa sakonlktt, kl J« btatrvouo .^rooanilet obravnavanja nlnđololaallsov prad aodi-&»i* M. pa Je treba ..ripoanltei, đc. Jo v AbavUMi ltn-®ai v lofciU 1*iu, 1961 iu 1962 vcabuvsno &a jjokoJ j^riwiarwr o^wuavaaj uXndtol*bniU>v po pradpinih attziaveliroiM^o ka-eenakojja aukonika in Ja utuvilo alnđoletnlčkih snpcror T tah lobih đajanako Sa alBJ«, kob pa 00 v reaprv delnici nta* Vvdoiio u bavila knaal OodLftta ao israkte cralednja vago Jao okrepa * 1958 1959 19G0 1901 1962 hrupno W 777 1 812 2 478 2 809 Ukor 366 307 655 762 700 Oddaja v đioolpllnjđfci coniur aph a* „ 11 52 otro&ja nadaoentvai afrariMbr nil tfktMfcft and a* 422 995 647 druga anilina 4» 8 10 8 akrbabvoaoga orgnaa d* - ITD 432 642 Oddaja tj varjojnl »aavaft ata 68 13 175 vat30j:ia poboi^savrJLni dota 575 g0~ 31 «* uporabo Piiijwaga ukrepa oddaja v diaoip Utrniti cantor, m ta điociplinakl ukrep uporablja Solo od lata 1961 in tudi to la oa ilrvrcbdcaii* OodiSAn 1* lata v lato iantaga vafi tagojnih nkrqpor in ol^ °®* a In«ti vofi oddaj v diaciplinobi contor, stročjih nadaor- etav po ©torkih In akrtrafcveneea orn«aa tor zavodskih ukre- leo&led kaseneke politiko dUJd no bi bil ;opola* do no bi naredil tudi ijodrtke o isrokraja kasni nl«doletnifileec;n zo-por« od leta i960 dalje« ko 3© bila uvođena to. l asen, 8o-di£3n m to k nasu izrekala trikolo« 1960 1961 1962 hlndohjtrd&ki »opor ateupno 103 115 03 od 1 do 2 lot 59 55 45 od 2 do 3 lot 15 as 19 od 3 do 5 let 21 21 10 od 9 do 8 lot 6 7 9 pi*fco 8 do 10 let 2 4 • V lotih I960 in 1961 ao aođioda kaznovalo z aladoletni^dn zaporo© 4 ?t« v letu 1962 pa 3 j4 vnsdb ataloletnir.av« zoper katere ao izrekla keae&atee ucnkcije. Pri tem ono apodtevcr-li le ulrvkiletnifiki zt%>or in rta tuđi kazni« ki no Jih Izrek* la« ko so ourmmiwpali »barejfle primere« ki »o Jih norela m* aojnfcl fio po predpisih oonovoUrnoogri knaensfcaea sefi onika. ▼ vseh troh letih oo nodifiča lsrefcalc v preko polovici pri* mvov ks»«m aladolotnidkooa zqpom v trajanju ođ 1 do 2 let. dodatki o inznovnaju olntto letni kov knSoJo« da ao sođlžda pravilno pojmovala intencijo zobonociajaloa o izjouuoafci kasnovo* hjo. Bnaaerjo ©od apolona airdblofcnUoov, zoper katere no eodifida izrekala kazenske sankcijo« jo naslednje« - 91 - I960 1961 1962 ŽlCUpOO 2 423 2 662 2 90? mlado latalKl 2 acrt 2 426 2 64? cilrdolotnlc® 222 ;>36 2G0 MWMMMMVMM MMMMMN ■< Is Saga j« rnavidao, Or. co to rns»o.v;30 srsdajo uil lata kon» ot-natao fcnko, da grlile an 10 mladoletnih storilcev kosmlv&h dtojonj oaa mladoletnica* n C. PHIEEBJALJTI 3KLBPI Priaorjnva obmm in vrofco liinđlniafee terlnlanlttafeo v obeh OrSr'vnh jc zolo otoSkoSonn* *o prodwwa ntmA1 ftogn, kor pojnn mlndolotjno/^a »borilno ^«5nivegn dojenja v oboli dr8i*-voh ničta i&mtidm, Foljc&o otatlotifeo spoStetajo eilndalefc-noga abortion itnsnivocn dojnnja od 10. đo 1?. letu sbnrosti, OftiMl pa ođ dopoinjotwstja 1*. do 10. leta starosti. 1NMB boem ata obseg In wets, alfdlanke kriminalitete ▼ poljski 11-tarnenri bold o boo Inna kot pa v naši« Končno mo po virih, ki ko n*i bili na vol,jo, .aofsli noaUdovntl aledlnaka krial--nlitobo na ifeljgkan le oo lota 1961, pri na* pa do iota 1963* om m nmred poaeribol pn*r podatki po lotu 1>j0, ko t,40 sadoli void ati novelirani kasatiokoprami prodpiat* Kljub too teiafSM borao roxdeoSall nskaaati nekaj snagllnesti glad« nlođiasfc* delinkvenco v c boh drScmfe a gemjial naftol--dLcil ooodltvmi* JPredvaota do troha ugotoviti, da ao bila »uradi ariooififinth vodnih in povodnih dogodkov rairraeijifca gibmja na Poljsko* valilo veRJo, kot v Jugoslaviji. Sato ja negativni odra« toga druRbonoga psoossa na Poljskom veliko bolj turanit kot v Jugoslaviji. Terceta© jo posledica toča tudi, da. ossnaftajejo ar- Poljakom mladinsko kriminali tato a® rosoa in KOi&rblJlk-Joč problem* V Jugoslaviji oc mladinska krit i orli teta na splošno oe osnrduj© kob arakrhljujod problem« dasi m tan posveča volilen posoraost* Kljub pomanjkanje nrlrand rio Jfiih fttovllftnih podatkov, kl bi Jih lahko med soboj primas? J ali, pa krftojo obstoječi podatki na, splošno, ds v ohoh đrftrvnh wofce bako Stavilo mlrxto-lotnih storilcev kasnivlh dojrmj, kob budi število Irnanl-vlh dejnoj« kl m Jlh oborili mladoletniki' Prav tako pa msb©J«r tako ▼ Ot^olarljl kot rm Poljakom ftfcovlio kncni-vlh dejanj obrok do 14 leta starosti in ktovilo kasnlvlh dejanj« kl Jlh mladoletniki oborijo v skupinah* ftlede ijovrabka nod alnćSelatntal a to rilci ksemlvih dojenj lahko v oboh drftavnh ugotovimo od lota 1997 relativni pa-doo. tiraločok Jo le v boa, dn Je deleft povratnikov v Jhge-elaviji abs lutno In relativno rannJfHL. Pri boo oo pa oeve-dn v obok drftevHk »ootrvlja vprašanje r. mesij ivu ati beto podatkov In Je sobo ugotovitve glede povratka Jemati e posebno reserve* ▼ Jugoslaviji ne moremo trditi« da bi oo v vodji mri spremenil nffdln tffrrfccvmjn fcasnlvih dejanj v boo smislu, det bi kasmlve dejanja sopar prano Sonjo čenbo premij ali pojavi huliganstva, kot nasprotno ugotavljajo na Poljakom, Tender tu-di v Jugoslaviji ugotavljamo, slasti v glavnih mestih ponemčenih republik« huliganske skupine* ? obeh dr&svsh prevladujejo krasiva dojmjo mladoletnikov aopor presoftenje« vendar fa do low beh karmivih de j naj na toljeken »o nekaj lob kolikor toliko konst miren (v lotih 1957 do 1959* ob upoštevanj«, kasnivlh dejaaj «opor etuiobno In aruSbeno premofienje, otoII 86 £), oodla fa v Jugoslaviji v »balom pomota iu fa v lota 1980 tuđi doaecol 86 jft (no Poljeken v tom lotu 00,1 £)• t, % V posmnjkcnju poljskih podatkov »a nadaljnja Iota nm ni snnaa nadaljnja tenciooea rrasvoja ceh itaanlvlh dojenj, oedtom pa Ita&ejo judoolovnnakl etatistični podatki nadaljnji pomet doloSn knaoivlh ue jmj *ox>er predočenja, ebarjanih po mlada* letnikih, tato dm deeafcejo v lota 1962 ft* 91 * vaah po ala-do Imenikih oborjenih I oaulvih dokono* Oe primor jamo indeka* kasnivlh dej naj sopor Življenje in tola, u -oborino, da na Poljokea ▼ obdobja ođ loba 1958 do I960 rastejo (Indeksi* 1995MOO, 1958-W, t99Mff» WO-11l)*I»* dekel krasni vib dejanj »oper Sivljonjo la telo v Jbroslovljl pa kožo,jo a lojeno lete 1959 angarobao bondtonoo. Podatki, ki 90 uraa bili na voljo, kn&ejo konBoo, da oodldča v Jugoslaviji uabavljojo oomaoerno veliko vo5 postopkov sopar mladoletne storilce krasnivlh dejanj, kot eodlčda na tolj-nkecu doneti sa mladoletnike tx> v Jugoslaviji ustavi U povprečno letne 33 > keaeoafcth postopkov »opor nlndoletnifce, medtem ko ao eodL&ta ea mladeletnik© na Njokom ustavila povprečno letno 39,8 Ji, pri 8am aoo upoštevali tudi opro-eblhid sodba* Primer j ram mladoletnikov, sopar katere eo »odltida iarukla kaaeneke unokoija v ob# đrftfflMfe fcafia aloer na prvi pooled - 95 - psi nm ugoda© ji uticao, mb im ©Irakom. Čt pa upobtovo&ro, da jo .s^aoska politika javnih toftilafcev la apdiftft v Jugoslaviji proti aUdolotnlkoa drugačna, kot zrn ioijnteeca, her so ooored pri ime aao^ priuarov reši a izvensodnimi ukrepi, no %, videu utiodjk; utoojo sprmmflL Đm bi dobili realnejše podatka ae pricntrjovo, mo iiirnSuna-11 deleft polnoletnih obsojenih v odnosu do ti tovila polnoletnih ubdolfteaih oeub ea poecuasam iota razdobja od 1927 do ■}>£>• iahojali «ea neoreft is pr ks* 3e bi bilo obrcvkn- vmje mladoletnikov pri toftilotvih la pred uodiLol podobno obravnavanju odraslih oetb, v* j* da bi as tožilstvo la ao-dii.4a modne jo orientiralo na izrekanje sodnih utopov (kakor to domnevamo aa Poljaka), bi mvnl biti deleft pravnooodaa rešenih nadev pred senati za mladoletnike le ..odoboa jeleftu ob-*ujenih oseb« Z dobljenimi deleft! smo zn vnuko leto □noftili Število obdolženih olndoletnikov in tako dobili uefcrosnejfto boso so lavadan kriainalitetnih številk alodoletnik storilcev kaznivih dajanj v Jugoslaviji* heaultate, ki srao jih no ta način. dobili, so aaalodajit Poljska Jugoslavija Loto Krioinalltstuo število aladoletonikov, zoper katero so sodišča i »rekla kaseaSke eenfceije Ha novo brtso ^ro-raSunnno trlalna* libetno Števila 1997 *,9 2,7 5,a 195B 5,3 2,3 3,1 1959 5,7 2,7 5.7 1960 5,6 2,2 4,4 1961 ••• 2,k 5,6 1962 ... 2,2 3,6 Studi po proi^unmih kriminalitefcnih Številkah v Jugoolavi-51 Jo mladi nSka krlnltmllteto v obdobja od lota 19.97 do 1960 nižja, kot na MLjsksD, ciaal no tako občutno kot v proj;injoo stolpca# V letih 1961 in 1962 po mladinske kjtf^naliteta v Jugoslaviji So donosa Ja'lialnnlibeto na jraljakoo# Pri ton &nl no vouo, kcfcdna Jo bandama rastejo mladinske ijrlalnolitete na Po tj skota po lotu I960« Ker je ofceSkočona primerjava kriminali te tnih Številk fcsko gle-de na ugotovljeni različni tretoaa mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v obeh držmrnh, kot tudi na novo preračunana kriminalitetam Števila« srao s ootnotviSno sredino izračunali Se terapo porasta kriminaliteto na Poljakom In pri nas# Iaračuta pokaže, da je v priraerjnimo, obdobja 1957 •* I960 tempo porasta mladinske kriminaliteto na Poljskem nekoliko vodji (5*15 ?> na loto), kot v Jugoslaviji (4,94 >• na loto)# Kor srao za Jugoaln-vijo imeli podatke Se za lota 1961 in 1962, mo issrnS anali toca-po porasta tudi m to obdobje in ugotovili, da je ta v lotih 1957 * 1962 povprečno letno 5»9? $oh podatkov pn ne nore-mo primerjati s buopoa porasta v teh letih na Poljskom, ker Hftseo uotrosnih podatkov* Ob upontavanju vseh navedenih primer jev lahko sklonom ta primerjalni prikas e ugotovi tvijo, da jo mladinska kriuinallteta na Poljakom sicer nekoliko večjo, kot pri nos, vendar te raslih© nioo bnko občutno, kot bi bilo oklepati seno no poifcgl Podatkov o sodno izročenih kaaenokih sankcijah. m. 3KLGVAHJB PR/W08EBHXH IH KttOfiOK ommW A«P0LJ3KA 1« Mladinska oođiuSn * ll a) rvn fedfc* sodii&a oslrosa oddelki m bi- ll organizirani So lota 1919 1» eloor v treh ni^aSnodifiih gmotah* v Vcrdavi, hods! la Lublinu« Yonder so blla to fell aođič&a lota 1929 odpr^v'Ljmm« Bo orgimiatjwnjm o©i>vifeo ' i m-oto aindlneklh 00dliič, kot 4« bo prodvtdBnrol ankon o oj^ gnats«*, ijl sodluS 1» toga iobBf pa ve© do sofioto. vojao ni prl&lO« J^osolnao poaornoftt i» - -\%i SfSdSVO Okratl« Oti lOvf. 1900 pa no sodeli ioooč ooUtilkoa oj.tsoniKxrr.fci slsteartldno* To nalogo d« pravael GiSIfsmi Institut «» specialno pađngo-jJLko, ki Je pm ono letna ISpepaViJo ratne točaje uvedel v £olakom letu 19*30/61 In odtlej Je na njih nođolovnlo okras 30 nikotinskih soAilkw40* Grmovno izhodišč® an sestavo programa Jo# da so morajo slušatelji u eocioioSho, biološko in psihološko osnovo aladin* 3ke delln vonc© swanlti* CfcudLJ Je organiaIren toko, On obaogo, uast fcodnov prodnvtiaj (200 prodtvafcoljsiiih ur) tor pxlpraro pismeno arioso. Haloga oo nanašati na anali-tič no oodelnvv onoga profclooa in t&lodinske dolinkvenoo# pri &ozssr uora fcosuldat svoja a tališč a in prodlognao rafti tenr tudi teoretično utoocljltl in dokumentirati* IredsranJ* oo bila orbonicirana v sačt fcfcu ssintakegn la poletnoga senoatra, po šolskih počitnicah pa so bili ispiti. Studi Jaki progrsn Jo v prtsn latu teh tečajev obsegal prodoran Ja is prod««tov, Id bi naj izpopolnili anmje a področja pedagogike, psihologija in kriminologije« Isbrma poglej l\CL Sar se pri ono večkrat k oštarij n vprašanje flamBtrvaJa takih oblik Izpopolnjevanja, naj dodamo# da je na Poljakom to vlogo provaolo , rnvoaodao ministrstvo v Ynrfiovi. is psihologe oo obsojala «ed drvnim feudi vpreganja frustracijo in notivacijo* i« psihologije fear grup* no delo* ^ađfrraijn 1» peihopatelof;i30 m bito posvaSenn prethriXJa psihopatologiji otroka in ol^doletraiJca. Vroeoj-M poudarek je bil deri peeilwrenjoia is podceni®* ki jo mi sploh višate osni jo* IM drogia m bila obdelana vpr»» Sonja 11 trn M živl,anjshe rodovino v rasvoju i^maeaika, vpijanj« faktorjev odločilnih aa vmgojo, vsajal poottA vs&ojifceljeve osebnosti* problon avtoritete in problool t*l* o aoe work dkla. Prodavanja is teriainolo'jijo 00 bila okaraj v celoti posvećen© roaijlabljoaju o etiolociji delinkvenco (sociološka in pnterflaloloSkn etlologija). Kot poseben predaot 00 obrnwuwaii probleta© lecooiallsncije nlndo letnih dollnkvontov. Analitično «0 bilo obdelano po-sretosne vrsto ukrepov sopor alnđolofcnike in njihovo lsv-e-janje* organi* tei jlh Imrajojo (alootl dola alodlnstelh sodišč) in problemi prevenolje* Ta&iMe Studija jo bilo ixm&mm na hfctivnaa an^lrcnja olu&afcoljev. Slušatelji 00 nnoreČ v časa* ko ni bilo pre-dtermj, tesao oodoioimli a predavatelji, bodisi nr individualnih ali skupinskih iposvotovrajih » nj ini, vendar ni 00 prekinili u rodnin doloo na oođlšču* Ispiti ao bili oegaialsivenl nn đoknj svojstven način. Task kandidat jo norel nanrel v skupini 13 teologov referirati o prlrjoru* ki ga jo obdelal v nalogi. Ostali člani grupe pa 00 caarrOi podali svoje mnenje o njogovih ntallSSlh la t02 prođloaUi tor ®a teoretično utemeljiti. fnfco jo nared verik alu&atelj polo® svoj® asbfl* oooattt In voditi svoje mnenje So T 13 drugih primerih, pri Čeraer m wialiaireli ob prnk-. blčnih primerih Se voč teoretičnih problemov. Glede no tof dn trojo ispopolajevamje mladinakih odnikov 5ele kratek eno, jo teSko doti oceno vsebine la noted dola pri tonu Vuokokar pa lahko posl bivao ocenimo Se dejstvo, da (so na Poljskem snčoU e aiobonatiSnia dolom na tem podredju. Glede act to9 da nas aaalmft* predvraoa delo la vloga olndla-akega oodalka v kaaenaklh endsvoh, m oorrno omejiti aa to področje la {j® bomo dotaknili vprss&mja oterbriUSdh coder le obrobno. dlfullnaki sodnik sodeluje na Poljakom m »eno v prlpravljal-aoa postopku la pri glavni otownnri, boovač aadeoruje budi iavojanjo ooakoljo, ki jo je Urekel. V t riprnvljainoca poabopku »oper mladoletnike pripada mladto« ateai sodnika i*unkoija vedenja - v nasprotju e pripravljal-alfi po*, šopkom »oper od nele, kl ga vođi javni tttftUeo. domo lajemomfi ee mladoletnik obravnava v rodne« postopku - le tedaj naotreS« Se je iavruil koanivo dejanje raupoj e odraall-mi In bede postopek aopar mladoletne in odraslo i* upaj. ker je po itopek, aopor mlado letnike nasploh, prtpr«v3UJalai postopek pa Se pooobej uome^jen v to, da noj nađi Sim več podatkov o ilndeletnikovt oaobnoafei, ee mora — odroma ti ee moralo - vse delo sodnikov v ripi‘rwljnln©a ponbopfeu oo- rodobofiiti prear na ta problem. w - ^eatopefc se uvede a«Jpo; oaoeje aa podleči ovadbo milice, neredki p« so Čutil primeri, tla «0 poatopub uvoda na predlog uružbenaga inšpektorja, to Je pone&nege on eoa aođnifcn, kX opravlja fuakeljo unriaova in svetovanja ▼ skrbničkih snde-vna* Gbidnjno pa laved« podvodite ml lice In eo šoto ai ličniki ti a tl, kl prvi aaelioijo mladoletnike* tek&an nnćln je glede no pometabnost prvog* naaUfiondn lahko aporeai x>O0e~ •to pa 4« dsotaljiva tuđi njggm vrednost, slasti -sto, irar med organi teko imenovane UrftorljMMlM aiUco ni poacbaih seuiliševtiloev sa mladelotnike, ossirom stroke* Hod sređstvd, kl tfh lan »odnik ni*, vmpffinfp ▼ orlnrarl^el-rwm pee topku fm to, da bi fte pse * gl«mo obmnmate qpoam1 vlado lobutko, nj«; ovo osobnost in okolje, v katerem Sivi, Je nmjptateabnajši nscteor fcuroterja* Kot mo videli pri ob-revnevvokja kiwsen^roprevnlh predpisov o tej cvmfcerlji, se te ukrep nmdsarn odredi kot preventivni ukrep oniroan kot ukrep se »TO? bovl Cev »Izletnikove nsveodnostl nr* slavni obravnavi* Ifomsn ukrepe pe Je nedromne globlji t po oni obrani gre an to, đa bi ee Sla boljfie uposnnln nlodoletnikovn osebnost, po dmgL pa budi an to, dm bi ee dlnprej sedela mladoletni-kova peovsgoja in secesija okolja, v katerem Sivi« tfodnlfc lahko odredi v času upravljalnega postopka uidi oodsoff atorkov, vendar ta ukrep v vodiai primerov adru&uje z odreditvijo uadsora kurotosjo, »iar je robovo Colj umotamo* Kura tor mn snSoti lavajatl oodsor najkasneje v troh dneh po prejemu oklepa* Glavni namen tega nadzora Je rcdVBOa - **f opoaovanj© aledblefenite* hex* saBefcek trrfeojftoj© renocloliRo-oije* HajveSji poudarek pa ae vendar polne« a« opo^ovnnje mlado Letni lra, nrl denar poaaeojo kura.torju tudi đmd epe-clftlistl, Rlnatfd n. pr* pedagogi, ->«lhinferl, psihologi, po-di aferi la aploSn© poudarjajo Poljaki velite© pr©<*- iioeti, ki jih lan tn ukrep p wed uteror>ata oddaje v sorod ©a Suvanj© ( ©ohromi oko), ki j« a. Pri prlnarjaoju obok ukrepov ugotavljajo kljuki, da pri prve* alodoletnik uoootcno nadaljuje šolanj«, < iirooa učenje poklica« dr en Je uogoS© opo-wovrfci v ijosoaIzub okolju« da m tzmiA ©titen © di ožino in ion roaootaiisa tj ©ki poubopafc, ki a© srčno v svobodnih pogojih, ved upanja na utapah* SSanialvo pa je, dr oo ©odifiS« kljub toau ta ukrep otročjega undsjora and vmmi. teko iaono-vmiai provanblvnlsai ukrepi solo redteo uporabljala* Javni Milo! oaixvaa rodna ©odliko pa ©o ga ©ploh od poolufiuj*- ^sota 1958 je bil ta ukrep uporabljen pri 5,4 /» vseh preventivnih ukrepov, uporabljenih v pripravljalij©m poobop-ku ©oper aladoletnike* PrltaerM Piotrovlate, Maria, bosor kuratova jeko drodek ss*yohowae«y ofeooov*oay prsta sad 41a nlolotnioJl (rokopis), ©tv« 89» 105 Oddaje v saved aa Suvanj© uot* «u> videli pol^g aadsosm afccireov in kuraburjm preventivni ukr«|> sodišč v priprav* IJainota poutsopku« Hlede M acwodov, ki eo bili oiv gaaisiraol preprosto kot domovi, kjer j« bilo mogočo pri« Mati in izolirati mladoletnik* C a Ir© ti bako, ki 0© bega« li od doma, 0© potapali ipd*) jo trabr. poudariti, ds Jih e uunjo spremeniti sedaj v pravo obeorvncijeko centra, kjer nor njo mladoletniku ap&so vati strokovnjaki in kjer mor« po« mbm strokovna ekipa dati jođlHu prod gtsvns obravnavo svojo rmenjo 0 mladoletnimi okupaj s predlogom bo nadaljnje ukrepanje osirwaa m isrdt vtcojttfttp- ali x*>tol1fovrlnega ukrepa. V kotapebooBi sodnika Jo krone Je, da poten, ko dobi podatke kuretorja Oslima onenje »nvoda sn Suvanje nil 1* ara osni, ds Jo stanje dovolj poj ranjeno se. glavno obravnavo, pripravljalni postopek teonBa in rnflfdJS obrrvnnvo. lfa glavni obrar« mrari sodi kot oodnik poedinoo. '4dl «0 mi prav, da ^odam najprej nekaj splolaiii se&očouj o toa, kako poteka glavna uUrcwaam sopor mladoletnike* kareto« turlslaqflo nedvomno precejšna nofornalnoet naerioh. Vendsr pa ota sodnik in odvetnik obledeom v togi, ker vpliva pro* oej svečano in tudi £or anil 3 bid so* Hraprovna dvorana sa mladoletnik® 00 običajno *:njhni prostori b rymmdnlm notnim po« bit tvom in v njih. ni posebnih klopi m i. lato letnika, ki so v postopku, p«d r>a običajni sedali. Soaimivo Jo, da se piše sapi snik o glavni obravnavi na mko (n® stenografi?«*) ta tnlop 106 ropotanje stroja a* *>ti pobit* glavno obravnavo« Seveda pa Jt vproftMjO, fcek&na J© bognost la tačrpnosb bafcoga snplsai- ICfs* Hr na&Has&ga obtožbo poeebon *dtlqp obdnifca, Jcvnl tožilee na glnval obravamrl soper mlado letnika o« sodeluje, pad pa oodolujc sagovo mik« l*o otvoritvi glavno obravnavo Jo rlajproj soaliocm oladolotonik, kl poda svoj »noovor. Srninivo j©, đn 00 nlrđolotnikl soalifiani okupaj, fio jih J© v poobopku vod« Običajno so tuđi nrtvrročl pri soeliiSsnJu gtwftor In vs^ojitoljav, potne to pa tuđi takrat, too daj« o njih svoj© uoonjo isvotianoe* Po e naltSaaJu alsdolotnika i svađo nođlđđO đokasnl 1 or topole ia noto dobi " lotlolotnlk končno bosodo, na kar odloči aođiSAo 0 ukroptt, kl sa bo uporabilo sopor oladolotnlka^. Bolj kot vloga sodnika pri slavni obrevnarl Jo na nas aanioi- •» w ▼a njogovn vloga pri l*?vrČ«vaoJu ukrepov« Radnor sodnika Jo aa Po prisostvovanju na nekaj obravnavnih: ©svoda niše* «©e-la dobiti vpogleda v to« Rak&ia Je politika uk. upaajo sopar alndolotalko« Kot primor pa naj navođen olcdoletnika« ki Jo pravkar dopolnil 13 lat In Jo bil prod ton Ro v postopka soradi tatvino (iaročon. uu Jo bil ukrep natisom kurate rja)« ’fiokrafc Jo bil prav teko obdolžen tatvino (đve rodni url in nekaj hrano) $ đoiaaB© rastaero (obrcujvnnjo ia hrano) Jo lael sioer urejeno, bil pa Jo tros natisom, so Jo potopni, boga! s Ooatv In uolo tor slabo delal v 60ii« ^odledo m Jo i&raklo vpojni ukrep oddajo v vsgojnl on-vod (ki ae isrota na nodolodon dno). w mmAn najbolj očitan in arjbolj aktivon pri i&rvhevm&iL yggejaefta ukrepa nadaora afcarkev oscirotao nodsore fcomtorjev* Prl nndaoru »fenr&ev je sodnik v stnlimi etiku a njloi la po potrebi Sa a kurafcorjea, če kurabor pen^a atnrteta prl La-vnjnnju tega ukrepa* Sodnik je dolina atar&oa svetovati in poisognti pri radovanju probleaov, ki jih ioe mladoletnik« rm atrtrde, katerih otroka« je bil a ; rečen or&or te vrste* organizira *>dioče redna prodavanja e i* ličnih vagoj-nlh problenih« Sfti ugotovitvah poljskih praktikov so ta predavanja dobro ebiakana in tioptitma^. ta toaaaj&e je sodelovaje aodnita e ?aklicnini kuratorji in tudi kurafcorji - ieiki pri isrvajanju ukrepa nmfcrora teu-mfcorja« Meg vonkodrsovaih stikov lan sodnik na raepolago tako itaonovaai issvnsilni opla a poročili kaseta?ja* Sodnik lan tudi naposrodno tngercnico nad Ursjnnjoa ohoh ukrepov aminom, ker jih lahko epruaeni« bodle! ukine ali pa (navadno v prinerlh ».»ovrakka in de jo »oper aladolo tonika tekel nov koaenaki postopale) eprmaoml v zavodski ukrep« f roaoer-ju ned eodnikou in kur-torjcra. poucuvfjajo, da ion sodnik vodečo vlogo in da je on tinti« ki aon biti idejni initiator dola zuraborjer.'30 Vloga sodnika aa ulodoletnike j0k ukrepu oddaje v poboljševalni »svod je dvojna* V primerih, kjer je am izrekel ta rrioerjaj JI* ikhrodska, ftepčipraa* aodalego dla nielotaleh 0 y/ohowoeon, dakote. .ooc jalna, 1^65/1» str« 14 (v nadaljevanju* o.o« XI«) Primerjaj H* ftabrodako, o«o. II* str« 13 ukrep, m je vodstvo snvođn đoUno redao pesftftSML o mladoletniku In aje??ovi reeđukncijl« aođnlk ja tudi tl ati, ki odloči (navadno na predlec vodstva z moda) a odpustu talftdoleO-ulita In ftftvoda* M tem ja peglwje je poleg lastnih aagmfcnj v La Poljski povmta po citirani Studiji U rije riofcroelsk. £sočo obsega budi cieato Odsrt.ecia, oddaljeno 00 km od sede&a eođlMhk)* Pri tea *1 ponekod poaagnj© a tea, da je eden ia-neđ ’ urnfcor jev tako iueaoveni "tecenkkl” kornbor, kar pomenil da ao njegove obeaočje oddaljeni predali, po katari* občino potuje# all pa a tea, da odea iaaed kiHraterjev obalne Sivi i even eudeSa sedišča v doioeenea kraju, kjer je koncentracij* oeUmcvoaoe večja (po&Uoni kurabo? krakovakega aodidda ^2 Jrri00otvovoin eoa Md koofertael v Kracovu* ifajpr® j ao obmvnamli vprašanje delovne obroaenjonootl poeamesaUi ! uraborjev, nekaj orgratissacijekih vprašanj, nato pa or- knniaimojo letnih batortoj, kar je bilo Inkret (arj 1963) selo ek tunino in končno Se orgmisimnje pooobno tnohmič-no delavnice. Kivi v itokopoaea, ki ja oddaljeno okrog 100 iaa od sedeža sodila)* Jtolsg »tikov a i•oocnasoiial vwwrrewri. in njihovla okoljoei, go [Oklical kuratorji v eu&lnom kontaktu 8 uprar-no - administrativnimi orgnnif a predstavniki družbenih or-ttMolaacij (slasti drulitvo prijateljev ulouino, taborniki) in n specialiairaniai ustnmnraai« ki dolnjo na Usa področju (v^jojne pa svubov^Jtnioo, vocvDtovoluicu sa v&Ud&ao Bdravje, tako iaanovaol oiroiSki douovi, ijeotiolkoitolne posvetovalnico itd*)* iokUcai kuratocjl nianjo toko laooovBDagm namirenoga đolovnega čascv, kar opravljajo potato tedenska dala« Pod pa imajo po vaoii eodičdih orčonimi, is poboljŠOValnlh srcvodeev b) Prostovoljni fcujratorji lasti'atei ja prostovoljnih kurotorjsv je na Poljem tl ata, ki iua večja In OaLjSe tradicij« kot institucija pokllonih kuraborjev* Iciii Luraborji no (sicer pođ rnsUčniai nnsivl) delovali resda bolj aoorismh sireno, toda že vae od leta 1'jfcjJ. dalje. Večji msaah je dosstfia to služba ocvodn tea-nočjo, ko je bila uetnaovijcma po prvi svetovni vojni ©msosftoj-na poljska država* Po ©prejetju poljskega aokonika is leta 19352, so obstojali na Poljskaa sooo proe to voljni ’curatorji, ki ao to delo opravljali loot ovoj o đrtttrljsadteo dolžnost« Us ta j osnovi taaelji funkcija prootovoljnec© kur ©torj a v bistvu še denea* Po drudi evo tovni vojni so je sačole ta služba raevijatl i redvsou od lota 1990* daljo, torej nekako vzporedno s resvij najeta olndioakUi sodišč, kot posebnih so* dišč a lastno sttvtxcuo in krajevno pristojno at jo* Sest in rosvoj ta institucija dobro ilustrira število prostovoljnih kuraterjov« Ista 1,50 900 kuratorjov leta 1959 1.9*3 « leta I960 3.070 H lota 1962 4*138 tl Porasti prostovoljnih kumtorjsv v času s ©daj ih dveh let je nedvouno sanfcea la sovpada e S anon, ko oo uvedli poklions kuratorje. 35di se, da m ravne ti podatki precej n jo verni, kor jih lahko štsjono zn podadMPO najbrž« dveh pojavov t 117 alnuir4jk.f» MSnftflMOMi Je peas' v t®» &nm 4«5©la obftatnc na* mficattl in družba at) J® s ten, pasbUno« angela ukvarjati tudi & drugUi# im urno ©olj oli unng rop^simib. vidikov. Poleg beg* se ©© vorjetne p«sv kot poeludie* mvlU pladwaj u& vso potisna tike, ep~ ©danila etruLUtra ir^eksnja vugojnib ukrepov In a© 4© poraba uknjpa nađaera povedalo?*. Vm t» H ^ odrasli© v velje-u l&avilu luaesbevolJaUi fcorefeerjev in v vag* 41 ritfcivmafci sodišč pri njlboraa iskanju* Kot sse pefciloM kumberje, đole&ajo sr^onlti predpiol feudi aa prostovoljna kuraborjs poavboe poboje« Tl pogoji fell®« kurnbor aera ©©polniti 'tu leti, uwe ©iti poljak* ds&avijsft in inati vs© Orliwljiiaek© previo«. roles tega pa »-ora "dajati paranoid©v da bo pravilno Upolujevoi obvosnowfci, ki m Jilt nalaga ftmfcalje proafcovoiJaegG luratorja". rrestevolj-* ni kurate? pa ne nore biti, kdor 4® bil ©odno ksenovm, sli fcouur so bil® odvsote roditeljske pravico, ali tleti, ki “scrodl pelhidnih ali flsi&nUi taotaaj m bi ©ogel Lapolnje-vafci dolžnosti kuraborja**# - • : •*'• “; .;,‘y <*• '-v * : *• ,- <*■ Tudi prostovoljna kurafcoije icwuu4® In resraftuje pradeeir» alk vojvodskega sodiii&a na predlog vodje mladinskega ©odloga. kandidat m ob nastopu iapolnibl posebno ankete in predložiti ilvijenjepi*, vodja mladinskega ©odldSa pa um Je doUan rasloJiti ponton njegovoga dela, obvui:;ioat*l, ki Jih provom M. Iterator pode prod, njla sveč mio lajavo In ** Pri*m*JaJ Jerrafecnws&l, 8oao fortiy praoy kurate®#® i taapetetasto, Unlebyn 19C9^Mhi ate* 9». prod«*« ;*>w*tiS30 logitiwnaijo. 'Jbsko t .:ukJOJo tuđi tta aunoj povdn-riti potsen funkcij«, Iti J« kumlior preveetuu RnrlotiL Ra mfiračltar proobovollnagn Imrrctorjn go trrtte »ati v-no določeni i Predsednik vcjvedricaea aodiddtt maroftl prestavo IJnen« tetirnfcorja, «a ne ir/?ol»J«j6 svojih dolžnosti, So o«*a or to prosi In ima utoaeljaaa rvslofjo, So to nohtu« or-CaniRrasiJn dola, S« isseubi poljsko drSrvXJrncbv©, drSmAJttO* oteo prsvioo, nli. So na daj« gfl*WMfc$y do bo pravilno ispolp* njavnl svojo dolžnosti. Prostovoljni teurntorji m» rekrutiraj« i« »slo maliSnlh po-klicev. Po sf*mjih pod«tekih, ki Jih Jo »bralo dntafcrstevo »a r#w©*«dja, .1« njiai 45 ft pedagoških delavcev in psihologov, 31 * drncih imate ih aolnvoov, 1? * ftstittUk dalovesv in textsteov, V ft pa ostalih« * Gloda taob* na bo knKeJo podrtetei, d« lan 10 s* prostovoljnih tempaborjov višjo ali vlooteo issobmobo, 65 ft fovwjnj© in 85 ft osnovno Isobroste« Prostovoljni kurmtorji na pwjaanjo na svoja dalo nobenega plodila, fcaarvad dob# povrnjena vas atsro-«ka, tel so Jih iaali e svojin dolo®, ti pa na aaajo snafiofci vo£ Lob aitexaeuodsa vlača an .inJnUSJo vseteo Orževnih uslužboa* cav« iovprodno aaaaajo ti ourokki, ki aa isplnSujojo v pav-balih, okrog 400 a lotov na upaoo« V vnanjih lotih so aafioU oletcuatidno pridobivati r*>« k*t» drs, pri £««*** so nafiU nokoj novih rofiibsv, ki aa ads pro-caj analni««- Prehrana oo skušali ardnbarosirati m bo dolo fttudonto univerzo, slasti tm oddolkih am podagogiko, psihologijo in provo. V dveh oosttih ^ 0 to akcijo uspeli v pr#- n9 coj&nji &ert. V Vor£enrt ao poklicni kuraborji sažeti seodelo-vrsti e Vojno pfriaptfkft rfcncUaijo, kjer m vagnjojb oiieirji -pedagogi, orsirocm psihologi. freeej slušateljev to nkatiautije jo zadele delati« kot prostovoljni ttumborji. Tb aodelovaoje j« Lelo v z rđe tail .Cnsi in 2c ni ocenjeno, vendor poudarjajo poklical iiuratorjl, do jo vpliv olMeijcv - skuterjev no «la» do le talke (aesarod fnafce) colo velik* Ti fcurafcorji so seveda e ovoje strani prinesli noknj novosti v isvr&ovnnja ukrep* natisom« Druga nova oblika« e katero pa se onem uiseci odqUl oesnaaiti, je tako inumovana Študentska ar druga, bWEKd (lito oryuonfc w ekoper^meacie), kjer trusnjo študentje - tturotorjl v poaob-alh eKgon&aeBlfdkftfe oblikah /omagati alcdolctaikon« ki jih nndBarujojo« da o© io-fci iaholojo in priude poklicu. i^odobno kot /oklical kuratorji dolnjo tudi prostovoljni trn določene« tori tori o, ki naj bi as proaogal radluea 5 tea. ▼ prt&al tega vedno ni iao(*p6e uresničiti, p« tudi Kolje kuro« tor jev samih, ao meliS;**« pogosto jim jo amred ljubfle, da et^siujejo v drugam okolifld, kot njihovi varovanci. Delo prostovoljnih ku n tor jev je organizirano tako« dn nadeo-ruje poklical kurator skupino laikov. Ta poklicni 'number jih uvaja v konkretni priaar, ji« cvatnje, n njia m dogovore zn ukrepe« ki jih bodo pOtfcraoli la sa naftne đula* ki jih bo* do uporabili. leti kurator teon' otira tudi njihova oročila in jio po potrebi potaegr. pri indaljovnnju ukrepe« Ha splošno vlade prepričanje, aaj v anl družini« torej pravilen* pri mm nlnđolotnlku, dela atalno Ista osoba la so srfco poklicni fcn»»bojrJi n® vmsflaeej© neposredno v đolo pro-bovo IJnega frurmborja. Skupine i rostrovoljnih. kurntorJev, ! l dolnjo pod vodstven onega poklicnega Himborja* iteJeJo, fcolikott soft oocls ugotoviti* okrog 10 ljudi* Ia dramiinje ortj animacije prostovoljnih kumfcorjav in njihovo povezanosti e pokliimicd kurabosjt* lahko uklopc&o, On Jo , rod Letom 1959* ko poklicnih kuratorjev uo ni bilo, annj&l or ,aa* kl bi strokovno vodil pros bo voljno kuratorja* koordiniral njihovo dolo in jja hontrotlrel* To ^npaJco, fci so or gotovo ođrosil© fcu&i pri lsvwjmju okrepa nndsora* so poleg drugih roelogov lnjbrž narekovale uvedbo -.-ok lioaih ku-»»torjav* Ko oo :m Ibljitii leta 1959 »violi uvajati to vpet« kuraborjev* ee tetočcano .ađeli ouvedoti večjo skaek stiokovnoeai ispopolnjevnnju prostovoljnih kumtorjov, kar so, kot r sari Jo, uviđali* da dobra voijn no saMla* Hasua-IJivo Jo* da oo vprašanje tGuegsa iapopo'lnjovunjo lahko najboljše 3tiiU v vodjih uoefcih* prodvoefli so vođa v Toxtari* kjer am m a organizacijo bega studija Infcko bolja epoana-la. 6 tro kovno izpopolnjevanje crjanlaira v Varšavi ljudska unl-wreft pr >s to lice in sicer v obliki rednih predavanj* ki tečejo vse Šolsko loto enkrat na teden od 2 do 4 ur:*. tttudlj Js namenjen poleg prostovoljnim -.curatorjob Še dru&beola 1&- 54 54 krioerjej Uelooa tojnarskn, O kur si o dla kurotosčm warssmakich, Biulot^n 1962/3 * 4* otvw 63 in naal*- » Uf — ŠOOkbor.'lCtt« Ultt&baoia tM>dW lnVUOCl dTUiaLVU ufiLtA* fceijov aLadine ipd« Mod puaoncsoiiai oblikmi a©la no u^o«*-bili ,.0'JUig ^.‘©davnoj im umihiarjc, ogled isbrsmlh filmov In diskusije o njih* Zelo ^rlljubljeno oo prt. njih anketo« o us»~ ioiui predavanj* pripoabo* ki jih aUifiabclji dajejo pioaono Ipd, V čmo predavanj obiskujejo oluoafcoiji voč Ink bi taci j v Vrroavi in okolici (n«pr« v&gojae svetovalnico, ovofcovai-nioe ca poihičuo cdravje, vagojo© in poboljševalne daaove* aodišdn aa aledo letnike, oboorvacijaki center Itd«). Oblek prodavaoj je seveda jtakaltoatoivea, tisti ulusatelji pa* Id redno prihajajo, četo« ob ,onuu predavanj sprt&evaie o obiatctt^'^. ?a način študija m vpeljali v Varšavi pred treni Leti in m ves 5ra e strokovne a tremi iagpopolnjujejo« dodanji študijski prosima je tedaj Se pcohol eftupert^ientainp i rtao in jo dane« plod določenih Ukušeoj, Progoisa ena obsega trt etJcMMt Ubrana po*. Irevjn U droitoe-no in sp lokne >edngogike, ishrana poglavje ir. koc enakega in rodbinskega pan, Ubrana poglavja is psihopatologije in socialne patologi jo. Prvi ciklu« je posvečen predvasa problotaoa družine v aodobnen svetu, prt deoar je jx>»*bea poudarek na n&todeh dela v đražinekoa okolje (naSini apo-snnvonja tega okolja in iavodbo socialne ankete)* Pole# t<^> ga sp obdelam vprašanja lektorjev, ki vplivajo na moralni 35 35 Po približnih t>od*fikih «a Selake lete 1962/6? je o bi okovalo predavanje v Varšavi povprečno 100 elnhntoeljev od ort bliP.no 630 kuratoorjev« in dmž boni rnssvoj mladino in a inati vpmiianjm vsrokov w-rliagojotk.ofci nlndo letnikov. i'rfco Imenoval pravni ciklus obeogo vrsto p*odavnoj a področja orgealsmij© dlnđlndklh s«>điS5, knaendcaga i^wra in k«s»-ake®a poatopkn in a področja rodbinskoga mm* Too. predava^ ajft so prilagojena delokrogu sloBafcoljov* ▼ okviru toga ciklusa oo tuđi prodavanja o norih askoniklh a področja, kjer sluSatolji dolnjo in poročila o nednnrođnih kougroaih prm koko a področij, kl anmoajo slučaboljo* S področ ja mebodt-k« OGOinlnsg* dolu oo v ton ciklusu obdelana vpraflmja poob-onSino pomoči mladoletnikom In polnoletnim oluščenim oboo-jenemm Zadnji ciklus, to d® Isbmnr. poglavja is psihopatologijo ln soetatnt patologijo, obsega po oni strmi vprafiaojo o taob-njeh ln n^pokah pri đuSevnoa rr-svoju in o etopnjoh au&ovao rosvi bosti i vprmfcmaja o vsroklh nevron pri otrocih in miotio-ietnikllii yo drugi ofemni p« do pomračena posebna posomost pojavom nlkohoiiaos kot dru&benaou pojavu in kot problemu v Lružini ter problomu prootifcuoije* V ta ciklus oo sojo to med taft bodo loSklal vprašanji budi metode dola pri prevgojl dru- Cg - Pro^rm predavanj * I* ciklus« labraan poglavja is družbeno pedagogiko (10 ur pr&đtmtkj? 5 ure prodvajcnjo filmov, 5 uro ©etilna* ln ma-govor o oblakih v ustanovnih) t problem družino v istodobnom svetu in na Poljakom* družina kot ooaovna vagojna celica* »drevje družina, fisične ln psihično potrebo starih ljudi, tehnika dala a družino* Mi »e el honfino potrebno vanj imi livad* onnoBifci t«/ed*-vntoljstei kader. Prodwmboljl so - bo volja se? veda se Vnr-ft«vo - vsi specialisti ne posameznih področjih la prihnj*-jo dolom o podor oftkih ustennov (pravna rokulCoba, fakulteten an psihologijo in pedagogiko, državni institute se spool nlno pedagogiko)9 deloma pn a po smesnlh Institucij, ki ®a ukvarjajo s t® proklet** tiho (sodniki se r&nđo letnike, kuratov-ji, psiholog in pa&hlstol s malljnih posve ovaUiio ipd«) fitaotaovnogn Izpopolnjevanja ?>2oatovoljnlh kura tor jev, o kate-rea ec« pravkar govorila, aovodn ni mogoče ifcVtott. povsod, kar toge no (topuMrjo Možnosti. Mbo ni isključeno, de v nekaterih dragih Mestih teem v raftanju no posvečajo trpko ponor-no o ti. ffoko se n. pr. v Krakovu zadovoljuj© jo a onu;wnofini«i teo'aforonoml, na katerih (*ovoro o tedaj aktualnih problociih ln dajejo poleg toge prika* tenkftnega srsniolvoca primero* IX. ciklus» Istrana poglavja Is aplotiao pedagogih* (0 ur pre-dovmj, JUuso aesduor in resjovor o obiskih v ustanovah, 3 uro prodvnjoaj© flluov)* aanSllnooui fr&torjov, ki oblikujejo mora. n* ln družbeno :maoio mladih ljudit družbena ncprl-lagpjeaeste. HI. ciklus* labrotm poglavja Is clviiuoga ln kasonakoga prava (ifl ul predavanj, 3 ure ooolnar ln raagovor o oblaku ustanov, 3 ure predvajanje flluov) t pravne ln orgmlsseljsko osnove verstev* sa družine, otroka ln olnOolotalke, 1»brana poglavja Ib rodblnekegn ankonika* delovno pravo* kosenske pease. IV. ciklus* letoma poglovja is psihopatologije in družbena Lw£ologije:(8 ur prodmreaj, 3 ure eerainar, 3 uro predvajanje filmov), družbeni varoldL rlkoholinoa, alkoholizem v družini* prostitucija kote družbeni pojav, vsrokl ln posledice nevass pri otrocih, in mladoletnikih* pojavi duftevne aoraavifcoofci, (Povsoto po brofturl dtudlua opoteesns, Soresom, 1)62). wiidae čisto deskriptivno - dqpw je na eodišdu selo a»-Hm aktiv niaćtina&ih eodrAkov la bnrotorjev In doprar bi đla najUrfi tuđi Jeglallofltska univeraa yrl rodnih predava-ajia lei use ;4?0oaj pocple# Vendor norano sal boa upoštevati, da ao sad ell a načrtno okcijo sa atseo&ovno tspopol-njovsaje dele pred krabkia la sobo najbrš© rea nl ooecta pričakovati, da bo lahko ferisoj pridobiti ljudi sa to, i, ✓ ... _ '^udl pri obliki, kakrfiao jo uvedla In jo uporablja vortex sfca Xjudcfea unlveraa, je vprašanje, kolikim ta predavanj«, eeninrarjl, oplodi uefennov ipd, koristijo, enj jo obtok pov «e« faintlbafcivon ln pn5 odvisen od prtpgaVIjanogtl ljudi, kl oo rmee p evaell določeno dru Shea© obvezraoratl. Gotjovo P* ;*© flOBMi noSnoob Ispopolnjovanja, ki aodraj obstoja, or;ro»-no T orjanl In daje pe vsej verjetnosti dobre resultabe* a) Brur.beai in&pekborjl Vprošnnjo UruSbonlh tnfijxrkborjev m mrmo dotakniti le ot>-»obno - Bnmdi colovitooti pregleda po eni strni in snrodl rnavojnih tenđono, kl m jovoaesno e te inštitucijo po dragi« Đm2beai Inšpektorji ea onako, loot kurntorji, potrošni organi a&o&lnafolh oudlšč la nicer v toko imenovanih skrbniških aadevolu Inštitucij n teh Inšpektorjev jo orano prostovoljna, "drug bona” kot to inenujojo Poljaki« itolžneati družbenih inšpektorjev m podoba& dolonoetla kurektorjev* vendor obstoja velika rcalika ^leđo ulodo letnikov oairoaa otrok, aa katera aiarbe eni la druoiaino polo in slasti nndsorn s rraličnik strani. 5W.I o©, da £K> m tuli wiresnoutd in slabih ©urani cotediui tuđi or^nnlsafcor^i toh služb. tilslin, da ko&Otm na to bn .okiicuih kurat rjov in -ovoSmn skrb a® ebrokovno izpopolnitev proofco voljnih kurafcorjev po oni »kreni, po drugi pa tuđi tendenco, ki je v znđajoa čoau v oođofcvu precej oprano, neoseS božaj a po sđra&lferi toroborjet in tužbenih Inšpektorjev v oto too onjnnislreno službo. io toj srciioli bi oo noj violo poklicnih kurntorjov rnauirllo tuđi na okrb-aifiko »odete, prav tako po id oaj ti kuratorji aataovaU dolo drug bonih inšpektorjev* Domovmo lahko, da bi to bilo perspektiva, ki ©ifei»a caožnoatl sa vodjo strokovnost in boljo organizirano pooožno službo sođlfid, kakor je nođnj spgSJ I jonn pri a ladinskih JOđ&ftftlh* 3, Oprao valni center iu podobni »ovođi a) Oplofmo moljaka ino donos voč rrsaiidaih ustanov, kl ee ukvarjajo s oprao vonjata mladoletnikov tor s njihovo fcriažo oslcotaa selekcijo, kob to tan tsaenujejo* njihova, rravojaa pofc je bila asjbrft r*©dobna, kofc dninod. Uniona teh »cvodot j© bi In sprva eano cola debenoljn nlsdolotuikov^ Kolni cilj jo bil ta, tl«. &c «ffi otovi niff, ioit rai »va prlootnocfc mi slavni ohrnv-v*ni. Tl vtoaovl »o bili ante tudi odigovarjajoče opremljeni * dl* do letnike, Ki .>90 dih sadrfievall v bok »evodily ao jkuiia-li sr*T>o«liti, do loma s dolsfcin določi, oeloca pa v «.© lovni© nh ta tm ukonociijrfc. V sm&ojen čmm pa bo m začelo predstave in pojmovanja o Um, kako Ofij bo orEoniairm tri: crsvod in čouu ary aluli, spimiujnbi. izdrla je noareč uiuol, da j© torcbr ttiedol-tnlka v čami prud glavno ohrenroavo opoaovatl la oardlairatl, opassovtujo in njegovi roaulfcati pa nag dajo sodliču na siaval oUrcvnmd podatke o utolo letnikov! oaobno-uti tu o ton, kakšen ukrep bi bil **> anonju ekspertov ea cila-dolo talke :miprlc»rnejoi* Odra* teli opreneob jo are&osfcifcev prvih psihologov tu pulliiakrov v opoaovninih centrih, ker oo na Poljaksn načeli uveneti relativno počno, nmreč od leta 19&j dalje« Kor pa ima ±oljska na področju politologije precejšnjo tradicije, :*> v čemu a&dajih dveh in pol let doootf-11, da uoiajo pullioiogl in psihiatri kot stolni ali honorarni eoiielovci tako rekoč v vaeb stvodih, ki se ukvarjajo z oposovnajea ia tristo laledoletnikov v prlprarljelomi poofcopka. Opazovalne centre In njia sorodne institucija, kator ao orga-ni drene na Poljakom, lahko delimo v dve veliki ©kupini« V prvo sodijo smodi, kjer m vršijo epneovenja rmbulnatoo, v druge pa tleti, kjer ao (Mladoletniki no določen o os stolno privor&anl, kjer gre uodnj ec sovodaki način oLu;Bvnnvenja* b) Opasovnlni in trločni centri, kjer m alndol&toikl prl-drčeni i Pri teh narodih sre sin * yn tipa ustanov. Prvi je fcnko icjeao- van "!3chr©ai3ko‘, snrođ t»r<*j# kj«** »e n Indole talk "Cuvr**, Tl aavodl m najofctwojfii ^«d v.iaai ob® rrraijabitit snoba-ni« V kr>aonrf2o-ri' vernem j o -ledu £$r® »n oh op, ki Je pri pol-nolotnlh dollnlevanflli rr>dotteSR~ fliiSRo, onlroon Javni boilloc vojvodstva p® n® aaetr. podnlj-Snfei »a nadaljne M t.oeeoo, t omoolDi javni tožUoo po bo aa tri oo*m®* tJajpoo lahko urnja todaj ¥ iajutsnih prloorih največ 9 aoatfcov« &ii oe, da jo do rok, ki oaioc preaoga po avbo gled* no op eno vonj« ulodol# haiku, pa tudi glad* tto-jnoja prii rrvlj nlnoga j/o^ šopka, k>L»t: toga pa eo dodaja, da oo tudi ta rok pttjoofcQ pA^koraduje, jodlal aato, kar p®4#afl®-Ijrlai ,>oabuyok ni končan, ali pa lAidi »ato, da bi ul*uk>let>~ nik koaSai bolo, ki jo o 4* icujo v bokoSoa ftolokon lotu« He-opod ovoBojo toll rokov in tudi smo bol&ina U'ajnaja, povaro-3a pri mikih, ponlmxih v te n svode-1 procajdojo mijo- ^ Podatek volja on. loto I960, vendar o® odtlej to t;tovilo ni biobrano epiMooollo« tovoafc in kar jo zmje tuđi prihodnost nejrma, uoj glavne uravnavo &# sploh ul Jilo, la/go toki -.šouovi a gojenci včasih taSave, ki bi 00 jin bilo nagoto loogniti, Č© bi bil . icsenuki postopek opravljan ki trojo« laela oaa priložilo at oulalcnbi , knkun© :>opulaeljo aprojotioja* Kri tori J sa la biro »avoda bi tinj bila tako lao-:ioma "efcopuja dsaorallsciclja"« ki bi so org kasala in 000-nj ovala m amo po lavrnoneta kasni vsa dejanju, uoavofi aa po* dingi colo tnaga nevina čivljonja In celotna ulndolo tal kova oso&noofci. Kor pa ima uoi&Mo v času« ko poći Id« aJUsdoiouai-ka v snvod sa Suvanje, lo solo nato podatkov o toh vprafia-njih, jo glavni kriterij venforlt koanivo do J nujo. Vol crarodi sa Suvanj© Imajo v bistvu enak način dola in ao organizirani na enakih osnovah« Zavodi sa čuvanje ao s svodi aqprtoga tipa« Hnasbčoni 00 * kolikor eota Jih orna obiskala -v onnjolh u-avbah, ki 00 ill© »a ta notion poseboj rd^ptiranu* Okrog stavbo Jo poskrbljeno aa vnraoofc toko, da Ja videti bodisi sidovo, zaklenjena vrata, budi bodočo čleo, okna po so, vonj ponekod, gurarotma s cočotknoi« Okrog ■>Jonov 00 navadno okresani vrtički in čpartsuk ig&ičča, vsak dota pa ion tudi los ten večji aoionjnvni oairooa sodni vrt« Kapositeta donov, ki am Jih obiskalo, Jo anobala **G do 90 gojeno«*« Gojenci so bili dolžni entai skrbeti sa rod In čistočo v doou la to m amo v npeinioah, tezrveč tudi povsod* Poleg togo oo posaogall v kohisjl ia pai dccoju. Vzrejibeljaki tender v boh Brvodih tvorijo aSltoljl ln vzgojitelji, katerih Isobmsbo bi vanj fortanlno oorela biti onrv-kru Ker no narodi povaoa »eprtri, je br gojeno® pooebej asga* oizlmna zavodske gola (nr^redno vifijl rrarodl osnovne Sele la nekatere delovalo©)# V teh cielrcimlcnh vodijo delo oojetri, ki -rodijo tfuuii med vn;ojl bolj stel tender# ffn. ijploSno je opaziti tendenco, dR bi bilo otroteovno vnli-flkoeljo vzgojiteljskega kodre Sla vluje# Vendar ps ao tukaj določane težave, kakor jih jasno knše tudi rmelednjn tabela# debela 4 v izobrazba udlteljovoln vzgojiteljev v narodih za Suvanj©**® Učitelji ms tikUDOd % ^59 etm>vd .. * drednja pedngo&ka izobrazba 29 69 36 90 Izobrazba, višja kot srednje (nedokončana) 6 14,4 10 16,1 Višje izobrazba ? 16,6 16 25,9 Skupaj 42 100,0 62 100,0 Vzgojitelji 1956 KL 4 _ 1959 ataal . * Hižjn. Izobrazba 40 63,3 12 14,4 Srednja Izobrazba 19 30,1 45 54,2 Izobrazba vi&ja teet «8*4» nje (nedokončana) m 10 12,0 VlSjn Isobreaba 4 6,4 16 19,4 dfcupoj 63 100,0 63 100,0 ri° Podatki po vso tl po S#- Jedlowaki, lilo letni w saklndrsch po- ;ansvea/ohf Vimmaer 1962, str# Gl. Kot koSeJo podrtji tabel©, nnotopo . *oblea sMovbUi kvalifikacij slasti ticel vs&kjibeljsfcea krafflM, fcjor J« leta 1999 bito S« vodno 14,4 ffc vaditeljev a uigjo toohr&ebo. ®t podatki 80 nanašajo im to to 1999 to fc«r aloot! od tedaj naprej mio poudarjajo potrebo po atrotovato kvalifikacij ah, lahko doanovarao, da »o Jo ©tanje esdoj noe&p. nekoliko opco-raoalto, $ako m bili n,pr, v »rvodu »a čuvanja deklet v topotu polog upravnika, ki d« učitelj, štirje vr^ojitoljt a dtpioao državnega in&ttoufca aa specialno pedagogike to dim učitelja* ■icnornrno aepoatoni so običajno &© »drovnik, s^lou-no prakee, uoutlot, psiholog to psihiater* V too uovodu posebnih vagoJitoJLJev aojotsov ni bilo, kor ao bito bodi dolov*-nice solo hknxiu© immo šiviljska}« Kor ©o ne told oken uvedli tako immovmo bonuafco obravnavanj o olototofcnika doto pred rtaKaoxtKaa kratikia daooa, usbanove, ki oo oe s tm ukvarjalo, pa obetoJ njo dosti dlje, jo rmuialjlvo, da Je pel oposovanju aiatoto fcnitov ha vedno ako-rrj najpot* iibnaju© opraovanje pedagogov - ufllfcoijov to vzgojitelja, Osebje seveda sv ©eearai a ilcdoto toikoa najprej po podatkih, ki Jih prejeto e ©odtočit, kjer Jo po tog oodsib odločbo a Inati pcooohaa oocirtor. ankete, v kolikor Jo bila izvodom. Učitelji vodijo nato poaebra sveako, kanas U> tožijo ovoja »o-pokanja* tki vodenje Oah beto&k ni nobenih posebnih navodil, toži pa e© k teran, da bi enjeli nlrdotobaikovD celotno osebnost« Tl podatki m ncamonjo teko na atodoio.nikovu aadržanjo. na rođovs&Je In eprejeaenje v ftoli, feofc tudi eb pWubM. or«*, to Je v času, lm m pMptfWldeJo sa Solo, dolnjo ▼ klavnic dl* ali eodatujejo pri iraiMtl dejavnostih« Od ostalih strokovnjakov pregloda mlado la talka prvi aplofi-td eđrovalk oalroee p©din&*r* Pri tea polagajo ponukao p©-somoot rm bolesni kot 30 s fcuberkulosa, pri deklo bih pa slasti npolna obolenja ipd« Po pregloda Bplouuofja adravni— kn, peloda, mlado letnika psihiater, kot sadnji pa &o pel-holoc* ttalinike, ki 00 Jih pooluJSuJoJo politologi, 00 ros liano* Vendor uporabljajo val ueuode Intervjuja, skoraj vsi late ilgoatnostnl teat in pogosto tudi teste sr. poklicno usae-rjaaje« lo likar aoa mogla ugotoviti, «e skoraj ne posLuRu-JaJo globinskih too tov* Psihologu Je poverjene v toesiskoa opasovnnju :Jo$ixxvmbm$-na viagr« Ko nm*oč V83 strokovni kolektiv zavoda obrano*-vn ilmo letnika na posobnl konferenci in apx^ojtas izklop o tea, kateri ukrep bo prlporoSil aodiSČa, Jo 1 ailiolog tlatlv ki poročile gostovi in dr enoajo* $nkn (»oročila 00 sestavljena tako, da obsegajo najprej podatke o (ilndointalkovi cutriStni (»tarči, bratje in o«;etre), nato o njota anaea (življenjska zgodovina, pogosto odnos do koantvege dajanja, ki ga Jo iavrCil). Tou podatkom Jo dodane umuje Kole, iti Jo Jo aladoletaolk pred ten obiskoval, osi-mm emenjo delovne organizacije, kjer Je dolnl. Končno Je podečo unenje zavoda se čuvmjo, ki ae innoue na pouk, lau-31 Sov poklica in sodrfianjo v anvodu« Podatki o uolnnju In o dolu »o obločno posredni , smrofi po vso UL po socialni rnke-ti* Končno 00 v poročilu svrate tie onenja atroJiovn^nkov in predlog olede okrepa, ki ga naj r,odi uče uporabi* Predlo® blede ukrepa obsega mnenje o tea, ali o® noj uporabi s«ro* j ovali, da sodlčča njihova uaonja v večini primerov upočte-vajo* Gloda im to, krko ukrepajo s mladoletniki, ki so do i.lovno obravnavo v navodili an čuvnajo, pa so vidi, da so ta ukrep, ki bi bo smel uporabljati res samo In ultima lines, uporablja proved pogosto* Okrog V? j* vseh Mladoletnikov, ki so bili pridr&flDl v teh zavodih, 00 amroč po j lavni obravnavi vrne . oaov, to je, izreče m jiei ukrep, ki ni zavodske no-paw^. Ravno ti mladoletniki pa r» al v čeau bivmja v sorodu nabrali negat&cnih iskučonj, vsekakor pa ao bili Itlvpd iz neravnoga okolja, ker v veliki večini primerov ne mere pozitivno vplivati na njihov razvoj* dovodi an čuvanje eo, kot rečeno, nanjče delovne enoto z ote-iog 40 do 60 mesti* Mladoletniki, ki prihajajo v te zavedo, 00 stari od 13 do 17 let« Včasih 00 tudi starejši, nrareč t okarat, če traja bivanje v boa savodu posebno dolgo, mladoletnik ^ Odmerjaj Piotrowisk o*c*f str*. B9* pa je lirilQl v nmoč. telit i-rod polnoloLuostejo. Otojonci ao rmvvij&Qui i*> grapah glede na ©taroat, tenko da ao grupe bold all unnj lo&ovutoo e roaredoa v šoli, aedteoni ko ;;*> pri delu raevrfidoni v po samemu) poklicu® skupine« Gleda auamjegn vlds^m ned otionia, da so vol gejenol v unlfor-tank« fmteje so proviloum ot»teri&etil, vdneih pa Sudi cioklofca (po izdavi upravnika nojveokrate is higienskih roslogar). Dnevni red .to nojbr# no lodi Ulstevono od dnevnega reda v podobnih zavodih drugod* do lovni dm sodo® ob 7, okrog 8 ao sodne pouk osirooa doio v delavnicah, okrog 14 jo osilo, noto sledi nekaj dnaa ssa avobodne ctajavaeetl in priprava so dolo, ob 19 jo vod ©rjo, po vedorji jo nnjpogosfcoj&a zabava glodanje televizije, fine »n eprnjo jo ob 21« Pri oootnvi dnevnega roda v vooh snvodili m sploh m pouveda - sako m mi vonj sdi - preoej&aja pozornost teetau, da jo inkacijSden in organizirano uporabljen ve o c as* V zavodih aa duvenje jo oi\;eaisirma splošna izobraževalna so odakn dola - gloda na ©unroot olndoletnikov predrami četrti, x>oteif Sootel in sodni roared* 8» tisto, ki m dolžnosti oaaovne&olakoga šolanja zadostili, jo poskrbljeno aa delo v delavnicah# 1C© d©Invoice go bolj skroetno oproaljono* sa fante so iaoli v zavodu, ki aa&k ga obiskala, preprosto uehiv* niAno in edeanfco delavnico, v navodu za deklo ta pa šiviljsko« To jo seveda rnsunljivo, saj gre m zrsrodo, kjer bi naj bili mlado lutssiki relativno srateek dna, o oprav troja teo pridržanje v praksi vCnsth tudi prečoj dolgo«. prop trt o ao v prloorjctvl a dm&lal Kftvodl tl snwodJL olato- £© opx-onl^aoi. o rokvisiti a a svobodno dojnvnoabi. Vask aar vod p n iur. toiovisijo Od. Ja oilno priljubljena, dfljpPMT Ja Gd njena vngojaa vednost vC osili upoma, ), knjilnieo, SportK ur. igpciSSn zn odbojko In kotinrko, aodteo ko oo poaeta* do-Irvnlco ar poaaoflflotts la aromo grupo (okvariJi, biološki knblnob, obdelava plastiko« iahmlSra delavnica ipdj, bolj redko* ltettgi tip opnaovnlaegn contra J® otwaarvaotjako oelefceija&i artvod v Vrrdavi# ooobnoet toga ssnvoda jo v tea, ds Jo« v nasprotju a savodi an Suvanje, ojogovn glavna .lalaga opeao-vnajo alodo letnika in ugotovi fcarr plana zn postopanj* a njim v prihodnosti« »uvod ob uto Jr od lote 195? ia Jo edini ▼ vsej drfevl* Hjogovo delo Jo oocJcog ne uoefco ?fffSaw>, ▼ drugih voJdgMnrlh pa opravljajo njooovo vlogo gvobovwinioa sp. j oihiSno sdravjo in vsgo.jna svetovalnica In sloor nobu-lmtno* Krvod rnspolana & 70 nesti in r$rejooa nnmo fante* Bopulncijr. toga srrvoda so lo3i od on© v »svodih on fiuvmj©* V eovod oo nrsarod ©pro Jo ti alndolotoli:!, ki Jim Jo aodifidO So isroklo ukrep - in olcor smoo triki, ki Jim Jo bil irro-5on vtgojni ukrep oddajo v vngojnl ^rsvod* V teh prlaortb op; mri aavod trtcdEo« Hlrdole talki, ki Jia Je uodiiSSo isrefc-lo tn ukrep, ;x> Irhko tudi nedolinkvonfcni * tnLarafr nmrod, kndnr Jla Jo oocll5čo lar&klo tn ulaap v dfcrtxtiJkfll andovoh. V iovodu »a duvnajo uoklot uoa bilo navaoda rtuvoo v dano, ko ao gojenko glodalo prano« s svetovnega prvenstva v boksa* rol9g bG:;a. prihojajo na opaao vanjo v amrod tuđi "bečki ofe-xtcV\ toki, ki povzročajo točove sslaofcl v Loli, ker jih ▼ smod poailja liiniatretvo pro svote srn prodloe »olo« Pri teh otrocih dnjo anvod oueojo o tea, kekucn ’iaj bo rindftijnl postopek z otrofeoa osiroaa alr olutnikoa (vrnitor domov, oddaja v erwod, nniin teetoiana ipd*) Ifnjdnljčl čas opnsovmja v tea anovdu je famnlno tri eieoe-co, Podobno kot v snvodlU sa čuvanje pe so te rok tudi ta selo pomoto prekoračuje la tnnfia tudi po ono dolsko leto« I^rl teh prekoračenjih o mb jo običaj no real mt to, dri otrok oalroea iilado le talk konča reared« Tečkret pa povsroSajo po-atOjčevajaju bivanja v brvoUu nourojene dručladteo mam jojenoeVV Vnanji tabled soroda je podoben krij&aifcoll drnci vsrp jni ustanovi internnfcokaca tipa. SKleđole talki nioo v uuiiitarrioh, ' peč pa nhfco vank dobi v .savodu potrebno obleko. Tscojni koder v zavodi?, je roče j Bterllen« JBa J3D cojenoer je skrbelo 7 očifcoljev (od teh jih jo prtbliSno polovico noj-otrov) In 6 vcrpjitoljov (ki eo lueli vol trsko ksonovano pe-dagtlfco naturo), on psiholog, In en socialni delavec« Tel tl eo obalni ualuKbonci envoda, honorarno p« do In 3e udMeber* Pii Issobnssbi učiteljev, učiteljev - io>vnJakuv (nastavlja jo vzgojiteljski koder ? oeiotij a. osna © podatki o Qlndoie talku* Sa prvi konferenci ekipo poroda prodvaoa socialni delavec o ulrjdoletniku umm$ o okolju, v kataroa Sivi, o đoaedmje« Življenju, o too&ovdh, kl Jih Jo tool Ipd« Ho podlagi tok podatkov in podatkov, ki so sicer razvidni ta spisa, »e eeofcrrvi plan opazovanja* V času opoacvoaja aprealjojo in opazujejo aJLadolc unilsa učitelj v coU, aojsiar v delavnici, vzgojitelj v proofcoa Čnm, poloti; tega pa če paibelog in po potrebi psihiater* Hod opo-aovnnjea obravnava olrdolo taikov primor ponovno oi;ipa a broke vnj okov na konferenci* Jdkrafe kontroliraj* p. udvsoo« koko m opazovanje vrči in ali soh ovoj o dosedcaji rezultati analiz krin.no ©pretaenbc v tivtumm alrdoletnika* Pailioloc v zavodu, ki testira alndolotniko, ao poslužuj© prodveoa bo^lor-dollovuo testa, uodboa ko projektivnih too tov no ppUctra* ko Jo fesa opazovanja končana, do nlndoletnikov prioo* ponovno o bravuram na ticuiki konferenci - tokrat so strojno tudi - 159 - prodloc o hm, ktiritaa nad bo nnđrljnn us«đn ■nl-đolofcnlfca, okirona v kateri ia&ou vajajnih »avađov u© rm$ p-aSlJo.. ^uui v umi ittvodu. ovutavljft povodilo in uuoiiju puiiioiUc* ki uu na ta nafti n pripada poaoutma vlo^n v uviot«KHa oklopu opoaovanja oairooa odiočcnjcu Eob mm 1# odani la, aprejear* navod anno fanta, in rieor v .'olrtki abnrooti - »rlblUno od ?. m 15* ali 1G. let©. Godonoi oo raadaljonl v crag* nn počin i šolskih xrcumtov, tako da tvorijo ucuoei od 1» do 4. rnsrada prvo skupino, udvnol % vmxodn Oru&o, uoonci 6« in ?• raaroda pa fcrofcj© skupino* *5© 'olovni d«i v savodn do mnSllno, da J© tafeoriSSon i*r©-o«d inbonaivno* Oo^onci obiskujejo v dopoldanskih urah Colo - bodiri aavoddko (od 1* da 9» MUM, rli jimsfo (u. in 7* roared). Popoldao no f'jpoaloni v dolrvuienh* ki eo m>lo po&toea in dobro ftpaOjaa* Xeko iocjo , oiinidno delavnico, dolramioo na toko iuonovano “rtajlicut? wtfinike", kjur oblikujejo kovino, plrati&ne anovi, papir ixxl* in biološki kabinet* Able v uolavnicoh Jo otrvoono in * luSi rasvi-J tanju delovnih imM tar rodnih e^rotnoobi - pogosto Jo to tuui prva, poklicna uuaorlbev« Sevod razpolago tudi e tako iiaouovnao "dwiotlioo*** to Jo naka vrat® klubski prostor a Zsnji&iico, rnazđiai druSabsiiui J^raai in aovodn o ioloviaij-afclu v&rajetanikoo* Hr. dvorišdu ao tudi bolj okrcana Športna tg%š5cu Končno j© trebe ta©d tnčbifcucidraal an opoaovrnjo oaenlfcl še ono - nmrel vod vedske svetovalnice ca voiMčno adrnvde, pri katerih krije opo*ovonjo delinkventnih otrok ofttrooa nlnda-letnikov lo selo nrvdh.cn delali njihove celotno dej ervno s ti. Te svetovalnice, pri katazih o bo tod a poseben oddelek m alndino, Inn vsako vodvođnfco asu to* Hođ tool pa ion nod vo&Jt u& lod aa4otnredn& In naj bo Ido opijal J one. ned ndtai * vnrčrvska* V toh e\rat»volnicnh opnnudod0 alndolotniks oabaimfcno* Od delinkventnih otrok dnjodo to isrvotovnlniae pohoto nošnje ala~ dirujkeou JodlMu v čnsu iirlpamrldnlne&Ti ; .©o kopka in se dih oodl S3 n ravno starati! izrednosti ambulantnoga sdr-avljenja pro-o©d pojjosto poalcSudodo. Ker mo o oruaaianciji evotovalnlco tako vrsto &e jo vosi11, bi oo Selo In tu omejiti lo na ugotovi tov, da in, lodo, da de opn»ov?mje alado letnika tu njbolj popolno* To Jo maunlji-vo, ooj ($ze - vnoj v Tnr&md • aa Institucijo a Oolj-olofcno In lopo tradicijo* Ob oconjovonju mallčnih inStitubtJ, ki as ukvarjajo a obear-vocljo in eventualno trioSo delinkventno mladine, oo at &01 Pffffllin podčrtati a lasti poaen naNlrntniafta apnaovrnjn* ai lan tako ©pašovanju tudi določena pottonjklj 1 vos ti. v pri-aerjavl 8 arwodakin — predvsea ni tako popolno in aladoLetnik ni pod stalno kontrolo - pa iaa tudi vrsto „^eeunoafcl* Zdi se, da ul ravno sadnja taod ndini ptm orcanlsirnaje teko svetovalnic©, ki je nedvomno ladje kot erjpnislrertj* navoda* SB vidike* oposovmja in die* noetictronjw alndolr tnlkov imajo verjotsno or JarsnJ&o vmiuoat arwodl ha čuvanje, kl e« jin žio vodao nočno poann, d« oo bili isprva omenjeni roa aoao ooo&miu čuvanju tilauc letnikov* sabo de ?u» i^ube; pojo* *o©oU-do dvoaljlvo vroUaoufci Jo budi daju ovo t da mladoletniku čoo9 ki &n preatesno v boo zavodu* na utejo v čns iavruevanje ukre-pa, ooiroue kosmi, kl au ga posnojo lax-ado uodikdO. &f»j to poooni* Inhko douuouo, oo vuao, do (so taladoletniki včasih v uovodu tudi voS 'kot ono loto« Stoirodi zm čuvanje ao tuđi trsko kratek Sac ukvarjajo a oiate-untičala opisovanje® mladoletnika In ooonjovmjoa aj©GOV® caabnoobi, do ao do njihovega dola nolo kritični tudi tokato-rl poljc&i afcroiiiovnjRki^. Krovno Jodlewafci ugotavlja an&tne poeanjkljivoflfcl, ki 00 tič ©do tako formacijo osebja kot njihovo apooobnoafct zn otiearvaoijo aindolotnikr. © oodobnirai 00-todneii In arodotvi* Poudariti pa Jo trobci, ds is ledn, da gre nwvojne pok v sao-rl, ki predvideva, da ao a ovadi aa čuvanja roo otresajo **os»-tnnkov staroga"* SPrl aovih sokonottojnih predlogih vidioo, da sagov-rj njo kot pogoje sa oddajo v ta navod prodrat* oaotaoat*-no raslage pri tilcsdolotnilaz (atopnjr. demoralise ijo, negativna okolica, ki vpliva na mladoletnika, lo&noot, da ao tnkoj sr£nc s prevzgojo), vendar pa tudi ros logi t ionu rola* prevencijo in sagofcovttNV diodolotnlkov© nnvaoCnoetl m (“lovni obravnavi (aun, da bo mladoletnik lsvr&ll novo posebno nevarno .....II ... °’J Priuerj oj iitmialc** Jodlevigki, o«c«, afev 60 in nosi« 142 fcassuivQ dojaajo, .ddnjo pa snhbtamjo druibcoo vtgRjal raa-logi« sun, da bo aladolatolk etoSkoftll isvsdbo p»ipjwvl4ali» nega postopka ipd* • ftw tofco skušajo utreti pot »ovim poglnrtM pri isvršovonju ukrepa oddaje v nnvod an čuvanje la so alrsefei nrvaonajo aso ia&raOifcov saroOov rns ličnih profilov« za alnjšo oladolofc« alko, so etnrojtie mladoletnik*, ki zahtevajo strog re&la in konins so psihUno ell SivSno prigodoto nlndoletalko* SHiSon aavođ sa čuvanje bi iioj tool »dwvofcvenc - valjal ma (S »JI Priuerjnj Masla Bogont - Loohowica, fyoBBonav/e natrgy-taanio nisloteaiogo, Praotilcd p*mibenojarny 1963/1, atr. 86. Pr.; taorjoj Maria &©@&3t& - Iiaebowica, o«o«, str. D6 in orni* - w ii. JUGOSLAVIJA 1. Mladinsko sode tv© a) Organi« očija Jugoslavian ni iooin nikoli posebnih alnđinokih oodififl. ttlnr-do lopatko so vedno uodlln is rodna eodlžiđcu ivljab from p« v Jugoslaviji lahko fjovo*'iut> o pooobnea alrlliaufem jadotvu v okviru rednega txxiatvn* Odlofiujodi organ v kaomfeOR postopku sopor »lndo letnika jo poseben norm* *« nl*d© letnike. 9r& scant je pri občinskih, okrožnih in republiških vrftavnih sodiiSdih# Sonati m alado-letnike po ni00 lo nođefii eemti. nnrvoS odločajo tuđi o ae-katerih 21-Iaerih v jrlprtwljr.ln«a poofcopku (rupr. op pobudo g(L otUGodovflnoo odioža o uvedbi postopka , č& bo oGkodavmmo ali skrbstveni i tison no strinjata s aaonjec javnega toži ion, do uvedbo postopka n® bi bila «*©tma *, 69 m predsednik oeaafca so nlsdoletmiks ali afcrbsfevoni amm ne strinjata s ČL prudlouoa javnega tožilca, naj so k ozonski postopek ustavi) . Člon 435A sdeodko o Inaermlcem pootopku člen 43G/3 aakonlkr o kasenskeB postopku ^ Člon 445/3 a dionika o knsoiukMi postopku - 144 - Pri obstankih In otooSnJLJi oodlččih ooatavljojo aoaafcs »n mladoletnike sodnik zn mladoletnike in dva sodnika porotni ka# ObSiauka in okronan oodiUČG iiaajo inhfco po več Sedativov aa cilndolotalko. Oodnik® so. mladoletnika občinskih in olcroS&th oodtSč ta njihovo aofflootniko določajo predsedniki nepoarodao vifijih aodifič* nnSla odrejanjn sodnikov ssa nladolctrdto Je v ftnlh nodičč odločajo tudi na drnci stopnji o pritožbah soiger odločbe fjonatov aa mladoletnike občinskih nodioč. * 06 a? ilikolid, Zbirka prepira o prlmni vnapifcnih i kanonih nora prosa aalolefcniciian so. koewntoroa, Urv oasna ednini ®tm»-olja* Boot jr ad 1963# stx*« 134. 06 tetram 3FS JUfcTJBlnvijo (Ur. U FUiJ 14-209/03 z ona 1C. IT. 19G3), 81. 135/2. 146 Pri too 30 traba podčrtati iajeeo od aplo&iega nnčtla, da v feassenakih Wkdurah ilntolddUkOV oodljo v drugi stopnji ▼ sonata obročnoga aodifiča tctdi eodnikl tiorotmifcl, ki oicoz? part &ru; -o3topen,’ okon ao.isnju no aodtolujejo* iatapabliijteft w-Sumw sodlfcčn nodi jo eta* v dxwrt stopnji« £aonti an talrdo-le talke republičkih vrhovnih >odi<38 00 oostovljccil amo la poklicnih sodnikov« ča t)i auotrnost niodo nr. oboog la namro olftttnake lartmlne^ 11 tote na področju določenega okro&aaGR uodi&so, narekovala, tedaj ono republička okupačlna določiti, da aonnb za alrdo-letnike toga okrožnega aodi&ča Mdl na prvi stopnji m kasni va dojwaja nlado letnlkov, torej tudi blata, ki bi sloes? sprdala v pristojnost sonata aa uladolatnlke cbčineke^a 00- difiča* Krajevna prtsfcojnoot oođiSč v knaendfclli postjopklh naper ciln-&o letnike jo oljena po naqprotaaa načelu kot nicer velja za polnoletne oeebo# Glodo teh oeob je načelnem temjoanm in ki sabo najlažje sposma njegove živi jenjao rrasutoro* Če je v kabSnoa aestu več občinskih codiSČ, w Iriiko republiški sekretariat ae prtvosoAio upnero doloSl, katuro iaood njih naj ix> pristojno so knaonoke and, ve vseh iairdoiofcntkev celotnega eoataego pourodja* lati orooft lahko določi fcuvii, tla io ono iaued vod občinskih sodišč na obnoo-ju latoma otueožnefEO sodišča odloča o cosenOklh 3’dmreh almio-letnikov* Sa ta način Jo houel aakoaodejalee ooogočiti bolj* So kvaliteto dole in enotnejšo te^laaln» politiko aefpoo ai*>-dolotnlkiu b) Hl^dinoiri. jo&dkl in oefcodolosija dola sodniki aa sladoletniko v Jucoolaviji ao prcsmiki. nieuMao pre-gledet koliko aodaikov Qp»nr||i v Ju/joalovlJi posla nodnikov za alculoXstniko«' ttod eodniki cn sOadDlofnlko Jo vodno vo9 tena, vandr* non nl> anono, knbso vicok Jo njihov dole*, hodniki so nlodo letnike v Jugoslaviji ulstajo »beno apoctalno iao-bronbo* Točina <*ođnikov set ulrdolefcnike ao obla ko voli Is lamb-ko dninarje, ki jih od 5ooa do done prirojojo republiški oo-krcfcarlafct se revooodno upravo« %o vodji di ucn^sl iaafcni saint, oroalremooti aodelujojo sodniki aa aladoletaika na ae-ninoejlh, ki jih prirejajo uLin^. oruaai uprewo (n*pr. ordeni aa socialno varstvo) ali otiokovna uruotTa CduČoktOlOiOOT# psihologov, ooelnlnih delnvcuv)* V Jugoslaviji no je šol uveljavilo onenjo, da civilni sodnik ved velja kot kosonokl« Toliko bolj ue coni louidno pram dolo, kot pa ouu»rjanje ka-»onflAce sankcije, & katero pa * v roouioi globlje pooog* v 5 iovekovo življenje* diodo na teko sfcllode le ualo sodnikov z voooljea opravlja pošlo sodnikov se & indoletxdlGO« ^koj pet Je inkili, ki bi ieiaii ostati pri boa poslu vod let in voaj ur- tn nčin Oouodl socialno murnje o delu e nlrdolef>* Hild* uijub ugotovitvi Je treba reeulcl m ljubo povedati, de iiacoo io nekod lajoa* Hokntari sodniki m aladi>* letalke bodejo 5 ladividualnia Studijca pridobiti potrebno smrad« so Sla boljša opravljanje svojih odgovornih dalSnestl* Pontopok »opor mladoletnega utoriloa bo uvode! Javni topilec v največ primerili na x*KiloGi ovadbo, ki ou Jo dostavi po.itr4a ljudske milice* kilidnikl Isvodojo uidi voo potrebno poizvedbe prod sestavo ovadb* o oborjenem dojenju In ©borilcu* V nokaterih republikah oo republiški ookretaslabi ca notranje souavo priredili posebne seulnarjo so □Hišnike, ki na. postajah ©briwrsaamj® olndoletao storilce Lcanivih dojenj* d tou oo hoteli dosodi, do bi ulli&nlki pridobili dim vuS manja o mladoletnikih in do bi lahko kvalitukaojiio opravili prvo etiko o njiai* Kot rm Poljakom, sodelujejo sodniki s« alodolo talko tudi v Jugoslaviji, tnko v pripravljalno« postopku, kot tildi pri glavni obravnavi in pri nndsironju iisvrševanja kaeanofco očrte-oljo, ki oo Jo iarekil sopor mladoletnike* %x Jiflfinoot ka-aenakega postopka sopor olodolotnika Je v njoovi anovlto-otl« Đnoi obetajsjo budi v beti postopku določeno fen, ao io to notranjo nod »oboj torno povešene in m rsorotao govoriti o v noti saki Jud miili stadijih kazenskega postopka, kot pri postopku coper polnoletne osebe* Ves po .topote Je neprekinjena colotn* Zrrbo budi ajdnik »n nlodoletnlko vodi vas poatopek sopor alndole talka od uvedba pa jxoviloua do njaso-vo resocioliaoeija* V • >rip:r*vijnliiata posOopteu so c*«a sodnik »a clrdo letniki oa-rodotoSifci j t'iftfl no nfsotmrl janje aladoletnikovc ooebnootl la Mvljenjaklh rasaer, ▼ krtarih 5© Sivel ob storitvi fcnsai-vcga dajanja, Za rcaliko od postopka aoper po too is too osobo, v peoUrpku sopor (oladoiatnoga a toil lea koanivesa dejanja nl toliko Ul at vuno njegovo dajanje, saj ja dajanje le iare* ala-dolctaiiiovo osobnosti* Zr. ocuao aledolatniteove osebnosti jo bistvena celokupnost ouih okcli&lla, ki ao vplivala, da ja mladoletnik storil kamlvo dajanja* Mladoletnikovo dajanja ee lahko reproducira 'po hlrmdnili proccunifc Qblikdh dokooo-vsnja* Mi oblik po nl uouoče uporabiti »a ugotavljanja osebnosti la vsroitov storitve dejanja* Zato so potrebna globlja onalioa In strokovno prou&avcaje lavokor« Okoliš In alrdo- letnikova osobnosti nl oogofta alti aojoti, niti ooonlfci brc* •# sodobnih dosoSkov roalldnlh onsnoetl o filovofcu* 3oto poroga-jo v postopku sopar mladoletnike sodniku tudi strokovnjaki* I*o ti n svojimi natodasi dela in tohnl canl oaogodajo aođiSdu, do, sa mladoletnika lahko uporabi tisti ukrep, ki bo poapofi©-val njegov roavoj v uro j ono la druSbi sprejemljivo osobnost* Ponokod ao strokovnjaki sOruted v oentru sa socialno delo, ali vpojnih svetovalnicah, kot v posebnih strokovnih aluft-brsh. Oontrt set socialno delo ali vagojno svetovalnico, v katerih sodelujejo socialni delavci, psihologi, adrovniki (psihiatri) in pedagogi bodo oddali anenje o osobnosti tistih ala- daletui ov, ki ivijo pri svojih storSlh oil tuji dmSlni« V nekaterih prlnerlh bo potrebno ug&trvljati osebrwat mlf»-đo letnika v arvoOn. fcrbo so aodDlotnifei oddajo v ] dohodno alMinske donove *11 druge srvođa, v katerih 3® opisovanj© mladoletnika po timu ntarckevnjpkov mo.jodo* Mod do Ion strokovnjakov con ura sa socialno delo, preho4ta*» , ga mladinskega doma a11 drugega zavoda« ▼ katarom 90 aleđo- lauaik oposume, vsdrSuje sodnik a® mladoletalke obalen etik « njimi# Praviloma lahko tudi prisostvuje ticufeio. konferenc caa« ko vsklajujejo ovoja manja o :»ladolotaiku la rnspran®- Ijojo o najprlmarnftjftoo ukrepu za njegovo rooocialtsooijo, » vendar no toki jirlraeri v preteat aelo redki# V prlkasu sezonskih pr o.opisov o J'..aaoaskoa pObUopku sopar olo-dalo talko smo navodil« da lahko nod&lk sa alrdolo kolke v pri* pravljalneta postopka inda sočasne A in ventivno ukrepe« ?oč-krat mladoletnika al mogoče pustiti še nadalje pod vplivom negativnih okoliščin, ki 00 dovedle do kanaivega dojenja la tudi oi mogoče čakati dokončne odločbe v kneenukea * osfcopku# 2oto bo sodnik s &a8 ranimi ukrepi is ločil nlr do letnik® is dobo anjega okolja osinoma m bo s njimi sagotovi 1 pomoč, varstvo ali nastanitev# dodaik zn almio le talke ima. aa rrapolago tri sočasne ukrepa in aloari postovi tov pod nadaorcfcvo skrbstvenega organa, Isročifcov drugi družini ali pa oddajo v prohodni do&t vsoojni ali drug podoben saved* d etat ukrepi se Beli že aa <3rasa kaamfeeega postopka, usmeriti mladoletnikov nadaljnji rnsvoj# - 151 Gtrvn*> obravnava prati nlftttolofcniicoa s« oprrvljft po ubikft-aijukih ao&nosfeifa. v raspravnih ctvaraaeb oodidča nii v sobi i iladinakeRa oodnikm. Slednje volja slasti »a obravnave prod oenafcota »a »dado letnike občinskih eodieč. Glavno obravnave prod aodniicoa so aladeleMUu okrožnih oodliič oo opmvljm-Jo akomj isključilo v spravnih dvoranah. V Jugoslaviji eodniki in ms&evosm&kl na plavnih oarnvnnvah niao oblečeni v toge« v postopku sopar odraslo s borilce kesaivih dejanj« niti v postopku e opor mlraao la talke. Zato že s bata odpade dol ©vodnaoGo isgledo blavno obravneare. sodniki sa olodo-lefcaifco, kok predhodniki oonator, pasiJo na bo, da bi oo obravnava opravila din bolj neformalno in čira bolj okono-aičao, dasi pobita obravnava oioor solo podobno obravnavi uopo? polnoletno osobo. Zelenike o obravnavah sopar mlado* letnike narekuje aodaii: tipkarici sa pisalnim o trajem. dasx sakonski predpiai nalagajo uodniisota obsežno dolžnosti uadsiraujs iavrćavanja vagejnlh ukrepov, ki so Jih isrekll »opor a Ind© la talke, aodoiki toh uoibuoatd St m isvrftujojo v sndostni nori. Godniki sa mladoletnike no opravljajo samo te svoje funkcije« nqpcfc v pretočni večini sodijo tudi polnoletnim osebam. Zn,to ni čudno« do se točko privajajo sjpecifičnia dolSnoobin oodnika sa olocioletaiba, ki po noveliranem a akord bu o tmmušm postopku no preMta* kot v o-stolih kaaeneklh sodevch, s is dajo končne odločbe. TsbOjni ukrep e tretjega nnetooretva dartmUmpi organa «1 tudi Bolo ubira pob v packao in sabo budi pri tom ukrepu ni uoqo-čo Govoriti o bon, dn bi bil sodnik iniciabor dela ooclfOnih 15a dulftvcov, kl l*w6ud©,jo fco ukrop* ***» oo vaS nil ©raa^ ono^ujojo oođnUd »a alnđolciuiko 10 ns isđf^o ođloSb o paN&ilnhrtntfu nnvocMcih okropor, boa? njihovo trađoaje ni nogoi# določiti v nrprojJ. Kor IsvrSu^c^o ukr-^pe gtraSdoga nađsorotva organi oocinlm&n vnrottm in kor &o vs&tfal anvođi ▼ peosvatosn resoru, vacođaopoboljfia-vnlai anvođl v rsooru nOurm^lh sadov, icU^vt aorda tnidi fea saaospljonost glada IswSavan^a vogalnih ukrepov k pro-* »slo tssnaa r^ođolovmđu vodnika sa mladoletnika a organi sa ir/rSavnaao poaaaosnih vaganih utaapov* V sadnjom domu a »ličijo is wot sodnikov »a alađoiaitsiks tuđi ananja, đa jlh novi način, plafiswnjn po učinku đooti-aulim sa v nekaterih i-iieerih to po isvsiltvi ifit*odono©R mgejoaga ula-opo* dok lov 00 popolnem ao roaooialisiro* PO torecneta določilu aakotjifcn o knaendetn postopku worn Jev* ni to&iiee vodno sporočiti skrbetvoaNNi o^ffUf če uvod© postopek sopor olndolotnitau 20 sporočilo predatovljo en skrbstveni orgim porjiv, naj ektivno počele v pontopek sopor olndolo talka in mj neodvisno od nkcijc eodiftda ouvtscxse potrebne ukrepe so ureditev življenjskih rosuer alado letnega storilen kMtftga uojonja. fcrbatnronl organ lan v toku ksseib-ekega postopke »oper tulrdoletnika preerloe seenaniti 00 e potokom postopke in lahko dejo predloge tar epoaurja no dejetvr. in figlrstt ki oo potrebni se odločbo* oioei vou iskonske .prod* pl 3© o poafcpku sopor almio letnika* o uvedbi postopka* o psi* Vabam Uoelalletldne republiko Slovenije (Ur* L« SRS 10-90/63) 51* 5*. - 15* - iirrvldalnea postopku, o pootopku pred ecnr.fcoa as alnđoletnik© In pri izvximvm&vi vpojnih ukrepov «s vločc kot rdeča nit uiaelt da {jo tesno sodelovanj© oeđ dorata tožiicoa, senatom nu air'd©letnike in »inati i\]«tiOviu p«, odsodcdkon tor aterbatvoniii orgonom neiaogtben predpogoj sa ^rcarilao cUrcr-marajo eiir letnikov nndnldnjt msvod* :J;rb9fevom organ lsJiko tuđi ,crda noj jodUčo preaodl, nU de tožilčeva odločitev o neuvudbi ooiroeia ustavitvi postopka pritsemn nil ne* Keofino d* treba de podčrtati xxjsaoabno vlogo o£z'iporočilu odbora se socialno politiko in Qdrnvutvo svennega štora in odbore na delo in socialne c ^varovanje siiora proizvajalcev evoane ljudsko akujpoči-na o dne 2t* XX* 1901 o u. tonovitvi cen rov ec socialno delo, kot snoosbojnih strokovnih služb socialnega varstva sl morajo ti oeufcrl siesti "prizadevati" sa režltcv tistih 00-cicinih vprašanj, ki epadojo v delovno področje dzrbatvenoga ofrgaoa v svesi b uporsbo kesenekega saonika la rs^ronika o keaendtoea postopka".^ Gentrt sa socialno delo So niao ustanovljeni v vodi obfil-:irh Jucoelrvtjo. Konooa letn 1963 ni iaelo nifei 14 Ji vseh občin v Ju oslaviji confer© »n eociclno delo* K kuno Je rrs-lOrje aeaferov ostlroua savodov sm ogoialoo delo orproa ob* Slana v Jucooloviji in v poaonesnih repubilknh, kašo nnolocV nje rsspredolalcai ••«?* Jugoslavija c en krov da socialno delo 80 občin 501 Grbi j s 53 220 ■ Hrvatska 13 111 Olovonijn 11 62 Jo ona in llm oogpvina 13 106 Uskedonija 7 62 Cm sora 1 2D Ker e* po oni efemai vodao voS občin s eoSujo, j« drugi sfero« ni pa se ustanavlja vodno vod c on Ivov so socialno lolo, Je aawedono rrjmrje verjetno siednj So nekolika pprearajMiB« Oantri sn socialno delo m ustanavljajo sukcesivno, po tea* kjer no ustvarjeni pogoji in „ioSnosfci srnje* listonnrlJanjo con rov oziroaa anvodov »a socialno delo Je sinod odvisno od toga, nil Jo v določenih krajih an voljo sodna too overilo strokovnega kadra, kajti od stvokovnoGe- kodra Je prediram Uradni Ust TOJJ 11-165/Gl s dno 22. IH. 1961. podatkih republiškega aekro tari ata sp. oooialno vsretvo aB aiovonije. odvi &n& uapouno ta uS Inkovi bo doto contra osixooa covodn. Volovo skrbstvenih ovgnwr in contrw up oool fino doto v k»-aoni^kea "Ootopiai sopor ol^iolotne oborilo« knsrlvth dojnnj bl lrhko obrnili v nadodaj#* 1* Otroka dd 14* leta rt aro a ti, ki m storili itojnnja a obje, tivnlsii mrki knorlvlh dojmj no obrevnarojo oOdlSda, tm-ved akrbafcvsni oogaol aU contrl *r socialno dolo* Bolo o tool otroki ina iarodon p;ovoativni r,nadaj* *b& đclo jo sale tono josfarensko la oovo budi aterbabrani ovr,tm iBđnti podobno akrqpo kob sodičd«, to da 01 okrepi nianso knna^jdaoprrvul «M#oj* 3 bo obsedno nalogo pn nloo s rje tl le otroci, Id #0 fi borili dajanja e objekbivnirai ssnhfci Irmmlvth .lajnaj, anrvod tudi doti obroci, ki ulod rberili trkih dojenj, rtjpnk oo pOfcft-seli dm3« otnpbone vsgojno onrmKffjenosti rli neprllnjDjeno-ott* Itegojna rrn/^rrjcnort r.H ncrprlln^jcnont jo Irhlco vod-Isrefc Ro htijfii In globlji pro bloc, kot obori bor feomttdga dojenja* 3f>t» orhtercjo R-aenrrjcni otroci đoctUernt Ko pxtflT p«0*?%tt0 skrbno obrrrrorvmje con' ra zn socialno dolo* lončno mdmmm naeoati bodi £o dolo s v&gojao zmaavjonlal ulodoltttnild v otaroofcl ood 14 in 18 le boa, ki nloo oborili not onih kaznivih daj naj* Tudi »a bo oora skrbeti skrbabvo-nl organ ali con or oelcoaa zavod u& socialno dolo bor j in nuditi poood la nadftorabvo, da no lil sail! no obraqpot* ali 3CO€#dll V kylmlrml.«. 13B illMina vadil treh vrat uo,m dtarbataml osgii rli ooafcor sa wo talna telo ; Joti n evojla pi~:uvoativnia teioa in jseZ .jsA tm kDOaHnirafci in i grehi ti. delovanj© v teh ada dresiranih iiaiteiJeVfc ki lahko vplivno rta poaoft in pr«va*joJo t© salw dino ia tea, k$ia? J© u> potratno, tuđi aa njihov© družino* 3« Oboofine oo naloga aterbotrvnnlh orehov in centrov oslronc, asmrođov zn oooialno telo p*t u. ot^ljnnju stopnjo duuevao rrujvltoati in rnalidnih vplivov na oblikovanje ooobnoebi ulete iatnik storilcev tesalvik dejtaj* ®Q obsoSno delo šahtova voii ko priaadivtmja rtmlidnih atrokovn^nkov, ki pa oo ne voljo l® pri nakntoxlh oontrth an socialno telo. Skrbstveni or^ral in centri zn oocielao telo, ki nianje uatraunih etro-kovnjokov, te ouojujojo lo an sbiranjo podatkov an socialno ancsaaeao ia morajo tedniki v takih pritao 'ih ar. ugofcrrrljfinjo duševna aroloafcl ia drugih v livov ar, oblikovanji.' olndolct-nilcovo oaobteofci pritegniti posanesao strokovnjake rnssllS-aih atrofe (psiholog pouiafcm, psihiatra, ali pete^oga), ali pa Jih pošiljajo nn oiirrvtirnrnnjo v obaervacljck© s^vodo (prohodno □ledinsko teuovo). 3* skrbstveni organi npiouljajo vos knaoaaki ponbopak sopar alate le talko* Zato lahko verik dna dajo Jo pr odloge in opostv rjejo na mslidna dejstvo, in Čekom, ki lahko krttowfcoll vplivajo na odločanj© v per.topku sopar »ladolatnifca*, Up. sdv-tovo Javnoga feoKllca dajo Jo nkrbnfcvoai orjUBi ali centri ra. socialno telo tanenj* o enotenosti postopka sopor rlndoletni-kn. Če bi J-vni tožilec . teti njihovcou unoaju. no uvodol poo- topkn, all bi ne oni na strinjali s njegovim predlogom nn ustavitev, imajo pravico enh cvati odločitev eodlčča« «J>v» ni tožilec potrebuj© tudi soglasje skrbstvenega organa, čo hoče »oradi svoje odločitve o uvedbi kazenskega postopka dati ugotoviti mlado le niliovo osebne lastno ati v stacionar ju (o boorvad jekom cenrru - prehodnem mladinskem doma). Jcrbst-voni organ mora večkrat So v rripravljalnem postopku pro vso ti nadsor nn mladoletnikom, da bi ga varoval in mu pomagal. Končno mora predstavnik skrbstvenega organa ali contra osiro-nr. savoda a a socialno dolo sodelovati na sejah sonata »a q1j>» do le talke ali nn glavni obravnavi, da bi čo pred dokončno odločbo o fcoMKUfcoGL postopku bil na voljo socUBču s po tre b-nimi informacijami in predlogi, 2 vsemi toni določbami zakonika. o ’:ar ©nekom postopku bo dana skrbstvenemu orgmu Izredr-no fciroka pooblasti la* Tr pa s ah- ©vajo od službo socialnega varstva nenehno aktivno sodelovanje v kasenokom po»3topku sopor mlado le fcnega storilen kasni'vega dejanja. Zato mora služba socialnega, vnrofcva r napo legati s odgovrjajofiim strokov« ni ta kadrom, ki bi moral biti tudi dokaj štev! len, da bi mogel US Ink vito opraviti vce, kor predpisuje zakon. 4. Občim© so nalogo skrbstvenega organa In contra sa socialno delo pri isvrfcitvi posmeanlh vzgojnih ukrepov. Nekatere vzgojno ukrepe sterbntve-ni organi in centri aa oocialno delo tudi sani izvršujejo. Sako izvršujejo v Jugoslaviji centri za socialno delo v nekaterih krojih nokafcore obliko ukrepa o oddaji mladoletnika v disciplinski center (oddnjo s a. določeno čtcvilo ur v presnlftnlh dneh fali v teku delovnika)* isvrfcu-JeJo pti M vatjojni ukrop 3 rožJeca nadsorstwn afcrbstvono-;ana. ' j ni ukrep strožjega - oi’stvu po afcar&IIi ril ■'.ruši družini, skrbstveni organi ali centri oslroas sev vodi sn socialno dolo le andsircjo* Končno isvrnujojo skrbstveni organi nil centri ar asocialno delo tudi oddajo v vsgojni 3wod ali v zavod sr. deifoktue cilndo letnike* Pri is-vdevanju vzgojnih ukrepov pokažejo socialni delavci skrbstvenih organov osUxnaa centrov a a aocialno delo ovoj« strokovno opoeobnostri* Od lo-toh, njihovo raarljivco' i la lsnejo-ijivoofci Je v canoglh primirili ođvlaon tuđi uapeh larečeuih vzgoji ukrepov* "So volja v veliki mri tudi glede tistih ukrepov, ki Jih le nadzirajo. Pri aavodakih ukrepih pa naj bi dolo socialnih delavcev bilo v uro Jo vanju aledoletniko-vih družinskih rmwr, da bi lahko prevagojon. pričel v urejeno družino* % Pri »rtvodsftcih ukrepih m delo skrbstvenega organa oairo-na centara sa eocirlao delo uadanjuje v posebni obliki po od-pue u gojenca is zavoda* To dolo Je uauorjeno v pornič aio-donu človeku, da se šepet anejde v svojca okolju« da ga le to uprujn* in da ae v njen lahko sftroiro* Mladi čiovok, ki prihaja na prostost po drdjloa bivanju v kskrunea koli zavodu, se nahaja psihično, vod krat pa tudi etnt orinlao in drož-Ueiio v prov poeebmm položaju, v kr.terca potrebuje isredno veliko potrpežljive ponoči, da se zopet popoLraur. snnjde. Veliko osjhoeoa cela in takta socialnega delavca skvbstve-nega organa, aU centra esirooa soroda zn sooinlso delo pri - 161 tej pomoči mladem človeku In iursden. pvevontivun, you&n v jorbi aoper reeidiviseGu Kljub volivka uspehom aoeialne službe v Jugoslaviji po to so ni povsod dobro In andovoljivo crgnalstrona. Goatrov aa sooinluo selo Je fce Ml* Počasi unofcejnjo pagoji ea njihovo ustanavljanje, dasi ae m mm* roči, do oe bi bilo rr »otrovanja snuje. Sstap Jo služba eoolalnegn varstva t Jugoslaviji vendor še prebešao v oklopu upravnih orsmov 4ruŽbonih služb občinske skupščino. šolroje *oela nih đelmrcav m Ja v Jugoslaviji r-ačelo Sale lebn 195*. toftreb* po fiooialnih delnvelh v t oaličnih oraft« bonih olu&twh Je selo veliko, teko &e Jugoslovansko Šole a« nocinln© dolevoe no 'to«oJo ^robi kriti vocđi potreb po fcoh strokovnih kodrih, loelodlor tega stenja Jo, dm inoj© občinske skupščino psee-Jhno število strokovno usposobijo-nega kadra v svojih oddelkih oairoan v odsekih sestrinega vros-©tvn. Pr no le, da ni sadectaeg* števila strokovnih kadrov na teh oddelkih oslsena odsekih, snpsk Je se uspešno poslovanje e luč be eocieinogn varstva občinskih skupščin m sploh premalo nnaofičenih oseb. Reto ni čudno, da so usluBbenei oddelkov osi soar, odsekov »a socialno vrsrabve občinskih skupščin salo obremenjeni s rnsUčninl posli in da ne aorojo opravljati svojih osnovnih nrOag teko, kot bi bilo treba« Teke ao dogaja, de. opravljajo ^krbstvoal organi posla v eveal e ra lađo letnimi aborilci kasnivih dejrnj ponekod površno in s proamlo ođ&ovornoati« a© pa tuđi krnji, kjor okrbetvani orgn-nl sploh ne opravljajo poslov, ki Jin Jih nnlagajo snkonakl predpisi glade vej'Ojao eoneoarjonlh otrok In aladoletmlh atorilaev knarsivlh dojooj. fie no an socialno varstvene orgroo obSin&ko dkqpd&ine ugotovili, da land® 1® aajhno Število Solanih socialnih delavcev, x>ofcea aornrao an obetajočo centre, oalroma arvode m socialno delo ugotoviti naaprofcno, dr. oo ton nnooSSeni pred-warn socialni aelwel a vlSjo Solo an socialne đelmrae. la rnaUfinih porodil nedvorano letanja veliku rwsUisa v tevnlibo-ti dole ocatrov an socialno delo, v taaerufelh pofibop&ih sopor mladoletne e tori loo kasnivih dejraj naprm deln «fcrbebv©~ nih organov. Hekextora letna porodila javnih boSiliitev so pol^ na hvale glede dela confcrov an tocialuo dolo* V ovojih porodi lih r>oada jejo kvalitetno roe lihe in poefcrsvljaj© nehtevo o unttsuRrljanju centrov eeironn anvodov ea nocinlno dole tmf kjer jih 2a ni75. Kljub temu je treba tudi rlode nekaterih centrov oairocui n svodov »a socialno delo ugotoviti, da je njihovo delo ponnajkljivo, »lanti kolikor gre ea codolovn-nje e sodišči v kanonskih postopkih »oper mladoletnike* ®i pojavi oo delno tudi naravni v prooeeu nastajanja nove samostojne e -o ovne službo tor ao včasih subjektivnega, včasih objektivnoga, včasih pa tudi obojnega enačaja* Pri ten po tflbincvto, & doci centom ea socijalni md a krlvično-prnvnoa fcrofcaanu arJLo letni ta, Socialna 1 edravotrsna politika 196$, Ur* >-4, o Ur* 52 in v gradivu ooainarja Uloga i sadno! organa upravo i centom sa socijalni rod kod prlmene porodičnog, krivičnog I socijalnog srkonodnvntva, Beograd 1963, str* 213* -w- 00 tuđi postavlja vprašanja ali ol to prodvswa posiodtoa tom* da ao oenfcsi nmoujoni uolu * vuooi socialno irotol©-ctfitldaiii onobmi* ne i; lodo not starosto la safco oodni pooo-6i ns ncurajo posjedati posebno in spoololistaa© posora#-* stol? Ob upoštevanju dma&nj©ce, rruvo^neftii strata soeiruDih oluiib v Jugoslovanskih obdlneih* ,1® treba ugotovitot, da go ttU s krtensfcopr mailed predpisi taaesMfcsgii »rkonlfca, affconik& o fe easanaks* postopku la o ir^rfiovnoju kanonskih »eaakeij nalo-ftm okrbotvonin oggaassi tolikfes© nalog®* da otsokovn* ao£l toh crcmm m rnorejo opravi tot vsega tooga dola. Ob uveljavljanju aovlh oskondklh dolofill lstoa 1900 no republifiki organi cdcor ptirodtli an sociala* đolnvco fikstostralh siygsnsr rnsli£n© seminarje. % ao ms vr&ili tuđi Bo kfsmojo* Trka no prlabojnl mrgad okušali oacinine dclnvoe aferbstvonih or-mov, centrov osirocm savodor on oocirlno Oslo ciobolj wsjsooobitoi 8® novo nalogo. Kljub mm pa otebobvsni organ! vafiino ob&tn niso aitol yo kvaliteti nltol po kvmbltoetol v stanju, da urosadSlJ© MkfflOsfa© prodpio©^* 3« OpnsovrJLal esafcri In podobni sovodi a) Ulrdinoki prohodni doaovl Opetovanje mlado lotaikov e© J© v Jugoslaviji roovllo Sol© p© iefcu 1950* &o ®o J© v tisto©© Sosu ugotavljalo« da so v vagojnih Bovocdh ashoja somsnonao dosti olodo letnikov« ki 74 74 iJntisgdfciJa* o»c* nbr* 70. oXm sodili v too sowode, so 4e ns rnali&nlh losvebovnodih o aavodaki vsoojl bold umevalo otnll^e, da and no bo no boa otook sprejet v kakrtonkftll stavod, do ai bll poprajo toia&ixm v aO^iiiKiieu A,pohođnaa domu* Ha avoaoaa ae-ninorju o Voodoo aaueucrjoaili otooicih la alatolotoih pro-stapolkfc lefca 19®?^ oo udeleženci ugotovili veliko pota?« to po ustanovitvi prateđolh laladisaakih dooov v vodjih no&toih la indue told aklli arodi&Sih* Otonom »*^*11 alodo la toniki, ki ni00 potrebni aovođsko oskrbo* Mrmu to£& ao udolaiifooi lorosili po too bo, da jo tooba opozoriti aadidča, ned so poslužujejo v c okorni etookovnjokov, ter ao ugoto- vili, da 00 Jih no pooluBuJojo76. Mladinski proteusi decaevi ao ei e aaaoa pridobili eodo,lovce roali&iiih a took« psihologa, sđrrvaike (podlatoe, psihiatre, op ločno pinte), aooielai deloven, padarje In dafofe-toolo^e, da 00 lahko .po poprejšnje«! opacovanja vuokege pow** mzaamk etoo sovnjetea in konfino p© timski oMilmi vteh node-lavoor aladoletnUoo rasporedili v primeren vrag©Jni saved, k 75 ®a a-.'taionr Jo bil v BaotisteH od 21. do 30* Ul* Hn ocminr. Ju 4© bilo preko 200 udeležencev la vse Jugoel®-vije. 96 Zbornik nnfeerijala ca eovesnog eeaiaam o VNpltno a opuštenoj doci 1 nnlolotnia preatupololoo, Boo^rad,. 1995,atov ••>152. ■flrfSjSS *Cvt «5«» - 165 - tttjl družini v rejo sli p« aosv«fcov«li# noj bi otrok aetal pri i' ofcai družini*^. Strokovnjaki v eavođdtaeti bitan »o malikujejo po svoji otro-kovni i»oh -msbi« faraftt nnplobenoefci aleđolstalkoveg* pon«*-Smje, 5 tovi ino« ti clnibeljev, ki vpllmjo na njegovo pon»* Senj« in poonnjlNagJ# ki bi lahko odkrila bisti 31- nibelj, ki pogojuj« nopvilogoJono posedanje, Je ubeaeljon© opasevaOj« po malignih etrolMrvajcfcllu Strokovnjaki, ki opremijo jo al*d»lebalim« tok :*K3el»vei v tima, IchojaJ© is koo-retftSoi posfcrvfc«, da je treba vsrofco poaeftaajn đolodenoga oMeletnAkm iskati v rasmoinsh oslroan pogojih* v < atorih ftivl, pri Senior £tejejo k rnmnmm oeixoaa pogojen činitelje, ki ao dalo«** v oat/bi seoi, uolooa v ajogovon okolju tor vihtijo Gioanost rešitve problooa đ arodatvi ©trake, kl J© saotopejo. ^ V Jugoslaviji Jo bll lota 1947 v Škrobu tttfbnaovljbn prvi prehodni mlnđinafci doa (prihvati US to). ta navod j« oprojeoel obroke, ki oo Jih rtaslldui organi »auli na ftagroh^kih ulicah. Oo lota 1995 jo iaol vsgojibelj tega scvode. v slnvnsa arao Suvnjako naloge, loir jo bila treba otroke prodvooa nnđslratl na sac« oeetu in Jih po ljeti nasrj na njihov« đouovo* Prvi soietfei opasovn-ajo ao o« nodoli Solo lota 1955. (LonSarović - KruSlin, Metode, oblici i tadrMoJ reda a odgojno sagxififeeaan do-oou 1 omlođluca u priigrati listina, Skesalk oakarljala sa ooaiuara sokolje vnapibsSa ao r^prilacodjonu otalađi-đinu, održanog u Kotoru 1962, &.*g rnđ 1903, stev 112.) 1G6 Prehodni mladinski doaovi t» stacionarni strnadi* Mladoletniki Sivijo aod opisovanjem ves 6«» v zmroću* ? Ja^alovi-ji ao to awodi odpi’tege tipa* Vodinoaa m naboj nj? v eta-rib mostnih hit; oh* kr le prohodnih aladinslcih Aktov la« novo uooiopja, ki 01 bila sidrno nal(M sa oaueno stwdo. V novoj čem čaau so aidajo novo etnvte, tel naj 'A uafcr ;s»l© aahtevm obearvsoljakega contra alcvija ara 350 630 2 821 2 946 orbija - - 184 859 1 341 Hrvatska 153 165 190 1 409 1 021 Slovenija 114 122 119 120 117 Bo ana in Heroocovina 22 63 103 394 421 ffakedonija - - 34 31 46 Črna ^oro «* - - im mm Podatke srao poviseU I« StetietiSnocr bilfcear Tvornega zmoda ca »teti ‘jtiko ut. 262, Beograd, tacroc 1963» oftr* 11* Podatke a a leto 1962 m*a jo dal no rnsspolofjo Svoani srvod aa ©tati« etiko pohoboj, kor 5e also objavljeni. - 169 - Vilam® pregleda, milico od uoh mladoletnikov m dela oodl-6$ a ur oposovaajo, kar tm ,[,x>dntnk ni posobej) ev&dMMMK» republiko fliovidL^ objo ugotovili, da so aodtdSa v lotih I960, 1961 In 1962 poslala na opwevmj* v mladinski preboda! dm v Ioudarl-tl, Oa ao o api'&fritmudm delinkventnih otrok v prohodao donove telm vnr »ato, kor nitasto sna^e x>osobo^ scomromsih prostorov In ao bili tl (Souovi s&o&otka amonjenl prodveoo opaoovenju ostalih vago;} no Bon«aar;}Jno in aonfc Uuo hi,gornice ali pedopslkiatrite poovetovslnlee. Vngoja* avetovrlaioo m ukvarjajo 11 diei^ioe'jloixwBvJea in korekcijo Zlotih oabanj v otrokovem r*anraju» ki po ovoji internal teti psmaagnjo oblfinj-m kratkotrajne i$jmaa<.iibo auokovega vodenja« vea&r pa da m dosegajo tipičnoga bolaaanoLoga otirajo (psthouo, novro-30>. Z otroci, ki kočojc bolooeniiko atmja* m ukvarjajo :onfcnluo hltlondko in podopsihlatadUtoe loovobovolnice. ? vugIi vretrh j>oovotovcsliiic poteka delo iatoSooao e ssbarfil in e obrokom. Pravi loan dolnjo posvotovclnloe le o listini efcarfii in otroci« pri katerih obstoja upeajo, da jo o ca-bulcntnla dolom ugotovljeno aofcajo ao*jo5o aocnjSakl ali od-»teadlif i^osvotovnlalca imajo tudi svoje tirno strokovnjakov, ki lahko oprašujejo ilodoletnlfee. Sr. opnsovanjn opravljajo ambulantno. Mladoletnik iivi ned opasovsojea v ovojen đofceđeajeo okolju in pride v posvetovalnico« kadar je naroden. Dlf^no-ofiA&m dol* opravljajo posvetovalnic* s otroki in atnftl, predvsem a matomkU Po potrobi pritegujejo tsudl dingo dro-žinafce d leno. Strokovno coobjo nudi tornpervtidso ouofi otrokom in družinskim dimom. Pri lo teh okufiejo prodvoom dooe-51» da bi popravili oziroma spremenili odnos do o t -okra# do-d!55o In javna tožilstva so v nekaterih uriaoilh poslužuje« jo tudi teh posvetovalnic sa oprsovmje mladoletnikov* Kon&no oe eodiSda v Ju^^oolrvijl poslužujejo aa opazovanje mlado letnikov v bunin postopku tudi komisij m katogo- - 171 rlstcijd In evidenco otrok a mtoured v fcelocaea In đohat-nm rttvejtt. Te koalsije iaenuje svet obSlndrih sfcupasin, kl j© pristojen zn soclrlno vrrstvo. Strokovna feociisija Inr. pet Slanov. stalni Sieni so s&rravnik pediater, osirooa SG Soldko higieno (So toh ni, jir. ©plo&sl ttevnfis), psiho-Xoc in. oocinlni drtlrvoe. Oleđo na fcateejorijo teobenj o i 'Oka, kl noj ho pro;.;lcđm, oe pritJesno Se ođravni!: đoloSone speci ellaacijo ln ptttagog uštrcane peaagnfihe isobJWWbc34** Pogodi trtke koniolj© o© Je slasti poolaJfovol oođnllt se alndo-iotnaUt# v JJođm# Javni tožilci In sodniki sa ulndolatnifro ac poulo&ujojo atw-cionamecA ali nabulnatnogn apnaovcsajei olođoletnih storilcev kosnlvlh dejanj, prodvoea po fcoa, kr&fins vmtio acvođov taw-jo nn voljo. Kolikor ul na posaaosnlh pođroSjih Bmxtor, kjer WL bila riojoSa observacija alrjSO letnikov po skupini strokovnjakov, se aodlfiSa poslužujejo Is poconosnih otrokov** njokov. Tu pridejo največkrat v poflbev psihiatri In psihologi* fio lahko aodližSa inbirojo ned rassllSnlal srvodl sa opw> Bovanjo, poten oa »a poomosao aavode ođloSnjo po potrebah, ki j in jih narekuj® koi&retoa kaaenskl postopek. Kpjvedkmti se vendar poslalajojo uoluc probodns@& alcdinržsoc*?. Goa&» Preliodnl nlndiooki douovt, posvetovalnico, e on tri osiroan aovodl ssa socialno dalo la koeiisljo zb kat»cprisacljo odftw-j njo Jevnici toži lean, aodiiSSaa oil po v3eojnin sesvodea po- 81 8114, in 13* S len pravilnike o kategorlancij! in evidenci otrok s ttotnjaai v telesnem in Ravnat* resvoju (Uradni Ust FL& 2? - 387/60 s Urno 6. VXX. I9d0). rodilo o alodo letniku* V bon porodila oo po ooobnik podatkih alndo letnika naredana porodila posaaosnih aodolavoev ▼ timu* Ob iioacu pogodile oo uareUeae aLntmičae ugotovitve o alndo letniku in priporočila sa upornbo priročnega vacpj-noCR ukrepa ali trotanaa* To oklepa© ugotovitve, pnenju in priporo*!!* isoblikujejo vel aodolrarei na alxipnl konferenci in Jih persvilma ctako -dno femulira upravnik srvoda ali predaodnik koaldLJo »a katarprlsnoljo« Javni fcoRiloi in 00-tUflče. vefiiooEia upotifcevojo predlogo »svodov, ki so opravili obsomraoljo in ni bilo slišati vedrih prito&b riode toča, dr, Jih ne bi upou tavali* Brni oo podmi pogoji sa strokovno u^o bavljenje aindolob-ni kove oeebnoeti v kmmckon peotopka, Jo treba po drugi strmi ugotoviti, da so oodniki sa nlndoletniko toh tmino- * »ti vao rjTeoolo poslužujejo* ▼ oaorlh kanonskih pootopldLh sopor sOndoletnio storilno kasnlvlh osarJa na te jjo-amJkiJlvDeti kanonskega jiootopka sopor alata letnike, Jih vodim ta oposorila borodo a trditvijo, da trajajo opasso-vnnjn prode i*e in da eo pMtfmoa* Be katari oodnDdL tuđi opozarjajo, da ni na voljo »ntastaeea Števila srvodor ali strokovnjakov, ki bi lahko opoaovnli alata letnika* Čeprav so ti trljo oajpo, estra Jul ugovori delno resnični, pa e ten ni ovrlenr opioLae. ugotovitev, dn ee sodniki sa ulndolotailco vendar preorJo poelulujojo tistih scsvodev in atrokovnjrkisr, ki lahko opravijo obaonraoijo alndolo talka. Vlat;® sodnika v kasoasko\ postopku sopor nlrJoio'jaHs* 23a rolj akuta la v Jugoslaviji Jo v veliki neri ©dviarm od po-(ao&nih orQtmOff kl «0 au an rcmpolaso bodisi v onoa oil v di*u$aa prsvooodnoa oiateua# Ukrepi# kl Jlh laa aodnik na VH^olflgo v priprevlj cinca /Osbopfcu, 00 si po nvojoa nrno-au in vrati sole bllsu, vender m sdl9 do je njihovo Isvo* JonJo, vladano s zornoga koto sodnikovo Aktivnosti, pvooej rosiifiao« Etosevoduki ukrepi, pcodvideal v pripxrovlj oIdod postopku, so aa Poljakoa Izvajajo bdoo* da Je sodnik oaa*jo toaaojo po-vazm $ aej^srodaital lavejolui - kurafcorji in onto tudi aa* io aopouiodao sodeluj« v yosoaosaoia postopku* Prl tea t kl oo uoiuBbanci uoato-QV all zavodov 3a socialno dolo« Povešam ood njiai la alndlaakinl sodniki Jo aafco verjetno anajoa. Xcwodokl ukrep1 v prlprfivlJaLaoa postopku <10 v oboli slofceoih sicer tudi podobni« Pri isvojoaju pa 00 vendarle Adi# 00 tacbodo dola smrodev v Jugoslaviji bolj uaaorjone aa ugotovi- tov mladoletnikov« om? trace ti ,oođfc««i ko m polj okt ssavodi zn to vrato dejavnosti fielo u?3|>o«ablJcJo. Uvojanjo la i»-vnjrmjo novih ©tod, katarlh končni cilj Je prevtagoja in neaoelpaisrctja mladoletnika, 30 v okolju, ketodt Jo okolja »isvodonr Ml čuvnnja, po vo©J verjetnosti težje, kot v drugih mlajših »svodih, anraonjoaih od vuoga začetke, bociu otaofcru* * Pooohno posornofJt snaluftijo vsoteSkeap pomožni orgesd oodnl* len na Poljakom, ki no precej nmjkdft ¥ akleuu o yrlotoj-nocfcjo eodiBS, ki obe>ga polog kazenskih tudi skrbniške sodov* in kjer «0 kompetenco sodišfte veliko, so pomožni argo-ni aodifidn liuratarji (pokUcnl in prostovoljni) 20 kc.zaiwko sadov© tor družbeni inšpektorji aa skrbniško sadova, l\awa se pridružujejo še terenski c&rtalkl kot upravno sćb&niatrmfeiv-i ordeni, katerih pomen Jo »n almiinako sodišče, inanjši, ¥ »vesi 0 teol raalidaiui pooožalai organi aodišfi 00 poraja vod dali, »o oni obrani Jo ros, On Js fceah organov precej in dr vsi m rrapolagajo s jrdostno strokovnostjo« Vendar 00 »dl, da odtehta to ;>otmJ!:lJivo£iti drugo poooabno dejstvo neared to, da 00 poaoaeani otfgcnl turi svojca dolu jpoaiaii-islrajo, kar iaa gotovo poči bivao ponlodioe. $0 uoi'ooo ceniti slasti pri nas, ko 00 naši socialni dolovci ukvarjajo ne aaoo s doloa s Uolinlcvoafcno ozlroa® aioor problonalidno alo-dino, teavoc delajo z vocal oocialno o roiionliil ljudai, ko* :or tudi s odrraliui delinkvent alai. Zdi c«, da so an Polj ekon prešli, kor s« tiče organiziranja boh oaoanik alu&b, pot, let do vodile od Intuifcivcofm vero-vanjo, ua aoctoačii pri dolu a delinkventno ntnđia© "sđimv xxmm in dobro arc«”, do epossnanjo, ki d« tono Idilo im dejanskih iakui^ndoh* no dolo a to nladlno, ki d© fcefiko la odgovorno, d« potreba tudi la predvaaa anrnjo, ki oi ga morajo kureborji pridobi bi« Đ bi bo dooogli - In to spoanonj© do nn Polj etosa relativno nlado, and dotlm od leta 195Q in 1959 dnljc3*2 - 00 os posla-Sili dveh aofcnostii v boa česa so uvedli poklicne karabo*d© ter postavili določano srhtovo po strokovnih kvalifikacij eh. kor pa do bila tradicija dola prostovoljnih kureborjov precej volUc®» 00 skušal i tsrabiti tudi bo sotoosb in so - vsaj ponekod - orgsalstr&il temeljito ispopolnjov* njo teh kurstoae-dovt * Poklicni ^uratorji so po iaohrrasbi pravniki, pedagogi r.li psihologi - iflitiwvtt 'pa ae, da inejo p»ActiBm isknduje pri delu s problematično alndlno« Zorpov tnfc&SO toooljno isobrmbo laid?© motaj ajo pociioloki, da noben iaaod toh treh poklicev ni prvenstveno »monden, dolu., ki ga kasneje Opravlja karator* Prav nato Jo pronsnotldivn« da posvečajo izpopolnjevanju teh kur Štorje v relativno nnlu posomoati in Jih prepuščajo bolj ali aeaj njihovi ofaaoinioietivPDsti. Smotrno sastevljeao po 00 zdi vpreganje isobraftovanja prostovoljnih kuratorjov, ki Jo anjboljo orgrolsIrmo, lagledn, v ▼arfisnrl* Ljudska uni versa, v okviru katero ec to iapopolndo- ®%e* ta protina Jo kot stro?odsočju občino, j« skoraj nenapete, da bi ne mog-la epocicdialnefci se sodno pomil« Pri ton jo ovire slasti dtovilnoab maesitoU, pa, čeprav prvenstveno socialno vrov itvonlh poslov. ®o ste »renkrat občutila Re ottrajoo sodišče v ljubljeni in okretno ixx31S8e v Za& obu, ki ofcn na penet sodnike sa olotioletnike nastavili socialne Oolrvoo, kot tio-iu&booo« aodtSt* 91 ooaocrjo sodniku ee elnrto letnike v pri-, ravljolnen postopke In pri nadsiraeju Uročenih kasendklh acuarclj, alaetl vagojnlh ukrepov« Sodimo, da bi nastavitev oocialnih dolnvcov pri oodlfiču jjonanHe pomembno okrepitev sodno pomnil kot petsobno strokovne aluBbe. Terjotno bi a© na fca način aogll boljše uresničiti mvrođai kaeenkkoprnii uefconaki prodplal jlodo mledolofcnlkov v Jugoslaviji« Glede drugege vpijanja, moreč stroko vnos« isspopo lnjevenje Gladine&ib odnlkov, slamo v Jugoslaviji £o nobenih tisku-Čonj, čeprav jo fiole novo la koaesekaga mokonlke Is leta 1959 170 in a njo povešena n vola aakonika o kmmu&am postopku izoblikovala sodnika zn uladoletalke, kakršen Je cooes in ou dala današnje koopefemwo in otmmnoefel, ouo bo vprsBlflt vendarle sroaoarili, ocj Jo loel sodnik se Glndo letnike fcu-dl pred ton precejšnjo pslsbojnaefc* Gotovo Je sedaj Sas, tin saSnam mam pnslflljotl o strokovnem izpopolnjevanju. :wdf niJsov, enj klasUtaa iaohrraba pravnike ne nore amtosfeifei potre bryia po i^tolfilan anoaju nn xxjvsoq nepravnih pcurošjih, kakršna obstojajo pri delu alediBafeega oođnlfca# ? caSotnl fasi bi se najbrš lahko srMovelJili s cbSfumini kraj Sini 00-lalnn Ji, perspektivno ;>e bi lahko to vprašanje reševali b đnljšin, a acnj ittfeenBivnia £ feudi Jog, kl bi ga morda kosalo oraaniatrafci okupaj ca v©S republik. VBporodnc a laobllfcova-nj on oođnlkov ae mladoletnika pa bi oomlo fcoSl feudi dodatno lnohraSevoBje aoolalnlh dolrvcov in aloor no . lode na to, kje tono doko’iSno orr;misiraii sodbo ponos« Današnji nrpredek ■nnanosti o Človeku terja voSJo specializacijo fcnfco tednikov so olodo letnike, kofc feudi socialnih delavcev, ki ao ukvarjajo a reeoetaliaaoijo olndolo fenih storilcev kaardvlh dajanj« IT. itniMMOtE TSSGojmt mmsar m m.% '•* >i*-M m fc JT * «4» A.P0LJ8KA 1» Ukrepi v vtooedmjoa okolju pritom,ti predpisi prctdviđovnjo Uri cdec ukrepa, ki uo iavo-JnJo bree odvBoon preofeoati v aiudinsatea okolna* £©b uao Se onaiiiii, «o too opowln, ticia* od ovnrdedodl nođsar elaruev rli ofcrbnikn in nadsar eodnoe* latratOBda* Vstajnik ukrepov, kl bi ee isvruivoll kroa odvaean i^etootl, u>do v drugea okolnu* ne doariSoo, poljak! koBoa&kl uokonil: no prodvudovru a> Opada tfcvjulnžji »od pottcuosolui ukregpl Ja opomin* ‘itogn oo uloOlD-ukn etilima lota 19&B uporabi!« ,;«ri 10,9 > vueb alodoletalkovi 9f© doled ao adi preoej viaok« cicati do upoubeveno, da Jo tx> ukrup, ki deluje mm ft isveđbo knsenakeoa po»U*p-ka ln rvboribofco sodnika* Vendor je relativno dooba uporaba opoeAnn bolđ msunildiva, 5o iipoutovooo, da ohVfeRMNMgft mladinska oođtšda vdnsih res de obroke« stare 10, tl, 12 ali lot« Zn isrek toga ukrepa valjata v praksi đva kri beri-da« nc^oooabnost keeniveiget dojenja in riojliam stopnja đeaor®-ilnootjo nlodolotnika* Voador Uoolej ni bilo nobonlh posebnih Studij, ki bi okušale oceniti unpočnoat oalnoon nouiapeS-nost toča ukropo« G3 information, str* 15* 161 * b) GdcovtsrjojoSi nadaor eborSor nil f&rbnllm V &nnu ugpornbijanja določb kasenokoca BrJsonlfcn o olado letnikih 5© prrktldno iavnjrmjo bo^a ukropa 3lo ofcoai v©3 obdobij* ff^jbolj arimfilino ,1« s naj nnjbrS fco9 da no Imos 1« rodfeo lcvrfiujo nnooobojnog feoavofi m preloma clodoli starko® v ptmtš nodni taimittt (nrarndtoo proafcovoljni, Jbr cm se la5js prinos?®). Ml lmn^.ovf«nju n«tom nam o6&dk kontro-limbi atavSo bor bibi s njimi v obalnom o bika. DblSsn jim jo dajati nnavobo, m povešati o Bolo ali dolovno orcnniatv-cljo, kjer alKiolotnik dolo ipd« čo sfeorfil Rnnotacarjnjo otroka in njokom vb^oj«, ao no &£• sodnikovih napotil in m OtatiM no Ok*b»9 inhfeo nvodo aođailc potvopok en oeojitov nil odvzem rodit olj okih pmvio v okviru skrbničkih ardor« Soroda po jo bo sndnjo eredobvo9 po kotom® noža. Hnlocio, ki jih iar, sodnik v aveai a isvrSomnjo® toga okra-po po oni obrani in n.ioatMsnjo, da jo uknap uopodnoj3ia da ca nnd&ira kurata*« ao rorjobno jjrtpelj&ll do «01^ da dr-non j?1 isvr&evnoju uktopo ad^^ovnrjajoSoRO nademm mtmitaw jadala jo kuratov. o) Hndoor aoOnoga .urnbarja Frl dooodnnjoa obrrrnavmju vprašanj, povoennih b raftll&ni-ai rrntnai ukrepa andBOTO fcnrntcapja, smo no dotakniti naj-pmj snteonodnjnih pro ploor9 ki urojajo bo matorljo, nato aoa obravnavali kndm» ki isvnjtajo be ukrep, y>e ®jo, ki jih ©rajo Izpolnjevati MPmbttjt, njihov® strokovno kvnlififco- 102 - Oijo la ispopolnjevonjo la iiODdno če orgeadUaoijake obilico oj&bovoesa delo« Kot orno virio 11, resločujeje na Poljsko« ve5 maličalh oblik ukrepa Uf»daora kuratoi-ja, vendar ao metode dela prt teh obllkrih proooj podobne In nobenega dvoma nt, On mora biti kurate* oeanenjen s varal« Kato cieo&u, dn sl lahko ae-bodo, ki Jih kurate*#! uporabljajo pel svojem dola, ogleda* m enotno, ne sladu na bo, pri kateri obliki uodocum se uporabljajo, saj so pogost© uporabljajo pri vnoh oil vanj pri vod oblikah« V pretest m petted pouto#© volik pomen socialne raketo iWjvAnd firodowlcteouy), kl jo pogosto najpopolnej&a inf oran* cijo, a katero rrapoiogft oođalk v Čara glavno obravnavo« Ca pa so tsdilo po • lavni obrenmevi, jo bistveno va&an »n ls» vodko Uknapo nndaera* Kot* vidimo beda# so opravlja socialna anketa bodici v pripravljalnem postopku, ko aluM. aodlfiču polo® drncih oko11-Win kob podlaca so lsrek enega lsoed vsscojnih odroma poboljševalnih ukrepov« raketa se seveda no Issvodo na vse* koga alnđoletnika, temveč le v primerih, ko sodnik teko od* loči« Polo® tega pa se anketa iavaja v vadb pHmeatk, v lan* torih jo bil isvofien na glavni obravnavi vagojnl idirep nad* sera kuraborja« Obakrat morajo biti v socialni raketi »brani oajpeacabnojšl podatki o mladoletniku In njocoeea okolju« aodeč po literaturi, ki aa ukvruge a prebiral nndeom kura-tor j a, oo procej Časa lavejali to raketo ljudje, ki m to 1S3 utao bili kvalificirani,, nntaroft orcsani dj&nvljrsndoa odU« ce« £pto ta nakote vwinoor. reLao odrsovarjola niti nnjoancv* {jh nejclta metodološkim »‘libevan . Drma issmjejo socialno m- koto kurmborji in alMT nnJvo5krob poklicni kurr.torJi. Prve podatke o mlado letniku đojojo njegovi starši osiraom akrb-alki* 7 vođini pr&mrar Je to octi, lo redko o2o* Kot vistiaftmaalj m m tuđi nwodw, voodrr zm splošno poudarjajo, đe Jo treba biti pri too salo previ* oca, da Je vrednost talciIi podatkov ouojena, slasti po tuđi, da taki informatorji no ooajo ostati anonimni« Vsaj donedavna eo poudarjali tuđi k ooaa informacij, kl jlh Lahko đnjo bid* ntt?** O* smo lahko precej skqptidni đo tega, ktc i>ov»do eoaoOJa, potom velja ruajtar£ prav isto to hišnika - poiOlo, ki ui Je pridobil na i-sljakem .ukoliko sumljiv olovne* Denso so kura tor J i »p- splošno trudijo, da tie poiavadojejo rdkjor v okolici, uooveč arm v dsu&inl« kor m Jo pokoaolo, da in* formacijo sosedov nioo soooaljivo in da povsrofii populnrlacip-cijn toga, da Jo mladoletnik v kcaanakaa postupku, rmo^ O&o-do. Posebno poBomoot poaveScJo kuratcrjl prl iisvajonju socialr-ne raketo osobnim stikom n mladoletnikovimi VRpJioolJi v doli tar a mojstri na ds lovnem mestu* docinlaa čakata bi nad bila tedaj isvudana teko, dm nudi ao&-at Primerjaj Gusiđafcm * &&raewjki, PadaiaOoaouia kuratovo sedmoga, Verama, 1997, str* 97. Primerjaj Oussidukr. » Sk&roseBfci, o»c», str* 103* nikli podatke o mlado le .Biku, njo-jovl osobnosti hi oltolju, v kotarem Sivi* V primerih, iso m isvnja po |M obrw-Bftrt, pn Ja tn mkoim tmurni m isdrliwo plflnflf ku&c&oreftDt-m madaoacm. V poljakom itaokovaaa tlaku m pogoaba poudarja, lesko po-meobno 30, do m prod ievnjsnjam Ukrep* nod&oro, sestavi plan iavajnnjeu Vendar norano primati, do ooo m často oročavala o pzioori, ko takega plana ni bilo, ali .pa Jo bil ta ioiLo rudimentarna* Pina Isrvnjnujo nadoern Jo do lian isdolntl tambar, not* po m vaklndifci 8 nnonjem In predlogi oođnlica* Pri tea m postavlja v prakai čoobo vprašmjo, kdo Je tleti, ki noj odloča o ndtdđtifc provRgoJ© alnđolotnUn - karata? all sodnik* •m* Iđoalna pofiltoe, to jo, da, bi bili tudi oodnlkl otrokova#*-kl ne, podngoBtem osstrooa paftMMfcik področja, discs©« ©aveta Go ni dooe&ma* Sabo 90 v nroksl naSil neko Voapcemlmo roči tov, po kateri nodolujota pri aootfvl plena oba* Zn eesfcavljonjo plesne seveda ni In n« taoca biti tnogo splošnih foaaly onj ccfctavn vade prime posebej individualno ob-rrvnnvoaj©* Tnokufcor pa poudarjajo, da mmm biti kurabosja Jesen cilj, ki ga anoledajt - in to 1» awm> splošna cilj, da QlukUWk m bi sqpetal recidivi, temveč mnw*Jo biti pftMtttM, tudi bližji, bolj konkretni cilji, od hekasUl Je do noga prvega odvisno* Drugo, kar nova kurata? qpotttavati, m konkretni Življenjski pogoji, v katerih olrdolbtnlk živi In a katerimi nora. karat« vfiklndifcl svoj plim* Za pl*- tm tnorojo Uiti voavidne uidi obliko dela* kl m jih nnoo-vam kuratov poslučovoti« Delo pvi isnmjandu nodsora sooo seh: ova sovoria« de je plm fleksibilen in đe gn jo nogoč® venit hip aprooenibi* i>fise jćkoOe spveow&ba pitam nastopijo oblečeno po boa« ko odda kumbov ovoja poročila, fr poročila jo dol&tm odda* jnti sodniku sakreto oocočno« »hrena pew v cnfco iaoaova-m» iavrčilnoei opisu. Poročilo prostovoljnih mraborjov kontrolira vodno poklio-ni i orahov* Vsa poročila pa prc blodnjo sodedič In. oo na njl-Iveri podlogi odloča okupaj a ioiraberjea oo rvoabuolne :&»re-wrnbo e pinm rJLi se nove oblika dalo. la love ukrepa v sva-31 a islndoLo tnii-oa. Sokotoove aodiača* zupv. uodiačo sa ala-do letnike v Krakovu* id jo eno icaotl najbolj ovgonisir*-nlh* so uvodi® posebno foraulocje aa prvo poročilo In teko ieaenovano . eriadično poročile« ki jo podrobneje* in so nastavlja vsakih 6 aoaocov ter »luči nad drugič s® podlago o odločanju o apranonbi (evonfcuelno ukinitvi) ukrepa. fr>l;o InaoovMio prvo ] oročilo nova obsegati vsaj podatka O nanoevednaa stanovanj dfeea. okolju* fcjor mladoletnik Sivi, o družini ulodoletnika« o drugih ljudeh, ki Sivijo dsnpoj a dračino« podatke o stoaovrajaLih rrsnoxth, o antorlalnih pogojih družine* Glođe olodolotnikn jo trobe dati podatke o ajetjovoa uaukca in riaičuoa rosvoja* o oolafcaa dolu« osebnih iafcorooih in o Um* kako« kja in s Uoa jw.*a£ivIja prosti čas, kekSon jo njegov snnnnjt videa* knkčoa jo odnos do nlo- doleuoikr. v družinit v Soli la v delovni Oi-vmianeljl« Konž-ao aora fcumbar proclioftrtil So plm »a nadaljnje dolo aairoaa opozoriti rm eventualno ape—>t» poteohne clode a* 8e dole-don plm- Prev an terr&zavrfoxm oodifiCu oca vtđoln nekaj solo iaGrpnlh In dobavil porodil s koiJgQtaiBi, u temelj onimi predlogi aa n»-đoljoe dolo* dovoda Jo nivo laimkorafcih porodil colo roall* Son - oOvioon od too&> kdo lav oj g nodnor la krko g« lEvoja* Periodično izročilo po 6 oeoeoih bi naj bila olika uspeha ali naugrpeh©# Vaobuje predroaa telo pođnbkai popoaboab obl-ofcovraaja alafoletnika, oconc sllfcor s mlade letnikom la njo* ijcnrlo ožjim in širšim okoljem* daljo ranllsaeijo plana prevrnejo la ni cor uspehe la oblike delt., s katerimi oo bili doeeSaoi, ter neuspehe la vo .-oko zn neuspehe* diodo podatki o aodnajea položaju mladoletnika docan, v šoli, nr '.olovnom ncnfcu in v prostem Srcu, bor konžno prodlo^i o (*», katere oblike dela m naj obdrfio ia katere opuaba« itn bnhn porodila v prekat niaem nnlobola* dovoda Je doJ vbie le bežen, soj sem oo mogla aposnoti le s nekaj clooetinml apioov, diode .ioraularjev bb. poročila velja najbrža leto, kot aa lor-oularjo zn aooioLao nnkeu>* Po col »tremi utoonjujejo iuiro-borja v kalupe in t>a navajajo k tonu, da m omeji na bo, kar fcro&lar obaecjn, po &.\xJL »treni pa 00 formularji lahko v po-□06 aenj vešfiin In manj alctemnbiSnia kuraborjoa. 10? Precej poaojmoetl poavečojo na BoUmtea iambi prootefin č»-oe. bjotovili ao, » kot; tudi drugod - da iaa lahko noprnvil-na iemb» toga česa aela vollit vpliv v prooeou cusatoralivaci— 4o mlado letnika* Zn to 90 00 v sodcih lotih, nekako od lota 1959 valje, anSoli mano ukvarjati s ton vpraSrojocu Zdi 00, dti čarna pri ton poudariti, do uo sicer sg ccpoeUtw ala** dino v prostaci d oou storili solo dnu ti, - toda velika vodi-nn vcoh rcnlidnih inštitut olj od uouov kulturo do bnbcronj do ostein, satrta an mladoletnike, ki se kakorkoli in kjerkoli stopili la družbeno prlpMM peti iti ae so imitfll na rotpf družbe* iJato oo Jo dojcjolo, da je tila ta roblomatilua ulo- čina, ki žo itak vodinčam živi v beških življenjskih pojo J ih, potisnjena peveeta ob e trna in so je čutilo toko bo bolj iaob-deno* Vprašanjem preživljanja prostega časa posvečajo nato sedaj aloatl pri dellnkvtmknl alnuini vso poaoroost in skušnjo *0-loj esptožno snnnlh oblik najti tudi novo* Mod prvimi bi lah- ko noč teli ouiskovnnjo kina« kor naj kurate? . levivtao vodi, kor večina ulodoletnlijev posna omo to ^oboro* Vključevanje v športno erjmloaoije Je *4ftr teko aažtljeao* JDovolJ pojo-sto so kur obor Ji poslužujejo možnosti v domovih kulture« kjer okušajo arpoolifcl alrdolo talko v delavnici, ki oujoverjajo ojlusvin intoresoa* Pri »on pn naletijo če vodno m težave, bodisi kor ai dovolj rticpoložljivih inert, ali pa vlada no-Boupnaje do trkoga stlndo letnika* Zelo priljubljeno Je tudi vključevanja v horc^oko {tabor- '138 nii&O; orscniflocljo. Pii vM teh aaglnih oe kere&or običajno poveže a tistim, ki vodi katere laned naštetih Kurritor mera o tea vzgojitelj oa vzdrževati tuđi vnaprej red-op stike in oo enaioaML cn to, kako ae alrđolotallr '^mSd In ©11 dosega kokino uspehe?* *rwr -no podredju orgral.aliTnjn prostega 2rxn oo na Poljdkea •vedli nekaj novih načinov ’ola « varovanci, ob hr torih oo dl n dl prev* da rjo podrobneje ttatrrta* Med poeacaecniai vrsti predated! v iaknnju novih oblik in pri lrrejraji* efegpsrlnea* tov na po Ločju levojanja ukrepu fc&MftMvtoega nmAMra gotovo Srakov* Vadino novih oblik, ki so sodej a« bol,j nil ^onj pro* Čio trase ek qporlr?cmttlrnnjn, eo - vedli prev na hon nođififiu ln tu com imela budi šarilo Snoot apofmati eo s ojini* ,Jođi£čf» eta nlrdolotniko orgptt&eiMje loto« 5o Urotio loto ztx» borenje umno en alrc!ototnikof ki m pod fiadsoroa# $1 tabori oo or^mvirerni v ehvi.ru hsroetaAđh drag la in s o,mrkim reSl-non, vodijo pa Jih poklicu! huraborji* Hamom tokih fcnboroaj -trajaj o različno 2, 3 ali ♦ tedne * jo dvojca* po oni »treni zaposli alndoletuikft v Ča*ju počitnic, po drngC po rm akuBft obuditi znnitaraje a« nem* in »a boboeal&tvo. faftoa*enje a© NpMMM MMM| MM M etilen Mar v m kroja ali pa kot Imenovano "popotovanj©** poč all & kolosi. ?in©tt ned* njo oblik« jo posebno privlačna ca fante v starosti od 15 Uo 17 lot* Ha krekovdkea sodišču »o to poletno efcoljo msčirili na celo lato. Ustanovili »o »sare# poseben. turi etični ’iro&efc, kjer 1S9 laaj© pxvdmrcnjit o Poljaki iti d nrdacsoa, 5© ootmoviter ponOftnlli delovalo v ola* dlnafcih dooovifc kulturo. ? tok doosvtii obstojajo *aaj v ved-4ili leafcib sicer selo rosnolito delavnico, vender jo so delinkventno alađino okornj oouooofio, da ti ae vključila vt>“ nje, Ilovnat delovalo v Krakovu osi: ©tar. tedne je v novi Hatfcl* kjer jo taLndolatnii^e delinkvenco, liuoooj visoka* 4© ravno v te®, dr. sprojooa aiafetotolko« fel oo vod kuraterafela nodao-rom, Doslej ©o ©prosili aokmttno dolrvnico, v krattom pft ne lorrvnjo opremiti Cq Jiojtino tfcl^riioo• Ote obliki organi« Iraatfn pf®«te$a fina© ponoolto (SOtWf® pr®-cejčon korak »©pr®j, d® poratali®©* da oo bili nicer ti tala-dolo ini ki v pro otoci |«tt riovaMo prepali« «Bi sreto lastni® 86 86 trlpoddti terna, dri dolo«« na Foljrften paaetea mutdpii*, da terojo tespo&oreto firgMila 34® ode tel« ti vse noro j®, ki lila ne po tre dajejo vod, brespiefino aledlncfciu doaovo® kaitur«t ki imajo sate dobro oprealjone dolrvslo*« Qv&sUam in ulici. fwo&m m pri uu pojavlja m ixx&i&uk, wmatft iaah teh ^rupiamfi vattnšmi amo cfcUrtfmmfcni nXad#le&iikl la da oo odavojenl ođ. ostmi# ■1'xlln®. fris£;w issoitouoat Ivlika povBroSa ob&ufcok IsobSonooli all :©rdft msajvrodoopfci { obuto;!a pa UU51 ia©too®t# <2a j# beka fftnplfl* tj#?4« vu'-a J iva, ko U bi bila, Č© bi bili ti aXrx'to iobnilcl vključeni v nororin# skupin#, ite &w m au-eSa kunator p#t vpr?tf*cnal& l&vabe pso«*«** #aca 1© a valni* Činitelj## *•* a tJaip-ino «1 -dole tuikovtU Wv&iilerv, loft. ## .pocoobo oblikuj# v pWHP# broiD* 8 tem probleao© m mm kttCiifeir VMlrin? «p#prl j#tl, ssltwtl *•» kur 4© one* tsnaft mtotjntli tondono nXadliMfce MlaMft* CO nftitoijatsan tfe#*s> naraMmj# lamlvtk dejrnj, ims&exdit v ukupirJL. Kuumtorjji a# prt d»ln a rdupo ebiikovaii pto6mm ttri rlisr-n# **MW* la+ltoMj# nli-dolotalfcft 1« r.nipe, Li So oadalj# ©bubo ja, x*a#bifcjo t;n*p© in uterspi* podroabl aa bo, a®, r?«*-pa oma ssmqM&eP^* Pirve »otoda #o najdo&£© uporablja* 3* a aevoda mjciisnj u#» poSaa. Pri ton eku&a Lurofett? uiadu letnikov proofci 6m 61a-bolj Iskoristiti la ca srpxmlifci na nafitn#, o taborili ono »© paalU. ImboSaano vpliva na sfervfle, da nlr doUtnlka n« ptt£dftjo w« v dručtoo, Id tvori gisapiao* Val tl ufcM#t °7 Piitao-jaj JSWh.^«w %#rtftv dola i oratora onucuqgft v eboounku da 0R9f rdotodnicaoj ni# lo talog# prsoot$poyf Biulotya, 1962/3-*, str* ?0 in anol* pft oo bold oil n*nd polovičarski, ker d© lobko vpliv g*©p© selo TOllfe* rlossbitdo Grape jo p£*ecod toS-vno in tao&ođ* omao v prlaeru, So v skupini at rjogned*5© kohosrld©* PoQ pa se kurofcordea vBo* sih posreči prodreti v grape in do pvaobUMNA brke, da očesocia seoa raspade« 9o ao sicer selo ređki ^riasil, običan© pesoR© v Rivldend© (9VP» naareč olUee in afeaplxm t*v ko roapsdi Tfjcd ©riki# #©•«* V primerih pa, ko kurate* prađr© T ^rapo, a© prrvargprar sagenjet nm«« raaocinliaa-cide an veo čine© akupta©« Mustitordi trikrat i^ojo ncposiife-vo, uo&nooti sa Lolrad© in vfcldučovend© v klube eO» /•đinflkth dD iOv kulturo ia v oporba© đraotv© an vefi članov trup© bkro-0*4# Sa tm oriSia ipmpm oovođa slabi, ? celoti se adi, đa 90 metoda lola s frape rilntfolafcnikov 60 nndolnbfi© rncvito, ker do to delo rttwo ?*v1bei5d© In se cm kurntordi včnsih budi rad© isoraod©*- Denisi vs vok so te d© nrdbrB© tudi dodntvo, dm m ukrep Badana reonodnao Isreku oddajo v poboijLOvnlni 3>'Vod, pom teko Oft c lavni obravnavi la liodaor fciofcia alodo letnikov, ki ao pogojno (ali tsuJi. nepogojno) ocfenivčenl la poboljuovalnvga »ovodo. Prt iwlaoptt v pripravljalno« postopka jo posebno oopwabna socialno sukoba* ki ©o Jo trudijo izvesti čimbolj popolno« objektivno la natančno* Polo« bofla nova Lurobor So p od slavno obravnavo saScti a prcwqvjiilji dolom, »laoti mvrasv-bi kontakt s šolo la d» lovno orn«al»«3ijo. Stiki kuretoaja v nladolotnlfcoa morajo Hibi Im »olo pogosti. IkJttga obliko nodaom (amaoatojon vsajal ukrop) jo tisto* ▼ kateri ao obnošeno vao obliko dola, o krborih mo {govorili la krfc&nlh pooeboogfci pri lavoj trnju boga nađsorn. takovo* koč ni. Podobno volja tudi aa prinvr, ko jo IsrvSoaa oddaja v poboljownlni aovod pogojno. Kuratov po loo v tora ^jrloera no neko srodstvo, ki go orao iskoristiti 1« v »jkrajni sili -avnapv® grožnjo & preklicen pogojno odložitve oddaj© v pobolj-Čarolai zavod osirona prolrllc oncu Pri ton poudnrjejo, da kuratov ne aao v presno la lodovlodno prositi, teuvuč orvd-laćati prvklto, čo u Lutao Ij eno atoli, da jo to potrebno. ¥ vroksl psvaroda največ fcoSanr sadnja obliko nadNMNi - nadp-aor nad nladol* talki, odjnu&čeniai is poboljšovnlnsga. sovodn* dluval problem pri -oj vrsti ukrepa jo ^nvoHaano obvscčROjo kuvaborja* o odpusta se to, da lahko kuratov palp.’ati saluti©-lvtaikovo bivonjo im prvvfcovtl* crv predvosm sa vprašanj© atfsnovnoja, ctiiiov In aožifcjc s družino tor bo nadaljevanj© So Imajo ali so lafcmjo sapoalitvo* dodoj si oicor v »svodih peteatevnjo, dn bi mi alndoletelll fm tim pridobil Irealift.-kočijo oeiroen cokljuSil fcolnnje. 1>odft o ti stini, ki oo vrnejo *radi #rfiot©n5«i Šolanj«, m velite teSnve iwl lakte nju iMftaUht Miron* oa?i vključitvi v Selo. V antojih lo-tUi potekajo tuli odpusti io aevbđev orcfraisirsoo, Metel oa Josiču tiolsinga lobe «11 oti koncu prvoga polletja« Kum* tor p® iaa velike težavo, de dobi mlado letalca proti koaou fi®6» ivtsa« Jtoleg teh objektivnih težav igrajo pal teli alsdo letnikih veliko vKSfcjo tudi outgo*tira težavo, saj tsre vedtonem sa najtežjo populacijo, katere vodenko šahtova posebno akte %n : nsijivo ©t. Inieill *oeh teh noč te Uh problemov no zdi selo koristna in euo xaa c^gcaaissaeija te*-ko itmovcnlh polavobodnih okupia, ki tvorijo uoefc ood saved-oko izolacijo in nomcdnloi givijenjefcial poboji in k demur oo bone do povrnili, a» Tfrgojnl uto pl v flrugea okolju * 7 ffaemitklgtr1 im i:ii predpisi peljdkeaa fcnaenateea safeonika nosan* jo dva SRVodeka vugejna ukrqpci »oper ulodolounike* valjal in poboljševalni »svod. Hot ene videli pesna praksa pole« tega še oddelke sa uilndoiofcallfie v enporlh* 7 sndnjen doao se sedeli svojati &© tradso lasodvunt po levo-hodne -rupe, ki sasluftljo lsift nov nndta 1svojraja ukrepov posebno pokornost* n) Vsajal navod Mod splošnimi pogoji, ki oanodujojo položaj vngojaaga savodn, 19* etmmm VMMbo» *}<*’*•»* >bi, da m ti nevodi ootrsoovo* ki Jih vođi la nadel— prosvetno ainiafcratvo. To dejstvo imn ve&- m posledice beto gloda popularnije mladoletnikov, ki fcjo prihode, kot glede trotoeaa, ki so ga mladoletniki fem de- letal. Haloge vzgojiteljev d« ps?tdvotn priprav«, otrok sm Solo, o** eandairsiRd® dole v ras ličnih tolrvnicrii in v prostem času. Kot v drncih podobnih ssvodih, eestovljajo tudi ta vngoji-* t*lji trke taanovcni podc^ofilri avet, ki odloča od vseh po* caambnejtilh vprešecgih t lode vsgoje oslrooe piwagoj# o treta la mladoletnikovi o predlogih so odpuot delirtavantalh mio* doldtttikov in so vrnitev ostalih gojencev Ipd* ? vmgoja* raede prihodnjo otroci ia mladina približno v uolafei etneonti (od G* oil V* lete do 13* lete starosti, pa bodi ved). Kot smo M »ar'lili, so tx> polo®? dellitaventalh mladoletnikov budi drogi otroci, ki so kakorkoli c&Sfdao ogrne* (otroci nepopolnih družin, alkoholi tov, ijroatitaifcfe, delinkventov* ki so v tsepastifc atnriSov, Iti ec v bolaiceh ipd*). Oojcnoi obiskujejo redno Jelo laven rscvodn, največ med nji* sA seveda oramo Colo. V sovodu dobivajo rodno poood pri učenju, njihovo dolo v toli pa vmgojitolji stalno nr utevepe 52.679 ndadolefcalteoa, eđ tega pa dlh d® &ilb 5.204 (10 oddanih T poboldCovrlai Bfflwd00. Poldatea ia& danse okrog 20 poboli® valnih auvodor, ©d toga tri sa dakloba. Praktiki nočno aagovrrdado otaUfidOj aad a® csroža doaov no Blri ved (Soprer raste Stavilo air do letnikov, kl d la oodles izrekajo t n ukrep) | rram>dao perspektivo vt-dldo v or;:«salalrcaadu polov© bednih okupin In isholditaodu postopka a nXadola talki v teh skupinah. Polog te tendenco de opašiti, da se do v sadnjlh letih taoč-ao epienanilb glodmdo na poboljševalne sevode in slasti na 00 princ d*d dodlevekl. o.o., ata. 7 ep. 1. način tarotjcieaa v tah cnvodih. V sevottik, ki m J ib ©btako-1% 00 pOVood poactnriil, da okrog ctotiov ni bodeče i'ico, de oo glavna vhodna vreba v sida, ki obdela čtora in okolico, od-prfcftf okratka qponarjoll oo oo, da oo odstranjeni vsi najbolj vidni finski s^ora. labolj&evolnl snvođi oo koka orlsstanl v v©8 skupin. Prvi kriterij se madolltev opol cojonooT - toedukocijo v teh vr-Btrh envedov (in tudi v voSini drouth) no posnelo* IfasLeJnji kriterij je etaroofc gojooofr* *u loči;}© doaovo sp. ralajS© g»~ 4 one« (od 1) do 15 lok) in starejše (od 15 do 1? lob os trosa do 21 lot). Bretji kriterij 4© končno ©klic, ki 00 ge ooje-ooo isuouje onirocaa, ki bi cd ga Šolal iaoBlti. Uedteta ko pri prvih dveh kri budnih ni posebnih prob ionov, pe ne tretjega v praksi no Ox'S© dosledno* največkrat Babo, kor ni roepoloS-Ijivih n»o| ail po ee sploh rd aogoče irnčiti poklica, ki ai £& alndolocuik goli. Če dr bi kriterij 4© fcrlfcccij clod© strogosti reklam. Ketocorianeljn aevoaov po tm kriterija jo, kolikor uorea soditi, tudi skrajni dlociplinaki ukrep -.v v kflvgft : a m tjia eeSMNNi jc .. tlet nad gojenci oofcnlih arvociov* Pri oddaji v zavod o stroSjiia roSiaoa jo odtod line Blesti bolte. Mlndolotnikovoga kasni vo-gn dojenje, ?xjogovn pfc edkresnovimoat in stopnja doaoreliaa-olje. ftannnja mtačlinoot osebje poboijftovrlnih stwoclov, ki jo obiskovalec teko j opaši, jo njiliora unliosniranoo t • Unifomi- 3?ml bi amil biti val vzgojitelji in učitelji (ooSki in ionako) oeoar pa m dosledno ns drč©. t-čno oa#?Jje jo raadoljcno v učitelje in ve. a: i .130. Prvi iaajo skoraj VHi aredttjo peđrvp^ko IkoUtcis&o, nodtan ko j« pri .iTicik lošoj đsogrtUKi in dear bolj Po pocVfckih, ki jih oarajm ainiotratvo sa i^wwdoodjt aa loto 1939» 3® ioobrnaba laBiOoljov ia vKOjltoljor skupaj ta-Mit H J6 VISja (osirooA visoke^ iaobroBba 33 8 dodaja iiiobraaba ta namota vtiija iaobrasba 41 10 Orodno& iaobrraba 232 56 Vilija lsobrnaba 104 26 (kopaj 412 100 'Aiu 00 upoiitovcmi i«VvjdA tašliioljt, kl vo -Jotao qpiofjoi »ivo iaohroBbo đvi&ojo^. ćstmialov Jodlownki po arvrjjn sa loto 195? oawo sa v^pJUeljo 16 savodov fcolo lodatkot H * Visoka lfiohrasba 4 3 Višja isotxrasba 4 3 t ki m aaatopila alas tl p*i ju-UdmJu nr. ta vprtijcnja, labftoo dosssawnao, da. oe Ja polo Saj le ,.ovesil v kori at višje volittoineaih vsgojibaljov« &e va ojlbclje Jo organizira o ciini sbretvo ne pravosodja v and.4ih istih nekaj krali .fikeoijekih iočejev, U& .-jo bili po« uvoden! predvsoa probioaau israbe prostega dene« brojali eo rasiidnoi po 6 acneoov , dvdLrafc p© dva tedne ipd* Zelo teSko Je ugotoviti provagojn© uotodo In ol ustvariti o njih oodbo po oblaku civoh pobolJCovrlnlh r.-vodov, ki Je bil dokaj boSon« Problen Jo toliko toŽ&Jl, kor gvt m vprnuaoje, iti Jo bilo kljui ovoji i srodni poacaabaoati tudi v strokovni litomturi le rodlso obdelano in m Je pogosto ooaJovrJLo na uokarenkovo vzgojne poetulnbe, postulat©, ki po oil ubrao! ncJUrfc oioo oajpri iomojši ca postopanje s rm delinkventne alndlno, po drugi strese! po srfcOovoJo pedagoga takih kvalitet, kot JO bil njihov avtor« Ifn Polj aken doslej še ni enotne kinaifikaolje po!x>lJ£ievalaih asvodov glede no x*oofcopraJo a nledoletniki« fccfc snvod lučo v bistvu svoja lastna poba in tioBlne* Kofc tmo že oghkiIII, oo v fcen pogladi rnsUko prodvaoa glede stopnjo strogost!* ki JO V nekaterih zarodih vodja, drugod po mrnjua* Z vpveLmJm to klantfifcneije in peovsgojttlh siotod v poscuosulU pobolJiJo« volnlh a svodih 00 sedaj ukvarja oddelek na poniboooiamo ro-slsfetffO pri pravosodne* niniobrstm« Viđati pm Je, 4m m pJfrVB&ofln« mtoda v aevodth 0&1& ? đve veliki skupini. Dol aetvodev Je ©ijvojll tnko tacnavaa pro-grooivni alafcoa rrup, aatten Ito osfcnlt eeat/nrljajo rmp* po kriteriju starosti ^ojonocv «11 gladi am r«,roO* ki ga obiskujejo. V dvoh sroođlh, kl aocs Ju obioknla, so bile ;;rop# eost^vlje-no (, iođo m rnssrođ* kl ga gojenci obiskujejo, v /-.veri a too pa goveda tuđi a otnroefcjo. Grupo vođi vagj^JltelJ« ki skrbi sanjo v 5adtt intoresaili dojrvnostl« priprfirijaajn, ::a Solo in v pros too omu. Grupo 3 tajajo od 2D do 50 cojoaflifr in sabo goveda. ii« norojd biti nanifltlene o npoj, obiSrjno laajo voC spalnic, fcitulijo ect da \A voćka skupina ine i® svoj oku-pun prostor, kor pa narodi ponmjfccnjti proebo®« in aarmđ1 aeprlmsrnOofci sob (v glrvnea && ztn ađi^tirmo nm;]M građo* v« sli podobnu »bovbi) ni vodno noj*ode. Đctigl i.4at©© seotcarljoaja ,mp no podlaci preprosivnoofci eri je utrl pot Sole v snđajea doou in Jo 1 zgloda, onjbolj lađo* ion v anvodu v Torocmi (biiau Krakova)^0. Gojenci ao rssda-ijoni v tri vrsto <;m$> z rnallSnin roSlnooj polog teh p« ob* stoja Se kaaenaka grupa. Prvo grupa« 1:1 Ji Jo dodcljea coja-noc ob opre Jonu, in Je v iijej najmanj tad aeooce* Jo apro* Jeoan jvpa* Voaen bivanja v njej Jo opaaovanje nlndole talke in . ioSnost, da s*e mladoletnik epoma a Sivljcmjoa ▼ oenro-;3u. Gojaneo ao rodna in poklicno Sola* Ima prnrSoa do udoj- Podatki o etatoma v tem sorodu ao povseti po dlnUtt "Vedousaa Koalowskioco Dodulodcaonio w »okrcate roodukacjl pray ayeteoie t;rup procregyeniA, Biuletyn 19&/1, etr#2D in uaal« atwraoja v svobodnih dto J ovnoofclh, m gibljo po totcxiMix :.i«rođa la ima pravico do peifra In prkeber, ne nore pa biti tokcrfeoli iwan reroda* Če v teoh neooolh na nmfam farah rvtnMh tasensteih reponbov, na go preavsfet v drugo gnipo -spodnjo xupo* V tod ifvupl lan večja flHIn—tl nn eni etra-ud Coola* delntmoa, osobna Čistost In urejenost), pa tudi vofije p. nvtoe (bala 00 ▼ delavnicah lives fsnvoda, Uttfet gre enkrat na neeoe v kino, dobi ericrotr na 'w»aae nsteej denarja, lahko l:3sa nogomet In bodi :m skupno izlete)« 7 fc©$ s*dpi ostraio gejeoae 6 «—eoer in bo ne prejae treh zahodnih ka-; jnhklh .eoportov, se ga prestavi v tretjo skupino, Id Jo imenujejo poslovilno« dojenci to . rupe 00 kandidati za pogojni odpust* Od njih m »ititava, da so v vosa najboljši, ( :lodo diocipiino, učnagn ufigsalm* Čistosti itd,)« firavlae teh go-Jooccnr £io pulug ; .-T.vie Jrug© akuplne, de modnost sa dopust ob premikih, če vlqgoj© oso! dol donijo, ki ga pr ajaojo srn svoje dalo v dalevni-ch, a& troedino knjižno, dvakrat uooočiro obisk kina, oaner uobivnjo dvakrat tfu^oSno, lnhko so udeležuj o Jo priredite* iavoa zavoda* Joe bivanja v tej <;njpi .d določen* Odrio^a Jo poč od . x>goJnaga odpusta ho-Jestta* Oe gojenec v prvi ali drugi t;rupi Jobi Mporeuoaa trikrat h-nreoake ra orte, v tretji pa dim dosezreka raporta^ ga direktor zavoda pruotavl in sicer is prvo skupine obligatorno v ..ussoako ukaplao, iz druge skupine v ; rvo ali v kosem« oko in pner fetfco 1» tretja gxqpe v druge ali v kanonsko smpa« Min v fcnsencfcl gnpt Je tudi poooboj predpišem* ttlvenjs v njej tjraja onjorsoj Am osneon in m iM^e v flr« bivanja v arrvodu. *£o bivnnje oe podnIJSa, fle dobi -oJeane v ktuMm* afcl 703>1 TcnbocoidL report* dojenci bo -^rupe no onejo a§p»-til snvoda* na nanjo iti v kftflt in no to lovit; i Jo, ianje pradtaa sprejeoBbi mm ono piane na anw»> atanejp wfim-Jenafcl oblatov in no paketov, no soojc eodelovebl v svobodnih dejavnostih, lm# m Jla ostriM, m tnorejo joti ti dopur-sfcov, albi donavja, ki c« gojeno! šioor dobivajo* Ose uodoj a® ml# tiUsotfo postopanj© a alstiel© talki, kjor m iwemltio kettejo aanki ropraalva* keani* Pal po iianjo tjojoaol no&ooat, da ni ceni **prisliišij0rt vstop v uoijeo skupino * en vsak wi-port polivalo oo edlbogn m ledeni bivanje v ksncaaUi grapi* 35 tckufinjfloi fcegn Slatno* ao v trnovo aolo »'xtoveljfii* Gojenci kasea&e . -rupo no ne po aefiotnih podmoUi no boe 1» oporo, ki Jih Jo t aobjo onocsogoflllo, aaflell broditi, da bi al pjetdoblll □©Snooftl en preobotirov v botjfio rikopine* JPrav trite) pa ao go Jemal Ostalih ritaapln ntinttllnwi In cA Raftajo OdOGoSiti oprejo* v viBjo grupo e vaflji«! u-odnostat* Po drugi stameni visi tinđ cpjouci vrnit* grap vedno .. vožnja, de no lahko pronoBSoni v trosonriteo fpnjpo* Tok oista©, ki oo ga Poljetel povesil po IskuCnJph nokafccrlh aribodno - evropskih dvjfar, ls& svojo rralog® ea in proti* Gotovo Jo, da gn Jo oogofle uvoofcl in IcvnJ&ti onuo ob poao-fli dobrog* vsuojitoljotoška 'ate** kor Jo vlocn vzgojitelja v too slstsan Gloda na naonako raporlit ki Jih vloga revno on, selo odgovoran in delikatna* flogativou po Jo najtaeft budi - 202 - bok nagla in&greoivnoubi, v kafterou m palega Mi£6o prod-vooa na prestopka gojencev (odločujoči so kmmutei rcgjorti), m upa&fcevojo pa o« tudi v enaki laerl njihova ponltlvna prtsa-dovnajo, sad m polivalo - rasen v fcmsMfel skupini - skoraj hree Ošlaka* V acvađih* ki tega pragrtiiiVBOcn tilofcoraa ninojo, Je bolj kot fcu potKab.no &o vpreganja uagrujsvoBja In fcasnpvonjcu »ngra-do In. kasni so ono too določene, veadea? uporabi J njo nekateri srvodt uo krtki'®© opociftčn® vrata otrl .ullrnnja. nagrado »o predvsem aaeMbjea pravica nositi lratno obleko* patvati« Jnvnn pohvala, platnena ;yo!wnla, dodelitev funkcijo v navodu, vodjo raspolaganje e donarjoia* oblak kina (alt dragih priroditoo§ n*pr* Spo.'fenih), dodali tov dopusta* oodelovanje m Isle tu* Kasal oo polog ncaradnega J ornoga In plaraenegs ukora, So mejite? prfflvHsgSJe? določenih s nncpadml, proizvod aprejsmmja poSbe, prepoved apro^oomja oblakov (največ troh joaeoev), sanioG (najveS 14 ital) in konSno prenesti tov v drug aovod. V ooedorfe oo mladoletniki t^ivattoo ostriženi in v pldSansh - da se oaanjšajo aoSnoetl sa pobeg* VSgejaa vrednost obeh (ah ukr epov Jo solo upoma* gotovo pa vabuja v mladoletnikih občutek oerasoSrtnootl, ostrl-Žoaje lao colo »a precej dolgo dobo. Misli o ?xm# Oa bi ao naj skupina onganlelmla kot družina* ni bilo aocloditi nikjer, v rekrtteor po pookuflojo peMMttl savodl ureardčevrtl na now naotnvljono ctljo prevsgeje o sredstvi, ki bi naj ia-fejubilo svojo represivno vsebino In obliko* Bonultatl teh naporov m bodo pokesali aorda Ses nekaj lot, Ugleda pa* da joćo vodili k rnačirjanju ia u^jovonju novoga način* iera>-Havarija vago nogo. ufcropn oddaja v poboljševalni nswod - nm -i'oC k Izvrševanja ukrepa v obliki polavotodnlh skupin. Kob aoo videli, biva v *oboljc valnih arvođlh an Folj skota okrog 5.00U mladoletnikov, uod ttcfc rial je večina eovođa £«>* tov. ropulocija nlfđolotniisov 40 rnsdoljeno tako, da so ola-do letniki v atosostl od 15 do 15 lob v OMNI tipu aavodov, staroj dl pa v druge*« V dovodili ja orfe-oniaicono redno eoinnjo gojoncsv, vočlnoaa »0 vidje rta odo tuuovno dola* Vprašanju »oključanoga dala- ) j nj« uo »očali posvečati sodaj velite pozornost, kov so ja poknsalo, da so imali gojenci ob odpustu la icwoda često icredoo slaba kvalifikacija, toko v poglsdu qp'iodzko, kot i strokovna isobrnaba. Fx-ocoj pogosto 00 je dogajalo, da ala-do letniki v arcwodih sploh also obiskovali dolo* J-ofcn 1955 jo bilo takih gojencev 0,4 ,i, late 1956 10,5 'h lota 1997 pa pribil too prav toliko^1. Cootso so jo tudi dogcjclo, da so bili odpu&Čoni oiedolofcniirL, ki ila© niti končali osnovno šola, alti 00 i suči li Uakfinaga pokliča, slan ti slabo pa jo vplivalo m ta probloa unoaje, noj bo blvonjo v poboljševalnih aavodili Isratko in no bili odpusti 1» zavodov raogo-či .ikoni vse Šolsko Isto* Teka stališča m kmalu opustili in 00 začeli v colo taoca pre-vBoojnoo procesu izredno poudarjati vprašanja šolska in stro- 91 91 Primerjaj, Jodlewski, o.c., str* 109, in Batavia Proces qpoloeenogo v^kolejania sle, str, 525* kovne alrdolefcnikev* Ot^uafcl m oedaj 01190 ob ut matte* in ob koncu Selškega leta, podaLjdabl pn ofcukc^Jo tuđi /O vpioSno dobo bivanja v sorodu, ki trnja no&tf .jpibiiS-no ouo lobu la pol đo drob lob *\ So gloOo un t» e* jo bila poloti 1962* lota odpudfttoih is zavoda 505 **«Jot»wf ki tii-00 iiaoli koađano oonovn® Solo (7 lob) od efcupr» GOI ©dmi&do* nih oledM*taltaar (76,9 >)• 10,2 > v,.afc ©dpo$3an±!i ni dotrfil* lo niti 4 roaredov onnovno 8oli^» Pri '.*»« aovedn no cneao pozabiti, da 00 bilo aoSnooti »a dokonfionjo ocgovne flole psi ti atih, ki 00 prid11 v a n vod s manj kot potlal fcončaaiai rro* rodi, colo unjbao In da jtc strvod pri too ni nocol onoigo po* »agattu Podobni prebičal kot pri ep loto izob.rr€ovclni Soli, 00 ser* otovljnjo tali pri strdkoma Solana, ki ia& aoveda tudi avo* Jo qpocifiSnosfci. Sdon clrvnlh probloaov jo bil * in ootane So danas * ooSaoat izbiro poklica* Kn Poljsfcaa no bile strokovna dolrvnioo v večini poboljševalnih anwktoir naslovljene na obrtničko obdelavo, pa bodisi, da gre sa viato uej&tootl ali aa :u£la ck>lru Stoto ni proved presenetljiva ugotovitev prof« itobeario, kl jo pri sidranju katara stidni* podatkov * i Prtaorjaj Helena Prsojocujka, Jnfcie pm^,;obowonio ogđlne i gRoodcme ttQrdtflli w snfelnđsio «yohOw?ffllcov?le wwlnioai w keđou reku oakolnogo 1961/62, Btulftttpl 1963/1, atr« 01 i*riae>r|«j, Prsjjanafcf*, o*o«, otr, 01* ca 6fi bivših gojencev poboljševalnih »ar/odov, utptovil, dm enau delttjo v poklicu, ki no m m ▼ sovodu, Irsučlll^*. IhuU uinletrstvo an p«i rvooodje je ugotovilo, da je 32 5* go-joneor poboIj&evalnih s r vodov, kl oo bill odpuščeni 1939* koaneje ^‘voenilo poklic95. 25nt» Je raaualjivo, da akufiojo uvnjnfci v zavodih toko poklice, kl ulrdolotoiko ve-cole in kl jih bode knoaeje lahko tuđi isvrčovnll* Prl ten eo oo odločili aa tri nnSlno* doneči olaičrjo, da ML nonanes-ni arsvođi bili apeaolial, ^pfrflfljakt olrdolatnitee na, raslič-no poklice, o čiaor jo v dr&HMi mri In aor?>če saii večjo pestrost poklicev i v 'nekaterih SoVOdih, id oo v bllltfll večjih raoat, efcnšnjo olndolotnifca 1—leintl v e va ličnih inaii-s tri jekih obratih ln končno so orcanistrnli polevobodne skupine, katerih gojeno! so povaea vključoni v indtotrljsko produkcijo* e) Polevobodne skupine Crcp.ilslrmxjo polovobodnih skupin alodo letnikov je im Poljake® nova in Če ne poveett pi'oiakttčmu? oblika psestsjacja poboločevalnega ukrepa oddaja v poboljševalni sosed* Mfe cm&in m je oblikoval Skladne e Majo, da ee alotolotnilai otaopoči isočitav iadnetrljokeea poklica ln to ob poj o jih, ki noj pfodotnvljaje oost ned ime Inči jo v envoda in poboji noanah-Tseca življenja na prostosti* Pri uresničitvi te moleli je bil nopoaseduo en«a8ir«a oddelek sa poni tanci ornu otmllse Primerjaj Bntmvia, o*c», str* M9 ^feit. po Jodlewdki, o*c., ata?* 139 Tori. raiatotreimi se prnvouodje, ki Je tudi seeledovnl la tihdk siitO. iftvnjafijo tega ticrapo* ifcslej ao orgoniniroli pribliS-ao Štiri take -lupino, od togr uao v Cdeiiaku (predvueca M uojence ptboU&avalaego saved* v UcOboit-u), dinga v dđinjl (ao Ooj ones la togr. srvodaj ia eno v *io&;u (*;a cejoaee pobolj* Sevalnega aevo&a v Orlticvu). dojenci iio v polsvebednlb skupinah nmo&Soasi v poaeboih najb-uia v^,lovih, ao doled do delovnega t četa* Sokovi so argoni kok s oinki internati, ao novsen ogorki la eaw^rovrol. Polog talnic la dnspalh prostorov, Hat ao Jedilnion, klub Itd* lao* Jo Se učilnico la a«aj6» Sparim IgrlfiSo. Gojcrsei nosijo civilno obleko kor hodijo na dole la v Solo Savon đona brom kontrola* Polovobodne sfcuptne Inajo relativno s ;nlc va, ojitoljakega oat-roan u5i joljrtcego t ndfc - pmvtloaa »mao vegejltelje, ki nadzorujete ;ojonoe v dean, prer brtk© pa njihovo dalo v 'ovnnii la v Soli* V polevofeodno skupine eo uvrSdenl ijojonot, ki oo določan 6ee So prestajali pobolj&ovelnl ukrep v poboljševalne* »nvoda la oo trna a svojin vodenje« in učenjem* v Soli pokarali, da oo apomotani la :,roli »a andeljaje peost sjnnje ukrepov v pobojih, IdL ao bolj prosil in svobodni, i toč rano Uuli bolj ara ovni. neposredno po Izreku uk epa linđslltolk no saore biti ncebrnje* v po lovo hodni skupini.' i-otroimo Je eeved* tu-dl, do ojenoo ispolnjuj© objektivno pogoje, j^ototaie sa loo-čitav določenega poklica. Gojenci, ki prihajajo v te »»vode. e® atari pribliioo 1? de 21 let, douiovl pa iarjo ke^acito-bo aa okrog 4© do ISO ©aeb« V dopoldanskem devau so delali ipajoaei Jooa, ki am go obi-skala, v laid ©delale!, kjor obiskujejo rodno poklicno Solo (najbolj popularna jo £o le so vari loka stroka) In delajo* Rnskcopljenl so po vsoh oudolkih ledjedolnioe, ki arpool»* 5« okrog 33*000 ljudi* Kjifcovi sodolnvcl m ve to, da gro aa delinkventne mladoletnike, o tm m iofwnirani le ooj-Qtor in uprrwniJk Sole* Pohftnj rpjonoev se tnko no loti od ostalih delavcev« Obedujejo v ladjedolrtiuki naruši in se p* koailu vroftajo v dota* FroeoJ gojencev se ;»opoldne ooiroen sveder 2e izpopolnjuje v .ednih Solat*. Ikrttatori isaed ge-Jancev obiskujejo oelo sU&MllO ali arodnje otroltomo Solo« •H ne v Senu, ko drogi delajo, pripravljajo »a Solo. Gojenci ulivajo polog Se nn&totih pravic, So noftnosti nprm» Ivo drv v uvc-oto, v kino, an pleo itd*, drsijo umfinootl oblakov dteu5inot letnih podi tule in isle tov« ler je večina gojencev sapoolona, je analalvo Se vpraSanje nagrajevanja« Gojonci dob« enako plato kot drugi delavci, oairoca vajenci* fte so ribljoj© od ?00 do 1*700 itokt^ rae-eečno. Od toga on dolini riopevati nekaj na ovoje vedrio-vanjo, drugi del &e nalaga ne hranilno knjlllco, Id jo dobi Gojenec ob odpusta*, aml po rnspoingnjo s prlbllSoo 150 elo~ ti csodno ce drobne isGntloe* ** ** Prlbliino 10*900 do 25.000 din *rl organiziranju £S»«®A v Gdmaku Jo poklalo vtliko rnauia©-vrtnjo vodefcvo ladjedelnice, kl Je adoptiralo skavte ta kl ob pocojoaa adpuafcu gajema paAferbi m ©nega najboljih vpmžSanJ - notareS Sft a aacvanje, kl m sa »ago tovi bodici v delavske© dcntt ali pa ri kokSni druSlsi ovo Joga uslufcboaoo* Organiziranje polavobođalh skupin, on trk noSta, kakor auo opisali, co sdi solo aootrao ta Je oodaj 8© p. ostalo prvo preizkušnje* Mol po IJ okisal praktiki Jo opaaifci funflin— po oLrJenJa in utrjevanju boga načina, kl a© Ja uoaloj mlo dobro obaoool« Kljub veliki svobodi, kl Jo .ojanci u&ivnjo, Je selo bbIo pah&mv* $© ia podobni peelcrtSki iuajo eavote aa pooled!-oo vrni tor v poboljševalni zavod, laedfcan ko ae rOedole talku sie&r odpira pob v nemala# življenjsko pojojo« Poles velikih objektivnih aotaeobt* ki oo gojencu dane v pol&vobođal .;ru±d, Je aajbrfi aaJpoaoBboaJfia koqpoaonfca tega nod ina icvr-dovnaja pobolj&evalnoga uiavpa, odgovornost in ^iodnoa- sarao-odločanja, ki Ju ima ..»Jonoe v pogojih, ki ga lahko privedejo po .Jo ovao lostnoa p ovdarku ia pooOopenJia a.-pxoJ - ali pa wn vrnejo v izolirano okolje pebo ljaovrlaeg^ rrvoda* A) ^oaod po ir, vršene« Vs^bJXNM oairotaa poboljfjcvrlaom ukrepu ulu 'ba, ki okrbi sa pootpenalw ;.*oood ©1 .do la tail kov, m ood-ni kura barji • O tej ponoči ono deloaa £e govorili, ko aao obravnavali nJUsovo delo, predvsem mOnm kurafcorjo nad pogojno odpu doaitai oindolo talki* Eri tem Jo treba , oudnrifci, da ae velika večina gojencev is f^boljšovrilnih savodev odpušča pogojno in sa o . koraj voo nadzorujejo i.urafcorji in ioor pravilom poklicni* Hodaor nad gojenci, odpuučonlni is vs.jojnih - ;a09 - £carođ0V| m prm teko pwrui , .makao soa4o«il|* mm.t ell pa OitiEbonetau iaS^okfcorju. 0 v^biai In oblikah c© vr« © nrdanra ©tao 2e ovoxlii, ker ©odi k koopiekau vagojaoga ukrepa nadao««, pad pa . oraao ugotoviti La peves scoot in koordinacijo dela nod vnjojnlai oalxt»wa poboi^Lavrdnicii .rvođi in ©ođiiSdoei, fcjor bo ai**~ letnik ©bolne bivol in pri katere« no m določi knrntor. fiatmo ja nanrut« čn m ©don rlnralh fttgoj«r to 'oooe&ailB«^ cljo iađolotnlko, urejeni SivljenjbHL pogoji ob vrnitvi, anfco po je najno potrebno, dr». kurntCMP pgfvodatBP isva sa alsdolafcnlkuv o pust* Kar jo na Polj ekon sodnik tinti, ki isda ©diod bo o pogojne© odpustu al/tdo letnika, je vonj teoretično nofeo, dn j© fatraftar o tea ;iii«iilimii ebvolofcovi atwvwji v dal mwiwn dom# tad nalije kusnttvja oodi, S© pred ©deseto« olado le bnika, efeerb an njegovo anpo-ali tov in po potrobi »a oekialjevisajo Šolanja* Kot vidiaio, oo se im Poljclam bodi pol postpenalni povodi oi>rU na ovoj najbolj ,-ibdcn ngpornb - na oodne kurofcorja, ki Štejejo to obliko nrdsom an ono najtežjih in najbolj odpovomih« la prlkasa edeonafctli predpisov knaenakega Bokciniko sledi, da cit'd® na pok&aj nlndoionlisn v odnonu do isjoijovegn do-* tedanjega okolja mill ujeoo oed lavrSevrnJom vacojnih uk-ropov tak©, prt katerih oatrm alafeletstk v isvojoa doao-danjoa okolja, ukrepe, kjor so nlrdelotnik it: loči v ime© druSlneko okoljo in uktepe, e katerimi oe oladcletnik ia-loči v snroddfce okolje. Način, iavrfievrnja vapojnih ukrepov bo določila vanka republika o svojin Bskonoo* 'J?n snkon mm biti v sfclmu o oplofi-Edoi do loč bani adkoon o tf »davanja teonenskib. sankcij o i»-vnč«r/aaju. vpojnih, ukrepov (61* 135 - 1§0)^. Do ©odej 4© sakoa o i2vr&evmju vojnih ukropsv iadnln le izpuli lika So eno in Hareegovtne96 • 1* VKfsoJni ukrepi v dosacsnjco okolja a) Ukor Sodniki sa ralodoletniko iuvkajl v knaetutelh postopkih. največ ukorov* Ukor uporabljajo v prlnerth, ko oo pričli do eposnanj*, da mladoletnik v bodoče no bo storil kcsmivega 97 Uradni Hat M 34 - 405/Gl s <2no 21, VI* 1>>1 ® tflučboni list SH Bosno in Horcofpvin© 47-256/63 s dno 23* XI. 1963 oejcsija la eo prilike v mladoletni ..o vi uružini urejene* ta vpojni ukrop ti« ifVuie .srede im 0\m naglno, ,.a icov po q;>-plovni obravnavi na obrevn«vt9 ali pa m& itlrlcd očni* g« Jo bil ukor i sreč ©a na noji sonato zn nladoletnike* če Jo bil nsared var;oJol ukrep iaregen nn ooji »natu, ul^dolefcnlk ni nanrsoč la au lsr«8enl vssogni ukiop ©paroli oodalk naknadno« Glede an bo v tv© uožuooti iartomjn ukora« J@ torej budi ta vauojni ukrep uoSno Individualizirati« GoA» alk bi moral oceniti« katoto oblika bi bila bolj primarna in ‘vpojno bolj učinkovita* ill ixxlrotoej&ih, podatkov« Labor© obliko ukora 00 sodniki sa oU^do le talko bolj pooiu&ujajo« Vendor koto« da sodniki «0. oiodo letnike 1© rrjo lurekojo udor po opravi Joni obrssa-novi« kor uoaaovojo, do ta oblika ukora bolj učinkuje* Ali Jo to ireprigoijo ubouoljono« ni m jo tovljeno* b) Oddaja v discipline*! centar aa . jokaj ur v israanlg-nih ali delovnih đasfc Kri dy«h oblikah vaaojno&a okrepe oddajo v diociplinafci cen-ter ootcsao alodolofcnik v ovojen okolja* ćo 00 nleđolotnlk odda v disciplinski center an uoknj ur v prnanigeih dneh ali pa an nekoj ur v delovnih dneh, tedaj stanuje pri lastni družini« dolžan pa Jo, da dologeno uro prebije v diool-pUnakon centra* Uro bivanja v disolplinokea contra določi vodstvo centra zn alndoletnikov prosti čas« ko ta ni zaposlen niti v doli o poukoa« uiti s Oolon trn dolovnea Obetu* V điociplinakoo centru je al&tolstaik naposlon a korlstai-ai »li teko, &r. tiofcrecnjo ije.pvl raavojnl stopnji* Ze ia-vrčifccv toge vzgojnega ufcx«P«* nora skrbeti akfrbotronl organ nl^đo le trnovoga prebivrlluča r&l bivolica* Po sekom o izvr&evnaju Inaonakih orakelj go diaolpilnafcl centri pooobal navodi • Te urvoda Inhlto ustrcnovljo obtčinslie In okrajne a upitne« I*nJi2co pa jlk uebnrjovijo tud! đruSbene organizacija, Iti iso ukvnrjnjo «3 W0ajo obrok la alađlm ▼ ao;:l«ojti » fespabilftkla boi- »barlabon na oootr. no voratrvo* DLaclpliadki center 0» lohfco uctonovi kofc nedostojni envod nil pat pri obafcojedih ledinskih »rvotfih kot 00 tupff* prohodni ralnđineki don, tncomati la podobni arwodi* Diociplin-oLi center se no mo oetsaovitl >ri vngojno i»boljnim*lnih ali ćelo no pri kmenako poboljševalnih aavodih* Os ni pogojev »a untaaovlbev disciplinskog centra, 00 Inhfeo pravlje* dejavnost disciplinskega contra tad! v žao lakih rroatorlh, kockar v njih ni do Iskona poeta* Kor ob uveljavljanju Inseaskega »rakonifca 5o aiao bili ustvarjeni pogoji »a issvojenjo toga vpojnega utoepn* jo seko-nođajnloo odloSll uporabo disciplinskoga ttkrspa odtej© v dl-iTciplinuki center cio kanon loba 1963* T ton Sosu bi Borali republički acikonl določiti, »cdofl «0 bodo Inhfco uporabili prednici kesumakeg* aokoalfcn, kl urejajo ta disciplinski vzgojni ukrep* So projpio© jo najprej ladnla republika Hrvatska* Po suslconu o prinjenivanju ©dtjojnlh njem upaćivnnja a disciplinski oonlnr l rojaSanog undsora organa staratelj sfcva s ifto 1a* 11* 19®^ 09 jo aojoi ta disciplinski ukcop uporabljati na Srvabolcaia na podivja alsroSnSli IsdlfiB v JCnrlav-ca, izlita in Segret* So od 1. I. TX>1f rsr področju aet&Ub okrotojh 3t>diu2 to ropublltco po. od 1* !• 19^8* Itadl asketovo dvugt republike oo isdals podobni nršsam**** V £a^obu Jo Vil iota 1962 ustaoovljea đlsolpUiififcii cental? at eaueiitojni sccffđ* i-o u&nj aseooib Jo til ta oouootojni acvod čarali prevuiiklb ocxoukor in proanjl&io aacedoaoatt ukinjen in J« bil sskpotflkl dlocipUnskl c antes? akaiso & jyfQiMtCioiMi iMŽimSriiEt UOlilXi* Sto fMrr-tttom so vstajal ufesap Oisoipliaakofcso. centra isjvruu-je v ^lrrvom v psebsđnih ai.tdinakih doosovUw V Jiođru oo to- ■ ..... . '|l.1 i ._. *jL .* W .. — UJB - — •— ,. '%. & m JI..I.1' w Ji mm *?*i ■■'n rra»» m mml .,'1 42 h!S i'1 a m« k If jiaOMh.lf /i MM* T^^SfSVfUtS wft wl iJCHL ■ -' iiSUJi'^ vlno 4^-an/Gl s dne 17* XX* 1961. SlflBbenl list im Orm ta* 27-127/61 i dM XX. 19G1. »radni Uflb m Slovenijo y-W64 a dno 27* Ii. 1964. MooiallotlCni xezm.UU.ki Srbija in Mnkedonlje Se niste laćali nakana o uporabi določb kaos uukega sakouiko o disci-'oiinflfeih odotrih. pred sedotfcon l&vt^«o^l ukrepa odđnđe r đlsci- plinski c on tor m rm Hrvat®:«« iađtlnli bunovnu nnfiela on orfcfaiaeci^u I funkoijoaimri^e điociplinukih centara sa «to-MJttttU*«* Vo konceptu m.i osnovnih nnSel 4© nan disciplinske? « contra a dobro or*;;nnl3l*rain vacojno tnobrn&nmL-oin do Ion vplivati na aindolotnllm trico, đn bo bivna^e v so» vodu dalo iravo «9©r ttf© ovomu nadfOjnđ«aa rnavodu* To na$ bi m doeoglo bnko, da bi oe od « InAolfttnlbtJv ftnhbovnlo redno in fcodno aprmrldanđe o^iiiovih t^ctoljnih đolSaosbi, Id Ishatfađo iz n^ihovece lahe mm pdklien# 9mm toga pa bi r zavodu opoanali malifin« aofeoett IMrSMfeđ« prost*!* fia-«*• atxntawno dolo v diaciplinalmHi centru e&atoji ic mc&d-a©($e* iaobraitovainega, aocirluoga ln ađrnetvoneon dola* 0 konceptu dlaci, llnsfcaee centra oo ao na Hrvatokon vodil« Sivrto« ditficuoiđ«101. Kofc hr&o đoaođnnji rrusvo^, u© J« uve-34'iwll končat, ki soo ga v ifcopih beaoddi opisali* fa ko o-copfc j« v bistvu bil spihat tudi v Sloveniji, kar leheijn la navodil *i)rt{«ji»POidn, cenovna nadela in oefcod« dola s mladoletnimi storilo! kesmivih deđeaađ v diacipliniMh cett-brin »a Klado letnike v l*H Slovenist«*12* Ser Se niso .ovood uštrcani rxJCO^i an iarokanje boga vaood* 101 žuftmid, ararotovnnjo & ouabl^aoju aaloljetničkofi krioi-radi teta, Nefca aakonitoot XV/1901 str* 301 - 312 flklifcenN, Oddaja v disciplinski centar sm alodole talko, Pwwfiik XVXI/196P ota?«- 313 102 Glad ▼ofutnik drotn on socialno varstvo &&B 1/1962, fit* %, g ta.'* 33 ** ^3 r**$« ukrepa In >cer tudi sodniki S« rdanjo prtom ?) rede tans o u° Hlo v du^oslRviji do ocdnj isroSono orle teh dl-ocipilnsklh ukrepov« 7 uradnih porodnih o© tudi irjobrvlja, da .ja aocirSnm aUtfba &e voc rtrmmlo priprrvtla po^jl srn isvedbo bega 4i*iipliaak*g® ukrepa In m la beHeo oprrvldn-je pasivno stalile Mnogih skrbstvenih organov v too i-o^ledtt. aes p& d« tudi, da fto&a oto*spa ni iinuk;l center, polec togo pa Je ugotavljanje onp©r;itoati ukrepov odviano od stebra© ls-vedone prognose sa bođoSo vođenje poaasesaik©* Pri boa vugojnoa ukrepa nor njo obor&l oslroan. Skrbnik ^osvo- -Tv; , i ;■ % ,';i /•,;. /v-* ■; j \ . V . _ ■•<■ v> , ' ti tl ovojoaa, otroku voo akrbi, kot po oo au je naklonili do tedaj« j-Strb starčev in skrbnika velja predme* olndolotnlbo* vi prevsgejl in njegovnen na&cljnjoaa racvoja. Pri ton ge norčijo primorao nndsirnti, da mrajo opnsitl Škodljivo vplive uianj in da bi jih Lohko pravočasno preprečili* JoOnlu lahko dajo sfcnraea in -MatnUioa naloge in navodilo bodisi žte ob inraka Ukrepa ell po nod isvralevanjea* Kor so poomouni alađo le talki selo maligni, bodo tudi navodila In n&lo/.l solo rtSBaovretni* atnmoa in *aicrbntfcu bo sodnik lahko postovi 1 šahtove, ki oo jih dolini opraviti ob isvrčevo- ; ... v / . -s* ' ... . j • ’ ‘ ' u nja vago, j noga ukrap,,, do bi teko popravili nnotolo oofcnje v vugoji ajitiovoga otroka* Dolini oo storiti vse, dei oo otma-ftonje olado Is Onika popravi in da 00 bo v bodočo rvnisl po veljnnroih uaulbanlh nomadk* Kabo naj bi bili nalogi in navodila. sodnika otaroon Činbolj konkretni In prilagojeni ugotovi jonia vegojnia napokam* i'ri trn pa morajo biti naloge In navodila skrbno ocenjeni gloda na noluost isvodbe in na sposobnost s torijev* Če 1 erode oadlčče ta vrsgojnl ukrep, lahko tudi odredi, da skrbstveni orgm nodoiro, koko ofcoroi ievruujejo oferoljo nc&* sors&vo* J?ri ton jo naloga nkrbatvonoga organa alaafci, da poncgo stnrtfoo, ali skrbnika s svojini nasveti, navodili ali tudi na drug nnčln* Tod krat namreč o terci nil okrbnik nlaMoOaife 3toil.lew kacr&vih dojaaj ami a# oorejo najti aa prioorasjSih nriSioav, i:ri:o do fcrobr rnvaetl 6 ©trokMl nil v rovnaeoou ft) drugi strani pa ao nritaari, lo litoral oelro k» jla-'toU: arojtto voljnih ofcvos a« pojmje^o sruioatL r»«at in a devoid odgovornosti* T vaoti tch Jo naeft aoratvo la totao0 slsrbatvcnega or^enn tcxatoXJ an uoatu« V ko» Utor ssfialai uolcvoi acui ue bode ;*>gli poBQ&Btl v vagoj-nib Udarah ofccruxa eli akrteikn« 'dodo v »«$>1# $»8038121 vstajali* vpratanjili, iabto netili storde ia 4a'i stika v vagojao svttovalaloo* atossti oalvsna atrtoik sjorajo >oo» atvru V ovojih pmčllih Iridto socialni dolavoc tuđi predloga astrmritev preverjanja rtrofijega nođsorctva, cfcnrSev oatroaa tMditt nit pa arronjcvo tepi vncojnoca ukrepa 8 druida okrepom ofcroJljosn nnteorstvn ati savodtsteiia nkrepoa« Sonati sa aladoletnike m Isrofcll tnk vojojol ukrep rratae-rooc, selo polento* V msdobjtt ta?oh lot (1900 - 1968) ©o ti-porabili vsijo^oi ukrep o Urologa autaovetv* ©tanDev ali skrbnika letno okorel pri čsfcifcini vseh olrrtoio feni kov, l:n-toria oo isrekli vegajne ukrepe. Sonati »a ohodolotnito i»-rakavo trie vaaojal ukrep pretesno po opravljenih obreriMNfe, ttepvcsr ga ldifeaei isrijkajo tudi na eejtil mmlt&H Drsa1 »a v**o Jugoslavije td isvrSona cmiisa ierečenih stročjih nadao*-atov afcartiov ostrena skrbnika ishnja 1» mališo teh modnih odločb v Sloveni ji**®*, da jemati aa oladolobnltas 1« stage ta vc^jni ukrep solo peviJalne in da sploh no, ali p« solo slabo leonfcnetlalrnje nalo.: 3» is navodilo »tarčam ob irrenj«*-njo strožjega nođsoroftftto V preboSni večini prlaeawr' ob uporniji vpojnega ukrepa stročjega aadsorstve. aMor oairone fikrimiko odrejajo oodiSčo tudi prmMi bega okrepo po Ffcrhefcvouea orgrau* Ul nobenih podatkov, koko skrbstveni organi piwvrjajo ta vagojni ukrep In koko potoogigo atorSe® la akrhaUcm pri ajo-covoa trajanja* Voadar i leda na tnalo Število strokovno u«e*>-oobljonih socialnih delavcev okrbnfcvonih organov ni vtvrjeb-no, da bi oogli skrbstveni organi učinkovito oadslntl in penagafcl startat pri vagoji oledoletnih otorllcov kraaaivth 105 i&sbomo, lavBfievnojlojrr^ojnoco^ u> sta?# It* m itrtS o 3tm/i< — 2i.O dajcjj* ®o to« uaoj, če tudi aedl&ga ne dajejo aterueot osi-poro okrbnifco* dovolj določenih nftlqgov In navodil* Hnsoa fcega pr. jo feudi premio srvcdca, ki bi lahko ncibulmfcno nu-dili vzgojno «>oaod »fcaršeeu končno je troho u osoviti, On sodniki voe pxnxaalo in tudi neredne scfctovnjo ^ oročila skrb- etJvwtt or jmor o rindBlranjii been vzipjacea ukixgpa* * 8) Strožje nadsoretvo akx botvenoge orgma V Uitann akiUatveocga ec*ptt* «04 centra osirom •» oda na mfta&ao 4elo opravljajo atvolfe nnusorafevo socialni dolev^ cl, feo je uslužbenci, kl Ijc njo potro too stro/jpvao tsobrmbo, da liriko opravljajo to delo* »rl skrbstvenih. octenih in tledi uonjeen dela centrov oeiroaa srwtxiov ar. socialno dolo, opravlja s Ubije nadsorotvo en ualuSboneo - eocrirOni delate©, te ta opravlja van ubroija n^dsoretva, ki jih jo dolžen opra* vifei akrhafeaml organ ali center ozu&m saved en coclalao delo, pri katera* je usascietu V pretežni večini coafeaar oolaona s ero tov »n eooialno delo pa opravlja ■tanili nadse©-* •tvo voc socialnih tolrrooy* Pil eomartJi o&irone anvodih m »eoialao delo je flumraft test torij bontoni rabljen tied obdal-oo delava* in tako oprrvlja vade aocialni dolavoo otročje und?» saorefevo nad ulndo letniki, ki efcaoujejo na njean dodeljanm dolu tori iori nlnega o heroja centra odrom smoda* Pri yjoko-feorili centrih ponašajo pri iavrfievoaju atročjo^a ninlunaeli* tudi drugi aUvkovnjeki, »lasti pedagogi in psihologi. Hofete-tori akrbefeveoi organi alaajo a rokovno posebej .c^oeobije-nih socialnih delavcev in aefeo opravljajo stročje indsorcfevo ujc-botvaaega orcnan. ?>*udl upravni unlu£bonai* ^loSno doioSbo o IsvrCiovrnju vntsojnlh ukrepov srkom o is* vrtievanju kosenakih enake ij dovoljujejo, đo opravljajo etroB* je nndsovstvo i&rtacvcaogn or;am "feudi uSifcclji, vegejite-Iji in Orugi, kl innjo Isifcuilnje a vsgojo oladolotnltoor"**** Xogo pooblastila so poslužujejo skrbstveni organi ln le nanj-61 dol oonfcrcv oslroan aw/odov an nociolno dolo# Uopopolni podatki koftejo, dn v voSjl cwrl uporabljalo prostovoljno socialno delavne an isvnjrsije strožjega asdenmMM centri »n socialno delo v Srbiji in ne HrvafedEraa, ncjoanj pa ▼ Slovo* nlji105. Ton, fejf» cranjfcajo aooinlni dolevel e prodpioooo strokovno lsohresbo, oo torej vključujejo v isvnjeaje strožjega uadisorattn ;.rocfcovoljni * laični kodri* flekufceri centri sa aocielao dole in tudi oikrbetveni organi oo motnja* da bi s nvfcorltetivnimi IrdSnioi nooininlcA delavci iuoli vodje uspeha, alnsti, So bi jih lahko primemo nagradili, vendor pm ni potrebnega rneunevaoja, fcndar gee a a pridobi ten potreb* nih oro da tor v to rimane* Drugi sopar bodljo, da niso uspeli Mar—....||‘'—1 ,2* odeta1, ek 144* Slom Sofcttut o i sramovanju t-aaondkih sankcij ^J0d 29 ornafesov osiroaa zmotit* sa socialno dolo v Jugoslaviji (po 7 is Srbijo in Hrv&tdtee, 9 le Slovenijo, 4 is Doma in Beveegerlne in 2 ls Mnkodonlje),. ki so se odnva-11 nakoti o isvnjanju strožjega nodsorotva akrbotvanoga organa, m jih le 10 poslužuje pri isvojnaju toga vsgoj-noga ukrepa laičnih kadrov* I Sloveniji ion od 0 RRVOdor aa socialno dole le cm smod onoga prostovoljnega socialnega delavca srn isvri ovanje atroSjoga nndaorstfs* * 222 aojti kvalitetne iroeUovoljafi Uolcvoe sa to dolo, daoi go angeli So vefi akcij preko Uredovnih skupnosti« Pri tea tudi aavnjejo, da uo ljudje, ki bi bill sposobni prows«tl to odtjovoroo nalogo, xproopoalenl a druglcii bell, nesposobnih uoči pa ul pri torn dolu ne golijo* do pa tudi prinesi odpora. nnpraa laikom, da os ne bi neetrokovnjckl ukvarjali a otročjim urdi’Ou otvoo« Is iavedone anketo ishaja, da oo prostovoljni socialni delav-ci predrsen. prosvetni uolnvoi, slasti učitelji106, profesorji, vzgojitelji in defektologi« Basen teh pa ao aod lalčniui ao-cinlnioi delavci, ki isvajojo stmftja nadaorstvo tudi odnfc-ni strati vni unlu&bcool, kvalificirani delavci, nlndinaki voditelji (coafcor aa socialno delo ;*>v1 Boot prod), oločateljl Vinjo šole en socialne delavce (aerator za socialno delo ftmje-%reb), p ravniki, psiho logi, okonouiotl, upokojenci in drogi« Po podatkih ankete ima polovica proafcovoijiiih aooialnih delavcev raketiranih centrov ouirona smradov sa socialne delo, ki isvojejo stročje nadeoretvo, višjo ali vlaoteo šolsko iso-brnsbo, ona tretjina pa srebajo. Is podatkov, ki ao Jih podali sohe tirani eanteri sa oooialno dalo, izhaja, da seenkrofe njihovi profesionalni oodolsi delavci (ki in njo višjo šolsko izobrazbo) s izvajanjem stročjega nndeorotva also solo obremenjeni. V 29 con urili sa socialno delo odpada la v dveh na onoga socialnega delavca po 10 106 Od 156 prostovoljnih socialnih delavcev v 11 centrih sa socialno uelo Jc 04 ali 01 Jt učiteljev. oliidole .nltor, v vseh ostalih pe naaj kob 10« Izvrne. 5® le confcsr ««t socialno dalo dcrnosieiec v Zagrabe* fcj<* vodi goal tOni deinvoe strožje ’indnorebvo orad 62 mladoletniki« Ker po socialni de lovci centrov opravljajo tudi elms® opravilo socialnega dolo, m .rlbo&ajojo, do Jim prinrajlmje doon* da bi dobro opravili pools strožjega nadteorobva. Prostovoljni dolsvei vodijo večinoma stročje nrsdaorefevo le dveh diodo-letnikov« Snoo pri dveh conbrlh en socialno dole (Očije, toajo - Zagreb) vodijo posamezniki strožje nadaorefcve petih mladoletnikov* PresnovoIJni socialni delavci, ki opravljajo strožje ooiisor-sfcvo, niso povsod nagrajeoi »a svoje delo« Kot kažejo nepopolni podatki, velja to slasti aa Srbijo in Makedonijo« ▼ Bosni in Msseegevifli, BnmMd in Sloveniji pa centri ©siroma snvodl aa socialno delo nagrajujejo prostovoljne delavce, ki ipvajojo strožje nadzorstvo« Hrsgrađe ao raallSne in ee gibljejo od 2*300 do •>♦000 dinarjev aesodno po primera« Ponekod plaBuJeJo rasen pavBflittlSt nosečnih nagrad, tudi že dejanske stranko, ki ao Jih imeli prostovoljni deloval pri opravljanju strožjega nrdnorstmu Se tudi nekatere občine, ki vraBaJc IdUtaln delavcem le dejanske ofcrodko« Ooni-ri odroma srvodi sa socialno delo skrbijo no. me lične nsdine #a strokovno iapepolnjevanjo laikov, ki Jih uporabljajo pat isvnjaaju otročjega nedasrstvcu Najbolj pogostni so grapnl sestanki* Me seefcsntee orgsnisirejo nekateri skrbstveni organi ociraoa centri bolj pogosto, drugi pe redko Jo* Ifeknfcorl skrbstveni organi, centri e&irooa sevodl ca socialno delo i.rfytreJeJo od uaaa đo čcoa predavanja ro®-Učnih afcrokovajoteov, drugi im imkojdnovao eouii^rjo Cn*pr* oonfcer an socialno delo odjeka in Pročovo). Sc plutao lahko MkW| da posvečajo skrbstveni organi la centri aa 90-» ciolao (tolo proučilo ukrbl etajokovacott iapo£JOL-Jcvr:aJu laid«* alh kodrov, ki ae Jih pooloSuJoJo pri isnrajonju otroljoga nedaorstnnu *ft> pa ne velja le aa strokovni dvig laičnega kodre, ncarveS budi ca strokovno ispopolnjsvnnjo piwIHwinliriti socialnih delavcev, ki m snposlenl pst isvrSevrnJu toga vpojnega okrepa* »os Je sicer, da se budi tri prodvaea tnpopolnjojo-Jo nn seotwfclh kolektiva ekrbstvenoga ordena, contra ali ervodn sa socialno dolo« flea in tja se cmjo prirejajo predavanj n posabaih atrokoviiJrJrov, Stelo redki pa 00 aainerjl* WL si profesionalni ooelalal delaroi ot,icLuJcjo I© 0©-nimapje, ki Jih od Sana do Sana prirejajo MlUtt organi sli ©tiskovna dfttStVfe v reptibliSteoa nori In* Dolrvdks in ljudofrc univome »a strokovni dvig profesionalnih, pa tudi Irdčrdh kadrov 000talnih dfilavesr, ki isvrSoJoJo sfcro&J® nnUHiuNh do sedaj v JUgoolovlJi, k bonu dolu also bila pritegnjene* Stročje nadsoratvo efcrhcbvonoga organa oe v Jugoslaviji Sole uveljavlja* Skrbstveni orcenl Sole ISSoJo netila®, '.siko bi ;jo iovajali* Preko* utira pot načinu icvrilovrnja stročjega »edeorstva, pri črna* usvaja vo® tisto, kar ae Jo ob- a—Ml in aonrafia ono, km oc 5« ickosolo fcot tsecnbivno* Jto* koto, Izvođena v centrih ce, aocirlno <3©lo krtfie, da «3© atrofije nađaoratfo v pPoWRttt vodinl iavrSnjo na podlagi posebnoga rm&vta^, ‘Pa naSrt seabnvljejo ▼ najvaft prtnarih strokovnjaki contra an aoeiolno dolo in je torej tinsko dtlo* ? sjrotlni afcMSvafifi coni sett m aooiolr» dolo jeobisvljajo plodno oodalai delfwei anal* (Se Isvnjojo efcrofije nrjdnorsttc socialni delrvci laiki, toclaj rsoebavljo plan BtreSjeca nodscav otvn najvafifcvat « potaofi jo profoelonnlnih aeoifliflih de lovcev, do tan ecu or an socialno dr lo tndi draco stesafrevnjetoe, po~ azROjo tuđi ti prt, oesbovl noBrto staefijoca nrdsorotva, fcl 3« He vodil laifird socialni dolnvoo* la cwtee'JIfc podatkov sc vidi, da taMni socialni Aolnvci eeei nd delrjo nrfirtov an lWfvM* ebrofijefsn nadsorotveu K isflelrwi plenov an issvarjenje atroSje&n nadteemfem ccnfcrl an oeoinlno drlo v &tcoolt>-viji l© redke pritrjujejo sodniku* To velja nh Jujp slavijo rm aplo^no* Is podatkov anketo an đlevenijo p« inhnja nespretne, &e «^afH.jrttei o«a-tem ali Skopaj a aodnitoon, po3 po tea, kofeo jla to narekujejo poaenaani prlaerl izvrScv~nja afcrofijeca nadzorstva* ^ 0d Sfi centrov ocirooo narodov so. aoeialao tlelo ota le dva qporofitln, đn lswflajatei atrofijo nnđaoratfO tros posebnega nnBrfca* Le redki pa m akrbatwal organi, ki eootrvljnjo plim lam* jrmja etrotfjegr aodaoratva* $o je raaunljivt, ko y® vo, de Isvrčajejo pri skrtmfcvsttUi organih ta vsgojni ukrep prod-vetrn cprowol uelu&baaoi* Frl f oto ugotovi fcvdi so sevoda no oiaoao "udu tl, Oa m mem sodiLča la org oni notranjih sodov pritožujejo, de do otročje rnftsorotvo skrbstvenega, orecoe I toistfžlo učinkovit ukrep v borbi sopor alndlnako .krinlnali-toto. Bros p Ime o ievejmju toge ukrep* do le točko sečjp* teti pot vzgojnega dole s nlmJoiotmPoia, ki ned bi bile op* navijena ob isvrgavanju otročjega ardaoratva* ? jiigoolovmcitl * *■• *’*" j' literaturi uo sovoecia stališč#« de predstavnik ukrbatvcuesa ori poejoabtd an aodnijnji r navoj taifutoletnike* Bopubllčid Bfltaniokl prod* piol o invajonju vzgojnih ulccopov bodo noreli doprinoafci ovoj doles tudi k vpreslmju plima izvnjsnj® otso&jog© nadzorstva* a&oialni dolcvci poročajo oođaikoa o potoku otročjega nadzorstva solo različno* i-ioicon določa« dr eooiolni dolnvao poro* 106 106 IUlrnUč, Ibisfea pmptea o prirteni vaopl trnih 1 aanonih nora prana celolotnlalna ea fcoueataron, Beograd, 1963» str« 336 ^ 1. odstavek 145# čl* Betela o lev fiovmjo k neenakih eankolj. ča sodnika ©d dno* do črna v rokih, ki jih on določi. Le nn p adUvgi porodil lahka sodnik »a stladble talke qp olja izvrši jvaaje stročjega Mikropcu .tokata jo pokušala, da .iajvoč sodnikov za alndoletniko zahteva pivoma porodila o trooe sodnih rokih. Boka^ggi sodniki so zadovoljuj ©jo o plaaaaLad porodili v 6 mesečnih rokih, dodla družila, ki ao maoaroaa redki* saOoafcuje ono plamen porodilo o delu s mlado lo balkon na loto« 60 tuđi sodniki, kl fiflhtsvajb pisnona porodila le priložnostno. a» aavečn tudi pvinftSi« ko socialni d?lavci ag>loh Đ&5 na posedajo« 51 pripri Rol niso tasfco redki in ol jo le fcoSko roalacatl, kako to, da sođrdJd m oahtevnjo porodil. Godniki na vodijo o IstmievHajn strcSjcga naSsoMMi posebnih isviv £1 Irtih opisov, mnvvoB oo etmOA porodila abtnajo v sodnem spisu o alrdolotniku. hfcttdL acolalnih delmroov in sodnika a« ulodteletnike psi imvr-»ovsuju vs&ojaih ukrepov so bo solo čl bici. To volja ne la bg plaiena porodilo, rm&Gk. budi an osebno stike* Toli je, kot kožo (Stketa, inimtao malo* Hopablidki sdkonl o vsjojnih ukrepih bodo šarali bo rastimrje podrobneje »roditi v ep ločno korist lavmjmnja vnoh vsnojnth ukrepov, tato alreti tudi strožjega taadsorctnm akrbstvonoca organa* t ■ . I . v f- ' • ' Vsebina porodil socialnih delavcev ni dolodona In v Jugoslaviji ne obnfcaja noben obmsec, po kr toren noj bi se nestor-Ijalr. taka oročila* Porodila o 1 svoj noju strožjega nadnoiv stvn oo solo ros lična in so odvisna od strokovne sposobnosti, 22B raaaletoooetl« pn feudi ođ poglobi M v dolo aoolalaaga delavca, kl izvrStido nataSVaM* 2* VacoiJni ukrepi v dru^cta okolju. a) Strogo nndsorotvo druge drufcioa Pri tem iiliiHjlH ukrepu m nlrdo letnik ialočl Iz njegov© Insfeno druftlae in do bodreča okolje ter proao 'fei v rednt-fiko družino* Tudi ten vzgojni ukrep iavrdud* ekrbobwnl os>* gtsa* iosebnoafc tega VRpjotei ukrepa pa ,je v tea, to nora oodlžfie oil taroku ukrepa obvozno tudi odro&lfei njegovo preverjanje po ekrbobvonoo obrana* deziaki aa Mladoletnike uparrirtjajo ta vz^dai ukrep zalo redko* Po pogostnosti uporaba smrzana v vseh bnfe latili, e*-kor da bil vpaldaa, predzadnje reato* 3cfco ao tudi slaiSnde glad® tega vsgodnega ukrepa naanatno. Hrdvačda butara d« prekfcrbet1 pUjbmbo daai&iao, ki bo vzgajala la imlatiale aladolutoega utorilea ; lažnivega dodandcu Uporaba toga vzgojnega ukrepa je ouodaao la na redka print* ro prodvoaa »oradi tega, kar da vodao več ~ru§ln» ijor sta aepoaloua oba roditelja* ¥ tekih prlnorih aamfca roditelje pogosto tudi 1 notne otroke snupr.fci dr gto v vnfreteo tn vse©-do. 2udi «ttcioveiJd«<*n ©tiska v atettlk in imStetridsfeih kra* dlk nočno ovira opreden tadogn otroka v družino* Točam so Bo vo$ d«, ker gre aa doliafcvoataega Mlado letnika, aa katere- - £$ Ca budi ni prikladan vseka družina* ler je treba ononocoSi-ti, dn bi ;tdado letnik pruve&krafe bate v Ljubljani isrvjdel o uqpe£nosbl ukrjpn, oddnje nladoiet* alka v tujo družino ali v voljni scared , oo bilo u*jofcovw lj«s» de ločeno prodooebi oddaje n&odo letnikov v tujo Osučino. Po to* Slanu ssefcoar o rejništvu, ki volja v Sloveniji (Uradni Ust L&3 34-20^/60) oo enojo (teti v rejo dolinte-ventrii otroci onla dniSiam, "ki po ovojih laetaoutih in sposobnostih lahko uoi*aSno visenj oje tek© o. roko". stro* kovno napodilo »a invnjmjjo aokona o rojniSbvu pn določa-da laornjo biti ta to alnčbiotnik® "rejniško družino Se otožne je imlividualao Is uran® in s® naeo in vaijojo takih otrok dovolj pripravljen® "• (Vestnik dveto na »dravsfcvo Liti in dvota za socialno varstvo Ui3 VXIX/19GI fit* 9-6, abr* 199*) w Nikolič, Zbirka propisa o prison! vaspltnih t kamionih astra prema naloletniclna sa komontazoo, abr* 269* 0 sodidča niso Imela nn voljo tega vagojnega tUcoepa, dogajalo, da ao soijodtoilcl ponujali prdvaan rfisrbi se nlndolefentKa prestopnika, na jla ga aodUNte also tnogla i sroditi, lev begn ni predvideval hmm» flttl erkonik* Z vodji« MSHftovtHeltol in napredkom pravega sožitja ljudi v krajevnih e npnoetHi so bodo verjetno ustvarili boljši pogoji »a uporabo in Isvojaoje terja kuhanoga, VBijgojnogn ukrepa* b) Oddaja v disciplinah* center wpretacEoiia na nokaj dni a tretjo oblik© wnOjnegft utoMspa oddajo mladoletnike v disciplinski can* or, so inloSl mlrdolstails am določano število dni is svoje družino la ostalega đotodrnjogn okolja* •Srkn ialočitev troja nnjvoč 3D dni. Mod bivrojora v disciplinskom centru morajo biti mladoletniki pretežne eapoaleni s delca in uče-njen* Pri ton jih neđalrajc varjojitolji* V dlaolplliufcem centru so mladoletniki tudi hresatjo in prenočujejo* S* isvrftttev oddaje v disciplinski center uorajo skrbeti dfcrbsfcveni orcani mladoletnikovega prebivališča ali bivališča* Tutti glede te oblike oddnje Mladoletnika v disciplinski c«*-ter volja smiselno tisto, kar mo 2e povedali m uotromnaa mesta glede ostalih dveh oblik togn vzgojnega ukrepa* Vagojnl ukrep oddnje v disciplinski center noprotrgano sa nekoj dni iarekajo sodišča laredno redko* Šoto do no daj do ni nobenih po sobnih iskušenj* Bomlog temu pa jo prodvoca to, da jo fie solo malo občin ustvarilo pogoj© sa .usvr&ovnnjo to oblike oddnje mlado letnika v disciplinski center* Vodstvo disciplinskoga centra v %>lifcu utoni, da ioa ta obli* ka oddaje tako svoje prednosti, kot tudi svoje poaonjkljtvo-oti* Ker se te oblika vagojnogn ukrepa levaja v Splitu v prohodnom nlc* inakoa donu (tudi v ostalih republikah* se ta obliko oddaje v disciplinski center isvaja v .rohodaoa mladin-okom doma) je mlado letnike, ki ec oddani v disciplinski cen-ter, težko isollrati od c o trdih gojencev doma, ki živijo pod blažjim in prlarfiaojšia režimom* Hnsten tega jo selo težko min- <32 đolebnikovo bivanje ispoluiti » inbeiuivnla do lota, kar Je uaa Issued nalog diecipllnafcGga centra* Hnjlmjue pa Je to, da družina po oranju vodstva ciiaoipllnakoca oontam v -piltu, no noro cft..retaJati mladoletnikove upremeabe, ki Jo doživi v dl-ooipUuafcoB centru* ? odoli atanSev m mladoletnik vrpSa po ievvčitvl toga dlaoli-Unakogo ukrepa tok, kot Jo bil prod odhodom v dioclplindki oeafcnr, ■•/ * ^ • o) Oddaja v ve co J ni snvod Bo Intenciji Brkooodnjeloa Jo trobn pojem vatoojtd crvod roa-IfifSatl tntoo fiiroko, da, rajem tudi dijaško donove, donovo ufiencov v ooopodnretvu In dnifjo domove* Pri oddaji mladoletnika v vajsojni 8«vod Jo sritooodajalee anslodoval cilj, naj bi mladoletnik a odreditvijo toga vanojnoga ukrepa pričel ▼ a drevo okolja skupino mladoletnikov, ki bi mogli vagojno po-»itivno vplivati na njoga* Slabo uaj bi mladoletni stori Igo koanlvoga dejanja užival v tokos aavodu enake pravice in dolžnosti, kot ostali gojenci« Oboes« a tea pa bi m bilo treba posvetiti vod posomoati kot ostalim go Jonesa* Po sakonu o lavrčevanju > nsonakih erekcij opravi oddajo v vsgojni starod skrbstveni or con, kl tudi is bero vscojni srvod, v katorea naj aa isvrnši iarodeni vagojni ukrep* So to opravi, J© skrbstveni orgnu dolžan aodiSSo obvootiti, v kateri va^oj-ni sovo d Jo oddal mlado lo talko* Rracn toga pa corn pripraviti mladoletnikovo okolje, da bo sposobno mladoletnika pew» no sprejeti medse, ko bo odpu&Sen is vajnoga nmoda* m Glođe rm to, đm m m ponekad vodstva dljafikih dataov in do-nov uSeneev v tsoepodnratvu broni Ir cprejeoatl i ilado le boo »borilce L nadvili cejaaj is strahu, da bi jin til oladoleb-alki kvarili njilove tpjomO', &o ekrbofcveai oa\;o»I oddajali elndolatnihe vodinouc, v vsuajaiiiidfw V nekaterih priporih eo budi skrbetamni organi) ^rubodni alađinaki domovi, oentor sa aoci.alno dolo, ali posvetovalnice, pa budi poaar atooni strokovnjaki, id od v pj&israrljolne® postopku sodelovali pri n jo tovljenju struktura alodo la talkove otjolrioeti, predlagali njegovo oddajo v vs^ajaUdČe« Go priueri, da jo aodićđe v svoji odločbi colo anbnaeco nrvodlo, v katero vKjajaliŽJco naj okrbofcvoal ©rgin odda alodo letnega storilca ajmlves® dojaaja# Prefesa jugoslovanskih oomatov ssa alt** do letnike In skrbstvenih organov n&©, da oe uladolo talki e beta vntojaira ukrepoa izredao redko oddajo v dijnckl dota, ali v dota učencev v (.oopoda otvtu Toko ao uindoletal e tori l-oi kasni vili dejanj po uporabi besa vzgojnega ukrepa vođino* a® oddani v vncnjnliž&n# ? vagojaliddlh pa pridejo aladoletni storilci knanivih dejanj ood apjoneo, ki oo v toh vzgojnih scvodlli bodle! sate, ker 00 vzgojno snnoaarjani, ali pa ker oo tvid! storili kazniva dejanja* T-edina alado letnih do-Uukventov pride torej v VKgajoliSdih aod sobi enake in je s boa oi.o roj is led on pozitivni vzgojni Sini bolj aogojonoor na oladolebnoga obori let kaznivih dejanj# Glede na ugotovitev, da &o aladoletni oborile:, kaznivih do« jsaj s tea vzgojni« ukropoa oddani z rodkiai lajeami skoraj 3* - iakijudno v vagnjellždii, bona v nnđrljnjeo obravnavali le ta# VtagnjaliKn epođnjo v voah republikah, vmm v Sloveniji, ▼ delokrog aooiainftgn vwnstrwu V Sloveniji atebi na vstajali: iSa republiSki sekretariat »a Solo'vo. HocUon© uredite* akrbi sa te vssnojno srarođe Je treba fcolnnčiti predvsea agodovinaito, bsr so v Sloveniji iSe od nekdaj skrbeli Sol^ liki upravni ot^sni Ba VBCnjaUddiL Kog© pa, da jc k toj rmllSol ureditvi skrbi sa vs ;ajali5da v Slavoniji priope-val tuđi va6ji o<^or Solnikov to republike .roti njihovuau. prohod« v resor sooirlnccn varstva. VaGfijalloda ao oe v Jugoslaviji do lota 1950 tretiralo v aklopu posebnoga Šolstva. %lo£ni sefcoa o Šolstvu1* je v ptgiairju o posebnih Dolah đolodil, da veljajo sa osnovao vbodlo in isobxuSovonjo aonoatirjonih in đra&bi aopgtlogo-đenih otrok posebni sveca! prodpisi (a* odstavek C&. a lena), diodo na to probio ln siesti ko tudi pravilnik o fcotegorisociji in ovideaoi otuuk a ootnjcni v toleaaoo in đuDevneu rasvoju1*, ki m pošiljajo un posebna Solo, no vaebujsjo »(vsemorjonik in OruRbi oopriloLjojenlh otrok, 4« bila ta kategorija alađltie isvaeta is posebnoga Solntvo# Be uveljavitvi egplofinsc« sotona o Do letvu nloo bili leda-nl nob««! avesnl pršici, ki bi urejali osnovno vsgojo in Iso bra* ©vanjo aanecusrjanih in droSbl neprilagojenih 113 * 113 tteadni Ust VM3 20-535/50 B due 16. ?. 1950 W Ui’adili Ust OBJ 27-507/60 B das 6, - trgajo od otnregn okolja ia iievndijo ns\ zavodski tegla« i tovilo vauojuik »ttrouov po poenaomUi repu li kub je na- oiodajet 1968 1959 1900 19C111G19Ci2 3FK Jugoslavija 31 Grbtjn G iirvneeka ? Slovenija 3 iioeoa in Uoreogovinet 3 tfelcedonlja - trna Gora ;ao G 6 13 4 6 14 4 4 Doceabraliaacija in ©preraoabe v upravljanja in financira- nju ©o dokaj vplival« ar ofcovilnoafc vstajnik savodav v ^^toedaHti do leta 1961 Be povesti 1» publikacijo J&voano-gn zavoda »a statistiko, dooljolao ©tarnajo 1 socijalno oslguronjo 1937-1961, ctauiatički bilten. Ur« 263, Beograd 1963, sta?# 11* i-ode, tke aa loto 1962 ma rojeli od JJvosnogri snvodc. aa atafciet&ko . oeebej« kor to nieo objovijoni« posnooBnih republikah. V vzgojmilili naj bi bili gojonoi razporejeni v okupine. £ tovilo rnojeneev v vneojnih Tfcopinnfa je sole različno in Jo vočlnocia o dri ono od ubikncij ekih prilik poosnosnegB vzgojnega »erode# 2korej via vzgajttll&8s v Jugoslaviji oo nahajajo v ovprlaeralh krojih ta v nopriklodnih oborih scmdboh in dvorcih# Stabs Jo bilo troh« vloSibi manciwui volilen srodstva v adaptacijo prostorov* ho noto vzcnjaliuč oo nahaja v naloSč sanje sidrnih poslopjih (Hiš, okapje). Kljub adaptacijra prostori Se niso uro j eni priaertso. itoolaj je le slovenijo določila, dn oao iraefcl udno vzgojna ali draga enota snneaarjeuih ali družbeno neprilagojenih otrok od 6 đo 12 otrok*117. 20 pa oo bo teto ustvarilo v sedanjih neprimernih prostorih in bo bolj ka&lpot so. nove vzgojne a svod©# Objektivni pogoji torej za enkrat Se ne dopuščajo oblikovanje skupin po psihopat©goSko postavljenih noraativih# Oolo vzgojiteljev v voeh vzgojnih zavodih v Jugoslaviji ni enotno organizirano in je orcnnlaaoija njihovoga dela v posraaesnih zavodih selo ran lična# Ponekod tuđi funkcija vcgojifcelja ni ločena od funkcije zavodskoga učitelja in oo vzgojni sovocLi, kjer opravljajo obe funkciji, into ooobe. "^Odredba o številu otrok v učnih, vzgojnih in drugih enotah posebnih 5oX in drugih poaobnih vzgojnih in Izobraževalnih zavodov, Ifr.l# ms 21-170/63, dne 3# 7* 1%3* Veliko ofrreaercf fm tnkih varujltoljev j© 08 i fena. V itpMrosdko *»!$§• WMfcdwHh vcgojnlh savodih ne vzgojitelji ukvarjajo o đ&jonci 1© v dem, k© ,^wl nioo pri pouku v oli, ali pri dolu np. delavnih moofcifc* ▼si vzgojitelji ©eofcnvljnja vujojlteljski »box* vsgojaepi »svoda« Ts .joj lb© I jak I »bor vodi pedagoški vodja arvodeu Ufa dalo vabitelje« navodila sci njihovo .telo v tfruplmil* Po* &a@0Ški vodja naj bi tudi moanefal In raavljfsl strokovne in drugo eposobaostt vsgojlboljsr tor jih podpiral v njiho* veo, prlaadersnju ovi iskanju in oblikovanju fc Ijših ob.Uk tov metod VUgojKMB« tele« Vag&jtteljokl »bor skrbi sa upo* snidonje flolela. v» oj© in imuraSovrssja v ime©jaso navodu. Cb8 rasno Tmiiduj© vzgojiteljski sbor dolo pooritnlh vsgojl-feoljev in ^kuSa izboljšati njihovo delo. Haloga. vzgojitelj* »koca tbm je končno* da Gladuje telo vodij skupin in gojiteljev tor «L poiaadcnm ustvariti piwIIm) odnose ued gojenci in vzgojitelji« Kvalifikacijo va/jojitoljcv 00 solo pestro* V Juooalevijl do »•davnega ni bilo Sole, ki bi vagajfdla peseta* pedagoške itadro »a telo v vzgajali M Ih t Lelo lota ’ £ je bil pri ▼išji Soli »a specialne pedagoge v B^oogradu ustanovljen odsek »a axjooialne pedagoge vzgojno eatetaar Jonih otrok« Do* nos opravljajo posl* vzgojicoljov v vegnjaliudlh redki or* fcopotegogi in v proteini vođini uditolji* Ta* cji beljaki po* ©1® opravljajo tudi ocobo, ki nlanjo m bonih pedagoških kun*. U.lka-ij* tfied njimi 00 tudi slušatelji različnih višjih In visokih : ol. V po&aajfcfsoju vajojiteljekesa kodna Jo 01xefc* corjoa vajnih seyodov aternj oaotaojodena Izuire kandidat boy sa mcpleaao noatn vezajitoijev tar csuujeaajo Iflttkotfor# ki šali dflati v zavodu. Se sila®, pestrost v kvalifikaciji vzjoJHoiJov povnroda y vpojnih zarodih precejanje to&are pri Osla« Ko noitvalifioir&nl kadri qpQsasJc težko delo v vzgojnih zavodih, kaj hitro sapu£d©Jo sorod* Zeto trpijo , vccnjaliuda &d posebej norrdi caodao fluktuacije v&£QjQ*01 O0OhJ(W ' . ...,,, „.., ,.* w ,. j ,* * , .;./>, , Pornijkljivn. apeeiaia* pi*od\aotirnaba vseoJUeljev v vzgojnih nevodih osebne unparo na strokovni tfvie fi.e snpoolene- d« ot-bjtu Zn to skrbijo amrodi sani 4». pa in&tošja vs,yo Ji bolj av neprlljgajono alm&m ssvezntso xa republiških društev defektologov* Vsaojai zavodi organlslvojo študij ne. kupnih vis^ojnasa la lenega osebja* No tanili ,,vubaakih oo večiaoae postavljajo nedela *a rdoljnje delo ob reševanju konkretnih vojnih vprašanj v zavodih* deu la tja ©Lravanvo-Jo kolektivi tudi strokovno članke rssii&nih Čneopisov la xe-vij* Literature, ki bi eiatouctlono obrevasvnla to j odrodJe v»goJo, skoraj ni* Tudi pro vodov tujo literature ai, ’»Ukor p® obstaja, oo to vošinoaa rrsaaoSeni rokopisi, ki Jih Jo toS-ko dobiti. Zvesa® In republiško sokolje vsgojlfee'jev neprilagojeno raladiae društva defoktoloff.v prirejajo Mttlaocje* ire-ctavrsnja teli sealosrjev so loteo rncuao&ujojo la slušljo za iadi-vi dualni in kolektivni študij* To iou bolj, tor ai-stl zvoanl »ftvinaBji lahko scjaaojo le aprawnera© majhno število va^oji-teijev tako, dn ©e earn© aa oj. lami nečlu lohto ponaređuje i&tdkro oauxaorjev filx&enn icrogu vagojito ijsv JurpolovfTnnhih vegođ-nih srvoctov. kasen toga podpirajo upravo vagnjnlifič vsgojl-teijo pri i srodnom. htudiju og ortoi>eđrtjo&klh ođdolklh obeto-Ječlh &©!• ujtuuntoljeia đnjejo Oepasfco, ©taogočnjo bospl-fcacijo, denem podpirajo njihovo udsls&bo psi predavanjih ssa tit oda* aiuustolj© Ifcd. Upravna vngojolitič se očita, da os it&ojo kandidatov sa redao slušatelje obstoječih Čol in da ir&mlo skrbijo sa Stipendiranje ovojih bodočih kadrov, KMe§ dn se vagojoliučn m upnjo planirati štipendij v oskrbnini, km bi povzročilo občuten dvig žo Itak viuok© oairbni-m v vs-ojnih zavodih, Hd gleda aa to Je treba vendor ugotoviti, do ©o vsgajali&čc nndla tudi pri ovojih ustanoviteljih proonlo rr'suoovcsijo »a raspis štipendij sc vsagojao oeebje v vzgojnih sevo&Lk, f askaberih vzgajali 8ih sta a© v novejšem čneu roavili pol* ho looks in oooialaa službo, ki sta dvignili kvaliteto dela tistih vzgojnih snvodov, v ; stolih ota organic Ivani, JSrvod-Eitei psiholog proučuj© c,o J ©non, da bi ugotovil njoi^ovo pol* hičao aoognooti In ČinitolJ©, ki povaročajo o ne boo »aotnjo, V področje psihologovega dola v visgojnoa snvodu oodljo 6© konsultacije s starši tor z učnim in vogojnln oaobjea srv-vodn pri iavajenju individualnih in kolektivnih vegojnih na* Črtov, pa tudi psiho točk* korekture vagojnlh ukrepov in končno poklicno svetovanj©,.' V nekaterih. sorodih Jo niholo® na-afcrtvljen lo honorarno, — aocinlnn služba opravlja priprav« aa sprejeta mladoletnika v zavod, skrbi za etiko s storči In drawled esefcaafc« an katere je gojenao dnofevoao nave smk* Glede emmij« gojonfievojsa dotedanjega okolja ia puipaPtar »a cdpaet sodeluje aavodSki ‘tooinlnl deliwec ka* najbeanoJ5e 0 eoeirl-no službo alndolotnlkovoga iilvnlioda* Konfino aodl v dole aa-vodskecsn ooelninega d Icwoa fcadi opremljanju taladolefcnlka po obustni la orvodru V«1 sarodl 00 ni&ajo orssoi Dimih obeh služb* >00log beau. jo i >ođve®ai v T^omrajkanjti psiboloocnr In socialnih dolavocv* Omenili aao £0, do prihajajo alrdolotni otorilei kosnlvih đejeaj« kl jin jo aođiCčo tnuoklo vs^ojai ukrep oddajo ▼ vago jal »svod« predVWBtt v VCftajfiliiGfu 7 to sroode oddajajo v vodji raorl kok sodijo« akrbotveni oceani nlndolo talko« ki sil00 storili kasnivih dajanj« vendar 00 eocinlao ©: roženi« nli vagojoe srnoanrjoni« tako da le provonblvnik malo^ov potrebujejo aevo&oteo vedejo* 7 vsoojnih a?vodih j© bilo loba 1X*2 skupno 1*146 @ojeno*7« (v Srbiji 314, na RmAtikea 450 in v Sloveniji 382)^* Gleda as eteo&o jo bilo v vs, jojnih sr vodih t dI?H Ja^.sl«rljn ^*3® Krvataka Slavonija Od v: teh $oj©noev brea roditeljev e oaiu rodi taljen s o bona rodi beljena od bege. roBvossnlh 1 146 100 Md 9 v~G*> cm ) ©G© roditeljev 514 56 111 107 450 34 192 344 382 264(4* » 107(6® » 99(40» 56(30 » ^ Podatki So aieo ©bjrwXjcmi in noo jih prejeli od Zvoa-negn »nvodn 80 statistiko* V Bosni in Hercegovini in v črni Gori nimajo vagojnlh anvodov, ;lede hrkedonije pa ni podatkov* ** J&3 *• H podatki lo pofci'jujejc o bde samo dojobvo, dn lem deficita aostf Amila« velik vpliv im vr.gojno »eaetmejenoeb in dolink-voatnost aladine* Če acured rištojoiao poklala eirofcoa &o~ Joace, kt ločijo lo enega roditelje in gojence mevmnti obnršev, tedaj to število dokaj pranega 5tovilo gojencev s o bone roditelja®«?,* Značilni m tudi rasslienl odstotki otrok i'oavoaaalh staršev v vzgojnih snvodlh /»coonGsnih republik« Tor Jo too ncoenijo tl podat!'.! glede Srbije rahljanje pntrlar* hranili rosner in vpliv algreoije podile lokih prebivalcev ▼ mštini s dodno odločbo Je bil vzgojni ukrep oddaje v vsjojni zavod v lotu 1962 isrodon le 173 tOi 13 £ alndoletelkocu Sodišča pa tr, vzgojni ukrep la let® v loto bolj uporabljajo (glej str* 89}* 5} Oddaja v vzgojni poboljševalni do® Pogoj sa oddajo v vsrojni poboljševalni do® 00 hujBe oblike delink'ontaoetl In vssgojno nrmecmrjenostl nlndolotnlken že pri iovrfte vanju vsgojnega ukrepa v vzgojni aavod aoo oaenl-XI, da sodišča larokdjo oddajo v vzgojni poboljševalni do® tudi tafcrafc, iso to m bi bilo obrobno* Tu {po z Inati sa vrtam* ko as a:rbofcvenl orgonl hočojo otrčati plnjevraja ookrbnih stro&kov, ki 00 Jih dolgni nositi, 60 Jo alndolet-nik oddan v vzgojni sorod, ne p« tudi, de Je oddm v vzgoj-ni poboljševalni don* T pomanjkanja snvodov na defektne nta* doletnik© pa oddajajo sodit Ja v vzgojno poboljševalni dna tudi nlndo letnike, kl bi .deta? oodlli v pouoben tt&tod, ili ae v VB&ojai poboljševalni doa* Jo tuđi priaert, da uodi-£.3 a izrekajo ta vučojal ukrep, fieprav m »avođnjo njegove neustreznosti, vendar oo sprtde alobega iavrševonja drugih vs^ojnih ukrepa* prepričani, đa a© bo edino oddaja ▼ vas^oj-ni poboljševalni đoa invodla s vno đosledneobjo* ’ " \ • V fVi iW* i-» '■ ;-r • ■■■• , 4 • , ' - kedoniju)# tem boljdovalni dorr. aladolotoUd sooo na i/odlazi acdne odločbo* Daaea oo vagojnl poboljševalni doaovi v pristojnosti republičkih oektotavlabov sa no trenja aađevo. Ob pjriprnvefc republic ^icih s ako nov m v nekaterih republikah knuoj© ebrealjeaja, da bi sa vagojno poboljševalne taov© skrbol tinti avoq*, v kata«© oo v do tidal republiki tudi vagoj ni unvođi* V drugih c republikah pa velja prepričanje, da ocrojo ti douovi &e nado* ljo ostati v skrbi resora »a notranje a»drve* d&ro&lce ookrbo v fagejno poboljAovajneai dorau aooi roubllbfci proračun* Sabo ni čudno, da ul akroetvoni oagoai pri oodiadih bolj prizadevajo, da bi isrokll oddajo v valjal poboljševal-ni dom, kjur ji« ni treba plačevati oskrbnih stroto srn mio-doldtaega storilen kasnivega tajanja* Vauojnl poboljševalni domovi niso snvodi »oprtega tipa, ker niso savrrovmi s pooebniai sidovt in tudi sicer uloajo vodjih arvaiwalaih arpmr* 7 vzjojnih pobr;ljuovalaih domovih iunjo fantje onako krojene civilize obleke* ^onokod iaojo le enake delovno obleko« Dekleta nosijo rosil;no krojeno obleke* tried* vagojiteljakega kodra v vzgojnih poboljševalnih doaovih voijtt aaiselno isto, kar ecu če povedali o ton kadra v vueoj-nih navodilu Učno vetsojno oseb j® v fcah doaovih ni utdf ara Irmo, narved opravlja ovoje đol&nosti v civilni o bloki* V nekaterih republikah oprrwljnjo orgnni ljudske ailico v fcoh dooovih 1© ot^ošorako ininkoijo. število ufiĐovegejnone kndra v vsLTojnih peboljš ovalnih sevo-dlh la njihova šolale??. iBeteoeba oi aaana* 0 tm nlao bill do sedaj objavljeni So nobeni podatki v evosnot;, niti no v r#-pabllSfcee seal lib. 2feinao jc lo toliko, da iua v tok taovih kob tuđi v vzgojnih zavodih zaposleno udno vzgojno oeobje predvsaa arodnjo strokovno izobrazbo in da jo tekih o vidje la vifjoko kolsko ieobroško is.vedno nolo* TNŠyV vzgojnih »uvodih volja Ml »a vzgojitelj# vsgejnlh poboljševalnih domov, dr. i&ojo pwonlo otrokovm isobrcab© »a delo a aladoletnlei storilci hnaolvUi uejcaj* loto budi njihovo delo no wore bit! tetoe kvr.ll to too, kot bi črtilo biti, do bi hoteli dosodi vodjo uspehe v prev&gajooju Reagana j iti lo&ine. 08no vagojao osebje ao ode lokajo rcslidnia republiških In sveža h oeuiaarjev ali ..©čajev dug>oj s osebjem vsgojnih b two dav, m tv led# na to, kdo j ib prireja (upr aval organ ali okrai ovao društvo)* Acman toga pa vodstva vzgojnih poboljševalnih cfoaov osgealairojo tudi Mesne soutache učno vzgojnega lindre, ki ao posvečeni ajihoveau atrokova##u dvigu« Tl oootoDkl eo stalan oblika strokovnega ^apopol^ovoaja v vzgojnih poboljševalnih desevitu Sokatori doaovi izdelajo sm te sc o tmko tudi posebne letne pregreme s terasni, ki e psihološkega, pedagoškega in sociološkoga vidika oavetljn- jcij© rr&slidno roMetae Talir rventne »ledino* $uđi Vsgojnl poh.-lj5ovr.lni đonovi imafo Micina kadttMNt* probleme, kr po ©ni strani ovim hifcrojči ntsvoj fouov, po drnci strani p n auanjšujs napetost vzgojno ~ soure&ovolnaga dola« Predvsem jo v vagojnih poboljševalnih domovih preta&Ao vzgojite L j ov* Vzgojitelji povsod tudi m oprefljojo 1$ vzgojnega đoIn, aanroč laorojo opraviti d© druga* Scko gv-okod budi poučujejo v snvodcki doli, erpreriljnjo Gdjeno© na delovnih akcijah, vodijo kulturne> fiHkulturns la x>oli tehnično dejavnosti itd* Pri trikih obremenitvah ostane an vacojno dolo premalo ttaso* 'Pudi va^ojul poboljševalni domovi imajo psihološko ia modalno slačbo o podobnimi imiocaai kot v vagojaih narodih« Prnv poaoTmo vlogo opravljate. psiholog in socialni dolnvoc ob «pco-joou mladoletnika ia pri določanju trctonna, Li noj bi ga bil določen mladoletnik v domu* Upravnik vpojnega potoljo^vajLnege doma ima ovoj kolegij* Členi kolegije so pedagoški vodja, upravitelji domskih šol« potaočnii, upravnika se gozdarstvo in občega odseka* Kole-gl ji v vseli vBgojaih poboljievriaih domovih uiao easko sestrv*-ljond in ©o v njihovom ooctnvu malenkostno molita** Ha seotea-kih kolegija c« obravnavajo vol vntojui gro hipni uretaona gojencev (šolanje, profesionalna iaobrnsba, dopusti, predlogi sa ofouat itd*). Pedagoški vodja vodi vzgojitelje, jih uanorje ia koordinira po noočko delovanje vsega osebja v - V leta 1910 so »0 poakušeii v vesojnili potyXJCeralnih dooo-vth arsonisirati aprojoani oteliti# Jfoal 40 bile fikcija dobro arotwijem* 00 voauae also i&v&od qpraJexxBi oddelki isso-ilikovali tako, ko C ao bili aooioljeai. hot raalog se bo o© usvaja, da ao bili \ obroba! etrokovojnki (slasti psihiater in psiho los) nastovljoul 1© honorarno* Ušate© kn-if orano# bo bilo safe) redko. Mladoletnico p« ao oorali viBtertll tkljtittl-bi v xrupQ uo proton so bili strokovno o bde leal, nato, ker 4« &© pobotati rok bivanja v ©prejemata oddelim. JU po aakona o i^vrftevroja emaflAtlM sankcij 4© določeno, da ae mlado la talki v vnetnih pobo lj&ov&lnih doaovih raavrdfta^ 4o v fl!'4*pina. Pri tej rcuBvratltnri 00 naj upošteva afcnrosfc* M(nma rtisvlbost, lastnosti anaSnJa ia drug© osebo® lastnosti, ki ooogoftajo latovrotno vagojna ia poboljševalno sao-toda. Škapina se v vomam vs. ;oJaeia po bo ljtovolnou dona e©~ ©ttvljajo trn drug nosio* V uooi pogledu 40 do dosti loknama la !•■© ni nekih uotoljonih našel* toofcavljaaje otopio 4© sirila»1,1 pušk od števila <50Jancev v dooti* Pii. boa pa 4© Število fjrup la njiitovn velikost odvisno od i tovila vsdojit©-I4©v» a katarlui rsapologa tos* TB0»Jni poboljševalni do* v Gltai 4« 1* II. uoumovil ©voj oddal#«: a leiji« roStaoa v Blata** ? ta oddelek pošilja gojeno©, glada starih mani vodstvo sscvoda* da bi bila dala n njioi ped laJ&Jiia roRiaoa bolj uspešno* ▼ boe oddelka m vasujejo in isobrr^ujojo Oojanci net enak oaSln, kot ostala mladino iavan aavedov« Obleimjojo ruto® šola ia ao vkljuSoni v (jofirx»darako ori;aainacijo v ;&aku1^. 'Auii vasadnl poboldSe-valili dam v HadeSch psma&to jajoaco, ki ao sl ridobili cio-lovne iirrvvjdBf v vtikal a uvod ▼ Glivniei pri Maribora* ki Vključuj® ovoj« v (iO£ri>otinrals» oz\ ivnivraijo v Herlbam In okolici* Po drugi ebratl oblitettjejo attntHl vagani poboljševalni do-novi tudi zaprt* lupino* V tako skupino uvrfcSodo godenco* gl® d® katerih se d® trebam v Bločan itifcraal sn neučinkovitoga ia ki bistveno notido donsko disciplino* taci roden®! prodr ©tavldod® veliko oviro pri op*r«M rednih vs/^Jnih postopkov* and vod krat negativno vpliva#® m eogojonoc In invadf^o pogosto urad® tudi določen pri tick* Etos 22« 'UH* 19Ci d« untono-vil naprti oddelek vsgodni ;oboldSovrlni doa v Glini v lcns®»* turom pobold^ovalaota doett v Lepoglmd« fbgodni oboldčevrlnl do« v aiM* pa d® odr>rt tek odfelak fahmorda 1965 v ofcntf-nih ?m.*orih v Celju. Odda,]a v »nprti oddelek Inn le mfisaed sttefiod« Ota v®t^>dno pebol# devrln* donova lueisnarat** da so yc/ xrndV.ldivoati. teh oddelkov v tea, da sta provod oddaljene od antičnih doaov la v udih ni wogooe in :«HBivao va^odno vpil-vend®« Po drag% obrani pa oba dooova oudardata posl ti ven v( iiv obstoje zaprte akupin** 6 ieloditvijo nekaterih Bodoncev v soprto skupino go situacija v domu doke# isboid^ud®. * ostalimi tjodonoi v skupinah do nogode redno delati* prekrški se ©uenjiiudedo »o zttoam mvo in tudi pobegov ni ved toliko« w Vago dno poboljf ovalni đoa v Tetovu vključuj® Skoraj vse gojeuee isvoa dotaa v ooepodterežio organiser IJ© Tetova« Mod tena đvetaa akrajnontina or^naisim vsok v^jojni poboljševalni đoo nfnipln© po *vojlh iBkučnJnh. Sfrčino oblikovanja ufcupin v posrnesnih dooovih m normo isto ti an dokoaSuega in J© odvioon od upodtevrnje rnslldnih kriterijev« ki Jik pri ten uporabljajo. Mo ian rupr* vugojni poboljševalni đon v Hrdodati (rasen neprte skalno) Lo imlsdnjo* I. akupiruu nlaJ5i# toloano 6ibfc©J5i# Čustveno noarell • gojenci II. * i nevrotično notesi oojoaoi III. " * intelektualno inau-Violontui, debilni gojenci I?. * i čustvon© in unašaj ako nepro b leontični tor • relativno socialno prilagodljivi gojenci V. H 9 o&L'Gaivni in ok^aasivni fjojonci • Mooodnnjp praksa v teti donu Je poknaolo* da. e© Je tok 00-stnv skupin dobro etoeael# VagoJibolji se v takih kolikor toliko houojeoili skupinah lntok© posvetijo specifični probls-antiki svojih ,oje icov, tea? jin oiaoijooci, da poglobijo ovoje dolo a njimi* ▼a ;oJno delo ©e opravlja skupinsko in individualno* dfcupin-dfco delo Je usocrjono na. skupino kot colo to in ga rnssvija vagojitelj preko ros ličnih «os tankov ukupinc, interesnih .itipaeij« posvetov« Jedra lupine in na rc® lično drago načine. Individualno vsgojuo delo opravlja vsuojitolj v nepo-arednou stiku s gojenoon* Za profesionalno isobroSevanJo obstajajo v vzgojnih poboljševalnih domovih Solo učonoev v gospodarstva, kanon tego pa, letajo ti donovi &o raslifiao dolovnlo© En praktično usposobitev* Delavnice prevsjemodo vučinama ©d rtusilčnlh gospodarskih o grsnisaclj določen« ^noisvodne naloge* Kar so r ©kateri „ojenoi potr ©Uni uo oplakne isobraobe* v vagonih poboljševalnih douovik cuvalsirsaa tudi oonovaa šola« Spričevala, ki Jih izdajajo šola v vpojnih poboljševalnih (Jonovih« ao oprecrtjoaa tako* da 89 v aideosr a© rmlikujejo od oprieovnl, ki Jih iadajojo drugo enakovrstno šola« Voi vu*s©Jni poboljčevrlal Obraavi potnročajo volite posomoot kulturnu proov tncou« idejno poU itčnoau, fiateltorneout in politehničnem dolu a g-ojonot* Kato ao ixsdohno kob v vsfjoJ-nih s (svodih organizirano rots lična svobodno aktivnosti v obliki utovi lnih sekcij ali krožkov* Bosnauwiia društvo a lesti športna v kraju« kjer se dou ijohaja« land© v vsgojnih poboljševalnih uuoovih svod© aokaij© ali podružnico. 2n rnavedrllo obstajajo v teh uouovih dobro sološono knjižnico, £1 Inski projektorji in iolovisarjl* Gojenci prirejajo, fcli po obl-skujejo rnsličoo prirodi tvo iavaa doua tor se ob rosličnih prilikah vključujejo v prireditve bližnjo ali dolja© okolico Jaoa« Kokon o isvršovraaju kanonskih oaaibo 1J predvideva tudi ;;©kad stimulativnih ai'odetov* Soku eno upravnik prrsvtiooe. sad šolskimi počitnicami In prašniki dovoliti gojencu dopust do anego uooaoa«- da obišče starš« ali bližnje sorodaiko* Vodstvo dona sue o.goniaimti zrn, gojence skupno ieiovuaje laven dooa* Ko. prekrvilo predvideva sokom naslednje kasni • - 253 - - opooia - prepoved isho&a is doni sa Sew do 1 uoeaoft :ipor v poa©bamt prostoru do nnjvad 7 dal. V velike® i^amjkeaju vo&ojnetift krdra* njihovi preobraženib-vi teko v vacCJcih sovodih kot v vnjojno poboljševalnih čoao~ vib la sareadi pooanjkaajo n&aicusnja sa raaiakovnlno dalo n« podredju peds^oi^Lke ostajajo vs^ojno ia provsoOjn© uetotia vn^jao sremiarjeao ia delinkventne alndino nertod ukano po-* Orodje« To 4© budi oćm isaod nalogov« da oabnjnjo va^oji-boljl bab RafcigorfJ aladiao ae dnnoo b oa pooebn© strokovno isobrnabo srn ivoje teško ia ou&ovorno drušuoao delo* .jprosao&tm kosoaskoga sekonika ia s ;^jo avoamm a^vmmbth kmemka politiko sopar oJUuio'letalke je .ovsrodila, da m Je v sndnjih letih preoej uspraaoailft oboro obaa »crukbura oejen-cev v v»&oJnih pobo IJ^avalsih uoaarUu V donovo prihaj* ved* no vod starejših al«i© letnikov, ki oafcajajo v domu vedinocaa preko 18 lota, bo Ja preko polnoletnosti, ttl uo Letniki pod 16 leboa ao v vstajnik poboljševalnih domovih bolj redki« čld oborojši ao pjoncl« taca bolj oo tudi problematični« Vodja probloaebidnost joJgpoov po Jo berjsln od vagojnoga ooeb-Jci v 5-ndnJih lobih procojšnjo pjxiorieataoijo. Vodstva vzgojnih i>oboljš valnih domov vod krat poudnrjcjo, da oddajajo sodišča v te domova tudi tnke niado letne oborilo© kasnivih dojenj* ki n* eodijo vanjo« Prodvoo® c*© aa bako svnne soaiaine primero« r£o ao taladolobniki« ki ao storili ln&Ja kesnlva dojenja* vcsiilnr ao eodi&dn s or odi njihovih - 25* - hađih druMnckih .rrawer ln ob ralebo rtssvibi oocinlni službi na podvodna ndihovcsr. p.robtvrX136a na.'.la edini ishođ v vngodnea uklapa oddajo v vrcoojne poboljševalni doe* T teh TnHMriH bi «ol» kot da J« aevoaboo iadalo neuotrosen vatjojai ukrep* Vooebno poglavje tvorijo aladolc talki o renlidnlnl doševni-ai aber«cld*ml. tfu gr© slasti en teSfr* nevrotik*, <*išcvne defektne, oslrocan retnrđlMa* In mihopafcifin© alrdoiefcnike. fltfci godeneA rxrrsrodado velik© tefiwr® pri aplošai prcvago-dl v dowovih* V po®r»dlhf v Peterih o© ndhndađo Vgodal pote ldfecn*nlnl donovi, ni taogod specifičen tretMk* ki bi ga blU tl zdenci nujno potrebni* Brnjo |ii 1imnJHiJlV*inie>lill prostori, p« tudi apoclfičnl kadri* ▼ nekaterih doenvlh d« takih godoncov eca 30 ji* Končno aafe*dnd©do vodstva VBgBjaih potelj&evnlnlk člonov, da prihod a^o k njla tudi olndolo talki, gloda katerih bi bilo troba Isročl keson alrdolotnlKkoca srpom in no v&godnl ukrep* Uu gr© aa talne &l»tk>io bolhe, ki oo storili božja k»-sniva dojenja la aa *.ovratnik©, ki oo iSo bili v malignih vagojnlh savodlh* 3?i gojenci iaofcopnjo po toScvnonti in solo aougodao vplivajo na ostalo i ojena©* Gloda teh gojen-cev postavljajo vagojltelji vpre&aajo, kaj so 5© lelsko pričakuj© od vsgojnogn poboljševalnega doaa, do oo gojenci od-povedeli Se v vod zavodih In to v času, ko Jo bila njihova osobnost bolj plnofclčnn In So ni bila obli tamna v tnki mori kob ob prihodu v dom. 35ato poudarjajo, da fcafts v t?$dLh prlnotiJb i« kriminalno političnih teologov reagirati e pra^ vilnojBlm taborom onnltcijo, k«r je očitno, da navođaki vs^oj-ni utopi, kl tjo bill pri tab mladoletnikih »c parjovnokrnt lovrfteni, id.no bill uopcjlni. Mimo dejstev, da manjfco v Ju^oolavlji srvod sr defektno đe-UokvMttttft nlrtđolotniko in da 40 pon^od nln.bo oncmlntona oluba socialnega vroretva, na «0 tn vsgojnl ukrep večkrat isrelca, čeprav no ustrasa osobnosti določenega mladoletnika a Inati sabo, tor sodišče v laHtorerlJttawi poetufltett vso prodalo u, rot^vljojo osobnost mladoletnika. dodira©, da oođlBča no bi smela uporabiti noben anvođokl uteop broc opanovmjc. in ugotovitve oaebnoafci mlado letnega storilca kaanlvega de-ja Ja. Le na podleči akrilnega oprjsovnnja mladoletnika bo oodlMe lahko dobilo ogovor na vprašanje, ali In kateri snvod bi lahko nudil mladoletniku uotroano obravnavanj*« ki bi koristilo nje.jovoou andaljajoou rasvoju* Koristnost ob-scrvauljo In tri obiranja je no^om« &nogi vsgajnlL eovodi In vagojni poboljševalni domovi postavljajo zahtevo, da je tri obiranje potrebno v vocfeem primeru, ker 00 isavudejo, da jo opisovanje In trlošlranjo uvod v prevzgojni postopek In nujen predpogoj sn uspešno habilitacijo vzgojno arneaorjo-nega ali dollnicvenfenega mladoletnika^3^* Ob doulocinojSoa unotRVljmju mlado le tnikov© osobnosti bi bilo oogofte Se ob ®Sfenb©me, »rvodhki vagojni ukrepi, Toetnlk copubličtoga sekretariata as socialno verstvo 3BBt 11/1902, 8tov*> 3, o tir* 5* - 256 - obateJoSih prilita** in aoSboafcih tudi Mnjfidbl utovilo no-uštrcanih oddaj mladoletnikov' v vacojno pobolj;.ovalno doiovo. Oddaja v saved aa uofaktao aledino Sto. defektno deUnfcvantno talnđtno Je v Jugoslovanski tsnaexfr* dri aekonođojl prcđvtđerio jocabno otevnovoaje v zavodih sa defektno alndlno. Ta prc an cluha, slepe, gluhonem* iu duševno no iwiliSne načine i-risadoto delinkventne aLfdolotnilao. Zaradi njihove defektnosti Je treba toj alodial nuditi posebno rcrotvo. Po nvoji vsebini loft ta vscojni ukrop dva ardogi. V a«voda sa defektno mladino m mladina vscojo, iuobrožuj© In uqpoanblja sa dolo. Hnoon čega pit so r oesvođu jlede na njeno defektno©fe feudi veruje in sdrnvi« Gluha, olepa ln gluhoaooa ilntUsa se ie xedko pojavlja prod sodišči# Z* te is Jeane prioere e® najde tudi proefcor v ob-ato ječ Ih s'vodih sa te katooasije mladine. Večja toSmra pa Jo s darovno falično prtenliMtliwI tiellnkvanb-nitai mladoletniki. Zn te ni v Jugoslaviji posebnoga navoda. Ker Jo iaolacijn tekih mladoletnih storilcev kasnivlh dejanj la njihovega drolja nujna, Jih oddajajo aodluda v po-oonjkmju apeclolnih srvođov, slasti v vsaojao ijqoqIJ davnino tatovo. Trm prodatovijejo porjeben problem, tako m sebe, kot sn ostalo nlartino ia upravo teh doaovr. Oddaja mladoletnih delinkventnih autarao psittadk tih mladoletnikov v internate posebnih uol sa dobilo Je oieea? &oZntu Ti zrvodl pa ao aelo redki in ao prenapolnjeni. Rraen tega «— StjKf *— čoka budi veliko it ©vilo duševno »no stole mladino na prostor v internatih posobnih iiol* Ob saSatku ikule go «1 save, di navadno &Q popolnoaa enoosni, tako det aod šolskim lotom sploh ni aogočo odar-ti vraje nobenega tala o letnika* Zavoljo boon uop© ukrbatvoaia or&onoa« ki skrbijo aa isvr-altev tudi tega vsgojnegn ui-jopa, solo redko, da oddajo duševno snosbrJLega mladoletnega oboriloa konnivoga dojenja ▼ to cccvodc* ila Hrvatskom oddajajo defektno delinkvent no olrdoletnitab v mo Udno druge obstoječe savode ne defektno nlndino, kot a* pr* Sr ved na profesionalno rehabilitacijo Lug rri droobo-ru ali dpocijalxd aesvod sa rehabilitacijo otrok Velika gorica an defektne mladoletnike In Zavod srn profesionalno rehabilitacijo itejoad© pri nuđirujelni za defektno mladoletnico* V pomaajkrsaju posebnih anvodov an delinkventne duftevno defektno mladoletnika so od časa do časa tudi bolelo« sa duševno ho locni, kljub velikanu odporu, prisiljeno vsoti mladoletnika na čuvanje in ndrnvljonje* Hoprimsmoot teke rečltvo Jo očitna, ko tuora mladoletnik ob pomanjkanju podopslhlatrlč-aih oddelkov v toh bolnicah bivati ned odraslimi duševnimi bolniki* V nekaterih republikah skuhajo odpoooči team stenju* ‘fak© nameravajo ▼ M Hrvatski v Perjsvioi pri SrpreSlču ustanoviti posobon saved za mladoletne psihopate In pailio-aourotike s Kopsoiteto 100 gojencev* Po sokom Jo predvideno, da so aao defektni cbnreJrH mio- dolefcnik oddati v s svod ca de ‘©kfcna Gil^dolebnlke tudi v prlnevu, ko bi ©odidde ciorolo sopar njega lareBi vrmosb-ni ukrep oddajo v a svod nz verstvo in .{dtrvljanje, ker je neprišteven rdi atauajtao prt&fcevoa in amrurea »c. okolico« To Je ©pustno le, Se je v triton »»voda »«*#> tovljeno verstvo In sOravljenje daoevfco Oai'ekfcaeaa ftlndeletalkn* Koliko Snse bo oat&l alatbletnik v tri m seveda, jo odvisno predvsem od njoeicrvcga ".dr seljenja In usposobitve« Sodišče smem stalno sprorljati tneniOVMnje bega vtv^jnos« okrepa. SSako lohko n Atena nodnik »n wlodolotrd.be v*Hfc 6 star porodila, upr tara »svoda pa mora porodati wsdniku vsaj ©nr-toffib na leto. Ko postane aV*do letnik polnoleten, aora u-pmm goveda MflftU sodnika posebno poročilo o njegovan adrterefevenea in. nrevscojnm stanja, tla bi aodišče lahko -j preiskuailo, ali Je £© potrebno, dr. ©eten® olrdoletnik v snvodu sa defektno alodoletnike, e) PouoČ po isvr&onoa onvodoksci ukrepa tfecb se poooč nlrdo le (mikan po iavrlSonota emmdAnn ukrep« je naloga skrbstvenih or.:mov« 5» Skrb se v Jupslrviji &o ni zadostno n tiri la in je sabo še selo po—Mflfcl&lTlu K tenu prispeva ponekod Še alrbo or; mlairma socialna aluSba in pvenajhna strokovnost ajiliovih uslužbencev, Kjer pa je socialna služba oodovoljivo or^anlsirinia, se poaodl Sčonita alndolotnikon is vsgojnih anvodov in vngejne poboljševalnih doaov ne posveča dovolj pozornosti narodi preobre- m nonjonoati fc© alu&b© z rodnimi naloc«ai in srrađl premajhni©-* &n fitovila strokovnega osebja« Tudi sodniki* ki ladcsjojo odločb© o odpisu mladoletnikov Is vsgojnih srvodov in vacojnih poboljševalnih domov posvodajo pi-oanlo p osorno uti toou* koko jo poskrbljeno zn nojonoe, ko bodo scpustAli snrod ali dom* do dirao, da bi slasti tum^ kjor đo oooinlm sittgbft Šibka, raeol sodnik so t.ladolotniho ekipna z vodstvom vagfejaaga srvoda «ai va pjn«ca imiinTjrtirriitniflii doma nfcrboti, dn bi bil nlrdolatnlk po o«$pusfcu is ztsvoda osi-roma loop. deletes pstrPib-i j-omoči« Prootooaeajeaoeb sodnikov »n mladoletnike 3© rasloc, do u© n« aorojo bolj posvetiti bej drobi bo nlodolebniko« Kljub tatama splofoectt poacnjkl^lveau afcmju pomoči nlor o letnikom po odpu :bu la vzgojnih scsmdov in t^ždb iJOboijtevnl-nih domov p© ni niogoft© Bcnikirfci, do, bek© skrbi v poamumnih primerih n© bi bilo bodica o s bruni skrbstvooih organov, centrov osiromo orvodcv. Kor je ta Skrb l© apomđlčna in m dovolj sistematična, kot budi n© dovolj od^nolairnna, nas no sndovoljuj©. Boptiblidki osv^rrL oocialne&a varstva ©e toga s traja srvodajo in so po svojih močeh trudijo, da bi bila pomoč olr.dolotzd.koo po isvrSanih covodakih ukrepih ©kupno s po-moč jo odpuščenim ©boojeueoa dim boljo© cufeanisirazuw Vendar bo na tea polračju rehnbilitcoije doiix&veaUje alodia© po-* teretno še veliko dola in midi noterislnih srodabov* V isvxvševaaju vagojnih ukrexxnr sfero&joga neđaesntva staršev, osiroua skrbnika in ekrbetVMMSft organa leta Poljska neprimerne vee lotešenj, kot pr oi v Jugoslaviji. ▼ Jugoslaviji 4* no vae premalo iedelcsaa metodika dala, Bt aodalovroje sodnika o starši ociroua skrbniki pri lavajm^u stro&jeG* ;iodaor-•jfcva staršev oniroun skrbnika« Vri tea sodniki slabo konkretizirajo nalog® a torbar, Uocialni delavci, ki ©odaj v Jugoslaviji issvejajo stroge uadaorstvo oupbotvenoga organa be m obvladajo delovnih metod *n izvrševanj® nalog atrošjeca nadeovstnu Hrvndene rob letne navajajo seal socialni delavni, ki v nnjvoS prluerlh prosijo pomoč ravno v metodoloških vprašanjih* Pri boa je treba pritsnafci, da je bila strokovna ponoC oocirlnia delavcem, ki imrajojo afcro&je nadzorstvo elate In noaodootan. To velja teko aa šolano socialno delavno, še prav posebej pa ca nešolane in prostovoljne. Ko o ten roapravljroo, so rjploh postavlja vprašanje Izobrazbe kadrov, ki levajajo afcroSje andaorstvo. Too fcoSi, da ca tavaj anje stročjega aodcorotva nlnajo dovolj tsobrnsbo niti socialni delavci, ki oe formirajo v naših ftolrih ca socialne delavce, kaj šele upravni uslužbenci, ki sa sfcrbotvono organe oprav- Ijnj© to !>oole ooclalrioc* ri ao otavi načrta »a etroKje nadBoav s«jw, af**ve8 tuđi aa aje;;ovD iavajonje in aprofcno prilng*-jsttjo aa ijovo unsbale situacijo* Veo bo eštitova tesno sodelovanje sodnika in soeiolnoga đelnvea, kl ae nornta pe svoji prođisobrnabi piri delikatnom dolu taodsobojno dopolnjo- vabiv đn bi lahko v ncdsobojncm oporosuau vodila ulrdo letni -ka oziroma usmerjala i jocpv nadaljnji razvoj. Posebne poglavje tvorijo prostovoljni socialni delavci, ki izvajajo atooSje nodsoretvo. Knteo ti i svinjo to ods^ovomt) mlogo je 6« maoj rcatakano podaofije kot po izvajanje otročjega nadzorstva po poklicali aeoialalh delavcih, flftreba pa je podčrtati poljake laku&nje lsobm&ovrnjm prostovoljnih aooialnih delavcev, ki imrcjajo otročjo nadzorstvo* po delavskih in ljudskih univerzah, dođitao, dn, bi so boh ljudsko pso* svetnih institucij sa isobrošovanjo prostovoljnih socialnih delavcev lahko poaiužovrll tudi pri nas. V jvosi o vresi wtawwlal prohlssi iavnjanja ofcroSjee* nnd-sorabva ofcrbsfveneoa ordena kot tudi izvajanja nodsorstva in Tjonodi aterbafcvoneca cr naa stcsrfiea oslrooa j&rbnikoo, pa tudi tuji MMf bo treba izvesti posebno mzid-nvo, da bi lahko konfcnofcnej&e nratamall tiste činitelje, ki onsnogočajo, da so ta vzgojni ukrep ni inobilkeval teka, kot je smišljao v mensksa Btfeonilou M tim pa bi bile trobe še .urar pose* be j proučiti vprašanje vloge socialnih delavcev rsrt sodiščih, ki ti skrbeli tm Izvajanje vzgojnih ukj'opev. Gledo isvrjoajt. zwoiWkh ukrepov fce£ef da loa romska v®S i&fcu£anj, kot pa jih io&no pil *oo* Ha Poljakom oUataja v ten predvcoa daljta tndicijo. Hraon toga pe ne grt prevetri tudi veliko plodnost« ki jo imajo na čtrtjaboti . lede na epeciolno iaobra&evnajo kodrov, ki delajo v njihovih vagodnih aovodih, no jfc^svnea institutu aa opocinlno pedagogiko* Končno da «» Poljsko snačilno, da do ovoje c svode krtogoriclrcla v več skupin* 5Jn iBvvflevaaje »»vedskih ukrepov v Jugoslaviji jo značilno iskanje prevzgojnih noted v vseh nnSih vagojnih »rvodih* fudi anaaetveno MlSkevmid* ne področju vncejnOG** dola a vzgojno »gmauarjemlai in deiinkvontniai »11 vcbonjriko o»i~ roa« osebnostno motornimi fllatolMhl v Jugoslaviji bodensko no obetaj«. *«oi učitelji pedagogike nn vtčjih in vise-kih llolsh in pa »gosi na aavaClh aa nnpredek Šolstva na to področje pedagogike skoraj sploh ne posegajo. luaao le akroo-m poakune po smernih vzgojiteljev, ki oo aa potrebe eeaitinr-Jev opisali svoje lokuonje clede uporabljenih oafcod pri ®vo-deta delu e to kategorijo mladine« V Jugoslaviji oe oe ni na-šel i>o4ai$06 all meiakovaina skupina, kt bi a ohola obdelati potrebno netodo dela s vasej*© aomaaarjeoo in delinkventno uirdino. Posebno poglavje v ievrftevttkjm narodskih ukrepov predefcav-Ij« v Jugoslaviji dejstvo,. An vzgojni »svodi niso podrobneje diferencirani, ostreno, da narodi poamjfcraja prostem niso notranje bolj diferencirani* H® oaeoo n«areč pozabiti, da j« habilitacij strl proces VBcsojno arneomrjonlh in dolink-veritaili mladolo(žalitev enoten« De bi m ti otroci po ugotovljeni. strukturi njihove osebnosti lahko habilitirali, jo potreban rac lično spocialijsirm fare ta m» ? poamosalh vrstah vsjojaih arwodov noj bi m torej sjlrtOl tisti mladoletniki, ki ovoji ogabnosti primarno icfcawbujejo miškam trebam ona-ko vrata* 3to ee pravi, do bi uoreli xaotsi večje utovilo epitome ircaiii eavodav. JSolitor pa to no bi bilo aogoča, bi bilo treba ustvariti v ©batejodih etwodih pogoje in oo&noetl na broteusn ms ličnih vrat uiaeiolotoikov* V ten pogledu je slasti, pomoate^ peviljoaatei aiofcea snvodor* Prodnooti takega uiofcuaa so očitno, V paviljonih oo lahko diferencirajo gojenci do tato stopnja, da sploh ni trote roadeljevTifci saved* po nnačllnosti gojencev. Za notranjo diferenciacijo pa niso potrebne le ublkaoijo, oqpak tudi aedoafcao < tovilo ofcro-towioga ooobjo m&Učaih profilov (vagojitoljov, socialnih delavcev, psihologov, sdrevalkov, dolrvnlh fcors^ovbov, uoj-sfcrov itd*)« Pri tea naj no bi slo on isolncljc aladolcboižiav in njihov prilagajanje le na donsko situacijo, uarvod je treba to ala-dino čicaprej prilagoditi družbenim rnsuorsn, At bi so v obl-čajaoa dru&txxnam okolju afirmirala it čim prej vrasla vanj. V tem poglade je snačiloo, da eo se v obeh težavah rasvlla strouijaoja po uoteoovifcvi polsfobodinih &b%š alruo letnikov, te bi aa teko čim prej proooaeil prehod is laeiir mesti vpojnega umroda na proatoab« «a polavobodno carino, ki jim 265 vzgojni ucvod liredetavlja le internat, ko ao učijo, nil pa oo zaposleni la so vfcljučoni v rodno gospodarske crt^nlaa-elje, bo treba vs© bolj gojiti. & taa v cvesi pa jo potreb« no posvetiti So pvor posebno pozornost pouoei olrdoletnlkoa 1)0 odyuotu is vzgojnih zavodov, pa tuđi Is nlodoletniukes* zepora* Tn kesfina aladoletnilsov« habilitacija jo v db&oela- vijl &e nnjaaaj izgrajena. Solo z oindo letniki, ki ao odpu- » iidsni is vzgojnih isovodov, postavlja zopet velik® nalogo socialni službi. Toj nalogi socialna služba no bo t oo, 8e no bo inoln. nr. voljo zadostno dtovilo aa te nalogo strokov** no pripravljenih ljudi* SScrcdl različne Intenziteto nlcđin&je krlelnalitobe, razlld-ne$a zgodovinskega, družbenega in kulturnega rasvoja pose-aesnih. socialističnih ro:yublik v Ju:,*© lavlji vso. ypraSanjo li*.vr5ovmjs vzgojnih ukrepov n® bo oogoce ur-cjati enotno. Oroi bi se oorale posmsui republiko v ten pogleda toed šetraj Čia bolj približati, pa predstavlja v Jugoslaviji hofce-rofpna nacionalnost in populacijflka taajhnoofc noknborih republik 5® porar poseben problem* ž® vodko«Ir so j® raudarjo-lo, da bi aorala vsaka republika lasti po sabori družbeni organ, ki bi ‘skrbel sa celotno habilitacijo vzgojno nnneiaarjene in đolinI.cvcm.txie uincline* S teta ni alšljen aok oontrali-otičon organ. Tudi ne gre zrn organ, ki bi imel uprrvne pristojnosti* Ore aa organ, ki hi go sestavljali vodilni ljudje rrnli&nih zainteresiranih resorjev (zdravstva, ocialno-ga varstva, Šolstva, dela, notranjih zadev, tožilstva In 2G6 prmroaodno nižave), kjer bi se na enota no atu dodvorili on enotno politiko« enotne ifcve rasllgr&h vprn&mj habilitacijo fee &supe obrok in otadine. lino too qgrejet® aaoMiic© bi pofcota tudi izvej&ii v Lnstnoci .resoru# Ta organ bi obstajal toliko onset, dokler v posnnu3z.nl republiki us bi uspelo zgraditi potrebnih zavodov in služb, ki bi am otaogoSili Sla bolj Si celo feni tootoan in socielia** oijo Bledolefenih stori locv unsnivth dajanj. 7. miimn xnMn m 368 A 1. SrSoral Ins tl tot an spooinlno po&acoclko (Prrtotwooy www>.»mw i i im mm > uiw> »■«—»■ tjiNW"1 mw i'iw>. < n nww »»iwjiom w ■ mtm" m mm r*» i>w*w>i«wi«ww»wi» Insfeytut Pedacociki dpcojolaoj^SI tradicijo uol or vs^ojiteljo na področju. i>ooohooca šolstva QGQts na Poldkom proosj doled - inštitut aa er>ooinlno peda-i^ogiko d« bil ustanovljen Be lata 1921 in Jo n nreuXcdfcoo ueofcih let v com vojne delal voo 3as. Trico ao jo rnsvil ▼ solo uodno pedaooSko uotnnov©, kl abira kandidate is vee tir~ Bare. Cteganlsoolja instituta slede pednceŠfcSi dejano sti je đvoj- na i obutoja Studij sr rodno la sa tsrođne Studente. Oba tnrv ta’nnalodaje oddelke* ođ&olok sa cluiho mladino* oddelek zn olepo mladino, oddelek sa dnevno nerosvitc obroke, odđeldk sa Invalidno otroke la oddelek sa druSbono neprilagojene nlrđino. Nn oba nrčina Studija je nooodo pridobiti diplooo nil sa vBcpjitolja ali sa učitelja. 2r i srodno Studente on-Gamisirojo So karao m opocloiiaacijo. ^ Podatki o dolu tuga inštituta ao doloaa povseti po elaboratu Xoiniui predwofci, petvebulid »a veo področja koto iwpr* cnntouija ia fiziologijo. mafcoaija in fl-eioiogld* živčevja, fizični razvoj in higieno otroka, psihologija razvoja, psihologiju vaoOje, splošna psihopatologijo, psihopatologijo otroka, iabmaa poglavja ia splošna pedagogike, poaehue pedagogike, or toda vegoje msUSulh skupin defektnih otrok, psiholog jo defektne aladine, ruhnbiii-tool j a invalidno olndiao, ročne spretnosti in ros lično tehniko iger in arJbcsvo« Hod trni 00 oorojo oluhatooiji aasnanltoi m * a potdoa, risondsm, čolskie j .loO^iudom, recitiranjem, 1 tovi lnisi vratcml sodnih spretnosti, a Sifcoajoa In prlpovodo-vonjom povouti in a telovadbo. Sa rodovanje, ted©jo v obeh lotih Studijo in 00 cbvoana an vdo skidetelje. ?*n o3jo opocinliaacl jo so o&lodljo ebuđantd« po prvom 3000-otro in odtloj obiskujejo polog plodnih tudi specialne prodi-20to. Mod poaenozniai oddelki jo m ima naj bold trndoir odđa-Xak sa ueprilagojono mladino in posebni cikloni predavanji no* osjoal utei< to skupina« n’t ciklusi prodtwraj 00 edni^enl pod naslovom 1 "Pvoblaai v«no-d« v specialuom »svodu »n nmp&ilatgtdtno mladino" in fceaoldtrdo na »nanju, ki 00 st g©, slušatelji pridobili 1» palhologl-jm, splošno in 'pocif&no pedagogiko, psihopatologijo otrok* in la drugih predmetov. ljetovanja 00 sestavljena fcalao, da bi ppUaHNUm a ocifldnosfci vsgoje neprilagojeno mladino, pogodb vscnjcnja T »svodih feo vrsto in aktualno probleme vmnoj-nogn dola« Anali aim tl okušajo vagojno vlogo vooh elementov oko Id a in prlkaaati 0*81** In metodo prevzgoje in rssooirll-sncijo neprilrcojbo* mladino. diodo trn »gornje ollje, kakor 00 sestavljeni m tn prodavanja, ©n p**d*«r«mj* rrasdeljoaa v 4 ciklona 1 1. ciklus# Yageja* potrobe osmino oijcoftom mladino 2» " s %>10&al podatki o varstvu otroka % " * Poti roooGiolicaoldo in metodik* vacojaece dola 4. « i Osebnost učitelja - vsgojltelja -272 Trttoo aplo&M osmsko eevoda a© raorejo pov»M aamy> o voo-bini toli pred/svaoj* Sfcibo uonia, da bi 00 bilo odved, do u~ SDtJcvitJO, kaj oboouaJo posnuoaoi ciklusi* Prtri oik las so ukvarja najprej o probieai temino lagljo m bo grupo mladine la raslaga pojas in reslike cied moralno o- groiSonioi, moralno saasosrjoaini, deUnkvonUilai la labirjo-nini otroki# Kob nov afcupon temin preulogajos druBbeao no-prllorojea obrok« leto Jo obravnavano vprašanje klnoifik*-olja, kl lo51 nod obroki, □oralno sanocaorjeniiai saradi su-nritftti vsroker ln onled, kl so rmrnlno ocroftenl narodi bolo-suit ki 00 povsrodlle no baje v uoiovnnju višjih oašgsahkih runkcij, narodi nevroz in poUiopatiJ. ToSičde obeh skupin Jo aotx> nnaliuĐ eblolo&dLh faktorjev, kakor u»pr, pri prvi skupini« pooaajkanje donečega nrtdaoro ned ot-okoa, okoao®-flfca boda, pnobloo sirot, i-robioa brcadoacev, nqpopolna Oru-filna, nlkoho lisca v družini, šolhkl oounpohi, vs^Jne napoi-k» šol itd, Pri druid skupini pa so obdelana vprašanja ne-vros, polhopabij mslldnih vrst, epilepsij in . oiliopatolo-£Mh uproacob kot poolcdica oogganakih vnofcij (kar nosiva-Jo korak boroijablja) • Po teh uvodnih izvajanjih so cbravoovano lastnosti, ki najpogosteje oaaačujojo moralno aaneetorjono mladino In sicer« konflikti a okolico v odnosu do sočloveka, do tujo lastnino, do norm in z (povodij nepravilen odnos do lastnih dejanj, pomanjkanje čuta odgovornosti, moralnih 3 avert, kritloisoat sugestivnosti snoSllno no boje v ooocionalnth procesih, po- sanjkanja mn v lastna »1 la, občutek nogotovocti, občutek oinlmai bogata deoifcljlja, Solja po prigodah la ovsntureh. Babo m aktravnawni najbolj ugosti proatepki bokih otrok osIrena diodo'letnikov • taostejanjc is 5olo, pofcopoStsro, fcab-vino, ^raSlvljauja na družbena ne ovoljea nofiin, soalasajs ao batoimmvram, "olrba dajnaje«* naaeupimj«, aspnavilMI odnos do uooloveSEr., twyffiix&wldmipst do naporov, do dola la do učauja, pocosts slabi ufiai uspehi la snooty rajo v £oU. Analizi nfjpoeoofcojuih prestopkov sistol* tnlfcov oiodl opla tipičnih vzgojnih fcoSar tor vzroki tofo tstav* hot sedajo poglavja jo obdelan v too ciklusu possa posnav — aja obroka »a v&tajno tiste* tri too so nrgprsj opisani Tiri, usbods la načini »poznavanje, otroka in dano do podctksr O otrokovi preteklosti, teoebsj j« obravnavano vproteoja stopanj n la iafclaaogn otifce a gojoasi tor subtilnost In dl obrab-no at vacojitolja, končno pa Ho aotoiovnnja vzgojitelja s a&ravnltoota In psihologe® pri spoznavanju otiska« V okvire toga poglavja jo posvađana posebna skrb tudi os bosim Dpcaovmjo v procoau vagojs, sodim zapisovanja vtisov o gojonoa, tako ieooovaai '»svoook sa opssovanjo" in načinu ;; ‘Pipravo porodila o gojencu* ttrugi ciklus obravnava sploiino potottt o verstvu otrokcu Prvo poglavja ja v tea ciklusu posvečeno družini kot osnovni celici m vscpjo in oSkrbo otroka, prevala osnovsa obvoa-noebi družina do otrok (določila ustava, kssiaatoogs nrsfconl-k% deklaracija pravic c trda) in skrbi za otroka kot aplofi- noćni đnaSbentfltt probloau* naslednje poulrvj© oo ukvarja a oblikaoi drfcmrnega vrrotvn nad olrotwal ia aađ vatpjao sanoanrjeaiiai otroki« V r.vosi a tom oo obrrvnrvoal tolioiaoixmmi olsrbniiSko so&stvo (pravne e snov*, obseg In oblige dola), proliodai dooovi (posofcov/io oplefcuflcae), vajojni doaovl sn sirote (doa dciockn)j dolje mladinska oodl&da (prrvno osnevoy oboes la oblike dola), lab© đssleaka, cavođi se čuvanje (achroutsko) in načini sodelovanje. * drfiwljnadfco ailioo. Jtosebao poglavja Je pobačeno probloaou đcnšbana j.. ovenet-$Q ia abjfmmavu uod dimita obseg jala j^o&aoo’jnih resorov ms. ten področju, institucije in dm&bene orgonicaoije, kl aođelujcjo ▼ preventivnito, akcijah koti n«pr« đruilfcvo prijateljev mladino, vacojtso sjvotovolr&oe, Sole an starče ipd# 2ađaJ© poglavje tega ciklusa eto ukvarja a vprmmjl orgeaai-nacija n&vodov sa uaralno kmemorjeao gladim an Poljskem prod. prvo svobovno vojao, v čam mod oboma vojnama ia konč-no po dru& avefccvni vojni« ? oklopa bos® poglavja J© obda-lm budi zgodovinski razvoj pedagoške mlall pri vagoni moralno aanesarjone mladino ia končno eeđnnja argtmlBeolJa vzcojnoga varstva a oioboooa posebnega čolotv® ln upooial-nlmi vaeojaiai ustanovami. Prm teko od obdelana vpročenja klasificiranja, oolafccije in trlefi* sa poaaoemno vrste usta* nov« V swat s aotoaovwsi sa mralno anaeranrjeno mladino Je podana tuđi orgmlssacijska struktura ustanove* njene prevrne osnove in statut« V celotnem pragma L tuđiJa ae, oddelku sr dJttižbono nepari l«1-gojeno alodlao Jo poseben. poodNNfe na vprsčrajlh melidnlh načinov rooo©taliB»BiJe in nobodlJd vccojooga dela <111. ciklus). Ciklus otoooga. toliko pooaaesnlh ton, da jo ©plodna orientacija okornj nekoliko otožfcodoaa* Glnvni probleal, ki Jih oiJTf?vn«rB ta ciklus, 30 naeMtaJl« 1) ©trnova© nalog© vsgojnsgt?. dala* 2) nalogo provsgojaega dola in njegove obliko v i3vo3i s apectfiSnia Bivljonjekin polo&ejoa ijojonoev a) vagojne nalogo, b) obliko in načini trotoma, c) orgimi-»ftcija vsfpj® v internata, d) annlisa tipičnih vajojnlh teter in ugotovitev načine, ^©glrmja, o) ©samosvoji tov gojencev in vn-jojno varstvo po odpusta is ocvoda. f prvota poglavju, posvodenoa osnovnici nrOogoa vagoJne§a dela v nevodia, Je obdelano vprnumjo pocortvenja vockega poec— seanike, uporaba pravilnih, individualnih ti©tod dela, dobra orgeoisaelja d« lovnoga One, pravilan odnos vsgojibolje do g&Jenea, siphhnl uufcvarjnnja dobrih pogojev »a skupinsko delo, Bf.‘Otsnormj* gojencev o pojavi družbenega ftivljenjaj ustvarjenj© pogojev m r-oavoj lastne aktivnosti gojencev in končno, ocvootno delov nujo pri oblikovanju dinamičnih stereotipov osiroea go njihovo preoblikovanj#. Kot eno videli obseda aogo -oglavje vod povaoa aoaootojnih tea, katerih veebino booo okudoli vonj na krotko obrailo&itl. Pjtva tona, ki 0» ukvarja a vagojnici probloai, obravnava v toj »vosi pomanjkljivosti, ki nnjp©gtsfceje n&o tepejo pri go-Jancih, naloge vs&ojnega sovoda, individunlisecljo postopka 276 ji gojemel, stalinsko vagojo, vo&ajaaje » poaoSjo del% ne-vwx>vonjo družbenih la kulturnih stikov a okoljem, vprašanje avtoritete ^gojitelja« uefcodo propridevsnjo, probleme negrod la kasni* estetsko vagojo la telesno vagojo gojencev* »roga bem« poevedeun oblUrnia in neSinon trofcnnna, nnaliai-ra nrjprej vprašanja, povešena a vagojo v šoli, nato pa oc obširno ukvarja 3 andlni promt alrflljm take luenovooe t*1bvo&-fjolako** dejavnosti, ki obyega pripravljanje aa uclo, ijrodvsoct pa Oslo v raaiionih interesnih krožkih« stike a isveatssrodr-akitai Inštitucijami na tea pouro&jn kot n*pr« taborniki« knjižnice* mladinski ...iouovi kulture« otroška -icdalioda, športna društva ltd* Erefcja toon 0» tdnrorja « vprašanji oroKiiaaoijo v«0pj# v ia-tcamatu* • Seow je v bistvu onneSen earao biebi dol »srode« kjer gojenci prebivalo* Pri ( om 30 otorcvxunrani materialni pogoji (utfur/vmjaki prostori, obleka In perilo, proto«*, pempravijanj*- in. hlini xad#)P»e©ej£nja pomemot je poavo-Soar, tudi vprašanjem dola v vagejni ..ropi* ®u 00 obravnava-na vprašanja o. .stavljanja 4 rop« število gojencev* arccsniacy aije ijTOpe« planiranje delo, opaaovcnjo gojencev in ao^ieo-maaje sqpa&saj* individunlijjasijrt dola v grapi« sprejem novega gojenca v .rope, stiki gojcaoe o družino in s bivšimi gojeno! soroda* V okvira late tene je obrovnarano aani tarno-higionako varstvo gojencev kot o*ps* naloge bolaidacke in »dnevnika, varstvo nad bolnimi« otKtolovsmje vagojltelja S sOrcvnikea IttdUf ?olag toga pa de dolefc adatrdsteatdvnlh isluiboncev p*l vs^oji. K tej t««l priključeno obrwiistranje vpojnih sistemov« pri čeraar jo don podoben poudarek načelen« Id Jih Je isoblikovni orani poledici pedagog Jonasa Lorosak in načelom Uricamfta« čotrta tena Melisi** »načitne vzgojno beSen* romancer in način* rangiranja* Tu en ete^neveni robloai, kl kastaj*-j« ob poemeanih tipičnih ntbusolJoh v zavodu nil ir,ven njega (vstajanje, inlet, Solde* p who, obroki tetme) in te-Seve* ki Jih povzročajo ..»ossnesno vrat* gojoneer (psihopati« potepuhi« IdSnivei, kradljivci« delonrcneSi, prepirljivci itd*)« Istočasno no mnlinlaeni vsroki toh beftev, nrprč©« ki se v s vesi s takimi fceEnvntti pofjosbe pojavljajo psi vsgoj-nea osebju in končno« način reagiranja Iti ooropaaja v avesl s takimi hečavnni* Sbdnja fcosm Je posvečena vps»eanjtx osrcioavojitve gojenca in 4*- *V ■ varstvu« ki m ga Je troha Izkazovati po oi usta s »svoda* V ten okviru Je obravnavana priprava eojeričevosa okolja na njokov povratek« sodelovanje e oeđli’ičo« sa nludoleta# (bočno Jo • kuratorjeo) po odpusta gojenca* Obdolma oo tudi vprašanja nudenja potaečl mladoletniku« ki ae Je v povodu izučil ixSUoa in eo po odpustu sc^esll« Prooejfenja possornoet Ja končno posvečena vsdrftevunju stikov n tdvftial gojenci* Zr,dni ciklus (X?*) prodmmaaj, nnoenjen eločabeljee oddelke a* neprilagojeno »ledino« Je posvečen osebnosti učitelja -vzgojitelja in njegovi vlogi pri vagojl »1 milno. Pri ten eo poilrteae lastnosti, Id jlii mam imeti vzgojitelj* kot tupr« optimizem, objektivnost, dub oa odgovornost, vem v ž, lovska la njegov ««TOij» JtoudnrjGjo budi ponoči laste osa ss$teda, lojnosfc »prestrmega topopolnjevonja, anidListrorijn lastnih taJčučanj in It&učeoj tovarišev bar ponča vzgojiteljevega dala na ';uib\umo-pronvotrnD i področju v Mr&on okolju. S precej obrtmi« pregletat teorctičnes« pouka, jaHL čemer smo 90 en®jiil na oddelek »n dru&beoe nopaPilseejenD mladine, pa msveda ni Izčrpen Študijski prostm na SrgatiRem lašttte*-ta ca specialno pedagogiko« &e od prvega aeoesfccm dalje se osveča velika pozorooot praktičarom soanwajoaju s delom ustanov, ki ee ukvarjajo s kckerfeoll prisade to alkalno* T ;i3?voa semestru obiskujejo slušatelji mallčne Inštitucije te vrste (navadno v Verčevi) in k«p m na o&jo specialism« cijo odtočijo šele po drugem semestru, 00 teko ved seznanijo s inštitucijami »ličnih specialnosti (ne Gluhe, c lope, invalidne, duševno norasvite in družbeno neprilagojene otroke)« V drugom semestru so tl obiski ustanov nadaljujejo, vendar 00 sedaj če omejeni na tinto ožje področje, ki sl gn je slušatelj isbral« 71 obiski ec vrče enkrat tedensko in obsegajo poles obiska samega la prloootvoveaje dejrvnootta v Inštituciji Če rnogwor s osebjem ter oceno toga, kor so videli« kakšen način dela je prav tdeo intenziven, bode rcouirjon v trofejam In četrtem semestru. slušatelji obiskujejo sedem - m - dni v mesecu okupaj 9 profesorji srvode, ki ujstoczojo njihovi sspooialiaaoijl po vaoj Poldki, hoqpitirajo v teh zn-vodih sa vs» odpovarjojoče funkcije (bodisi učitelja ali vzgojitelj«)* 0 problotalh, :ta katere ard.otri.Jo psi svojo« dolu, reaprrsrljnjo « pJ»^oooa?J«a, ki Jih zpreolja, pa budi a pedagočkia kadro« ustanove* Hn ta nag in oprrvijo slušatelji tetan dnigos« loba iM&0* dva nzaaca itfAHi ki Jo imflWiiHW in J la lehtso črnogo koristi p*t njihovo« no« eteia. Polhe toga sodelujejo slušatelji Uidi v svetovalnic«!* oai-coen oubulantcfe inštituta, stprv* babo pasivno, kasneje pa tudi aktivno« Diplomo pridobe slušatelji na ta način, da opravijo po dm-gm lotu saki,lučni lupit iz prodnetov, ki Jih £c niso polo« sedi in prodloSo in obranijo diplomsko dolo* Sto pa lahko store Solo, ko oe sopoolo v reooru svojo o2Je specializacijo in ko Jo njihovo dolo m to« področju poaitlvao ocenjeno* itoloc ovoje rodno }*Omgo8ke funkcije organizira Jteftevat la- «» čtltufc za qpooiclno poda® gllao uo točaje za atrokuvnjatai z rots ličnih področij, teko u*pr* Uidi za aiadine&B sodnike# V veliko pomoč vagojiteljca in učiteIJoa v posebnih Čolefe oziroma zavodih Jo tudi muzej instituta, kjer oo zbrani učni triponoč&i, opisano aobode dola, razstavi J oni eksponati otrok iz različnih zavodov. Obiski učiteljev v muzeju ao prečoj po jo ati in često dobe ravno ta« inspiracije za wve delovno metodo In nove vzgojno prija®. - 280 fk2.au Tlom pri apcpoinđevanđu alužatoljav imajo tudi posvetovalnico ossiroma nabalrtfito inštituta, kl ae mshnjnjo T sinfti institute* atašabalji m t njih qpasnapajift 0 načini odpravljanj« rmli&nlh mvoxm&h motenj (orfcofoničaa wabulmte), z te totemi tel«. paifeolsevr, ki m ukvarjajo prsđvaam 0 t^itenovmo oolokeljo (ttNgowtoMMft) ooatolr no defektnih M Cs>c1,te»l»Wai ovetaovalnioa) ln kosino* te 0 načini avcbcvmja aborted in 0 proGloOl otrok, ki lasajo W0Ojaa tcZme v triteo 1 .ancnrml ;con.iflfcfctSnl (vstani) ovotovnlolol« *0 tett teinom pilote načine dala ln&i*ifcuba in študijsitih pm&tmaT bor uporabljanih notod pcmtevraaja 00 sđi, da loto^ Iso vsaj v iSPotett ocenimo njo-ov panou* (klimi odliki njo^jo-vaflft padogoškec« dola cte ioJaitenoat la iinfttrUta* po&cover-ooafc ©Iteotoljov m oni ©tesal tor sodna povescnoot too.ro-Hlnipi telo 0 prakso po drugi eteaai* Slušatelji, ki ri-hojojo na institut, 00 at kot učitelji 2© pridobili osnov-no pojte o problematiki, Id 00 Ji oncravajo posvetiti, tsvo-Jo toorofcidno atamje pa m prsUfcuaill la uteditl o prcfetlS-nl te lom, v nfcaroa 00 si pridobili tudi Si vihanj ako iafcužš-nje. fcfco Jo praooj rtsssualjlva oinrala Številnih prodasmfco-IJorv, da Jo telo 0 oiuCatolJl icroteo rljotno. Institut, ki pripravlja svojo elušnfccijo na oahbovaa poklic pri tela 0 tako sli tageft# acbsao oairooa teflcicatao ol»* #aiy ciora biti naj tel bolj tet kckruoaltoU druga ustanov« to vrst« povešen 0 prat«o* To povezanost Sutijo cluSatelJi od prvo:.:« oomstra dalje in bo vedno tesneje tu intensivne-jo« Domnovtiao lahko, do la&jo slušatelji, ko diplomirajo na inštitutu, precej natančen vpogled v delovnnjo us trnov, v kntorih bodo v bodočo delali In 00 precej podrobno eesnonjcni e naSinou ujibovega doto In Jtankoloniranja# Oto po je povoda iarodno poneabno 00 njihovo posnejče dolo, ki m lahko sečno isvršovnfci verjetno brass večjih tc&cv* KI pa nobenih malik v fomirauju vzgojiteljev ali učiteljev« (Tip dlploaonta toča oddelka lakti tuto jo ono ton tudi glede na to, nil gro aa vagojifceija eairoon. učitelja v va,;ojnea oavodu, poboljševalnem ssvodu, nil v anvodu sa 3uvmjo 2« Oddelek sn peni teooiarae rnsicfeevo pri ministrstvu se presvooodjo v Varšavi (OČrodok bodoč peni toac jnrqych) Hajalgfln ned ustanovami, ki 0© ukvarjajo n problecrl alndin* rifcocn pr® o topništva, bodisi kot snanetvonsea ali pedagoška ustanovo, je oddelek sn penlbeaoinnas malčkov* pri rainistm otvu 3» rovoaođj© v Thrfinvl. »o. oddelek je bil tie tr.'.ovije« lota 19^1, vodi p« ga profesor atoniolecv Pkevoki, profesor na bosensko pvmo m utdversl v fractal* Kot veno, sodi lavsv Oovanje kasanakih sankcij na loljskou v resor pravosodnega ainiofcmbva, ki je »ato Sivo sointerouireino na teh ; robio-ciih« iiklpe oddelka sr. penltonciame rcalokave sestavlja pot pravnikov, dva politologa in on pedagog (visoka iaobmzba), po potrebi pa sodelujejo tudi s psihiatrom« - 282 Oddelek m ukvnrjn o probionl isvršovcnja vauojaih ukrepov la fcowtiU ffirunmtno obdelujejo vo3 projektov, nođ katerimi vu.ja oeepiti a inati unolednje* • *. iTobloau povmfcitštva, ki tuđi tm tfoljekea poobnja vodao bolj poi’odf j© pogvečenn raoilso, l:i aojetan prodvoom psihološke aua511nost& togo dolo đoUnkvootno populacijo# Orcmiairati skušajo dtcibolj aootrao postgpoaalao poood pol-□olofcnia odpuščeni a obcojoaoon ia v avezi a tom proudujo oddelek »a ponitoncinrao aarOis© aošnoobi in obilico fenke xxxao-51, pri denar Seli upoštevati inata© pocojo dolo in oo oprati aa poijake qpeai£ičnosti* Posebna študija obravnava probio« alrjžiih po ino io fenih delink-vo itov, *2o Studijo, ki bo cfcufcala aojeti fcnko annčilaosti do-iinkvuaee te grupe, leofe o nebne anaSllnooti delinkventov, je v* ©Obudilo ood družin fcudl dejstvo, da aednj volj ovni aoko-nitl prodplei ne poznnjo te kctegorlje delinkventov, peg po predvideva nanje po neben feretaesn In posebne obliko kaaeneklh onnteoij, novi projekt kaatnekega sokonlba, o katere* oo prar-ksa? javno re®pr«flja# Končno ata dvo študiji poovočoni probiouoa alodolotnilcov. Prva sc ukvarja a vprašanji klasifikacije alršolotnlkov sa rcaildne tipe pobeijSevalnih narodov la a orecnieacijo tah zavodov na ed@ovnrjajod nsčlru Kod vaool študljnol pa je an non najbolj aoolalva - in norda tudi stamina - študijo o or^mlalmnju tako ioenovsalh ^lsvobodalh skupin** za mla-do lot alke oziroma v naši tomlnolociji tudi aa ulnjoe polno- 3B3 - iatne. 0 tuglnu organlsimojn takaga uklapa ono So govorili* Oddelek so peuitoaciarne rsslskflvo j© fcnfco, v xYitdcoa 5nsu svojoga obstoja, Sivo posegali v aktualno problocmfciko iavxv &©vmja kezensklh saikoij* fioaulfcat© analls nnuareevojo publicirati đsloan v amoc bojnih publikacijah, Qclotan pm t reviji "Pouitjoaotfgml pregled”, katerega prva Številka je lotom lsi; la* 5* Rovialal tlak, kl so ultvarja s vpraEonjl nlrdinatcega prestopništva mmim*» ■■ — »nm mn t iK—m Ha Poljske* iziisjo. sioor praooj strokovnih revij a področja poeva nasploh, ventisr oo udi, da oo to revijo (kot na pribor ^yci© l ProMo, Nov/oo Praao) uanarjeoe bolj v vproBanja petam* dDcantike vseh roelidalb voj ggma* flak, ki so ukv»> rjo o problual delinkvence qpioh, In ki obrtwnnva slasti dru2beal rspakt toga pojrva, so je rnavil relativno vozno* Lota 1939 j« zoBei lahnjatl pri pravosodne* ainiefcrofcvu Bilten družbenih inšpektorjev, sodnih kurntorjov In sodelavcev v onvođih sa olndolebne (eedaj Bilten ntedlndcđGO sodstva, hiulotyn madovmietwa din nlolotnich), kl izhaja štirikrat letno In je umanjen good sluSbonl uporabi« latla probteeen je delooa posvađeno tudi revija Penitancior-ni pregled (Pmoglnd pmiibcnctfarny), ki jo Isdnja Oddelek an peni tenci mino resi okove psi pravosodnem olalstrstvu. KonSno obrmmnvfi vprnčnnjn ateđlnefee delinkvenco la borbe proti njej tudi revija Probleai fcriainalistike (Probiot*/ kriminalistiki), ki Jo ladnje odd© lok br tetutneliotileD p»i Glnvnoo. ijovoIJ-sfcva drTifrrIhansko ©tlloo, in 4® ptsr tako feofc blllxm ola-dinsko^a ao&aftva mwonjeno, amao no tiranji nporrbl. Oraonitl Jo trebe 5o rovi Jo ^xsclolna šola ( »ahoJta. ^.iocjelne), ki Jo iadcjn proovotno ©iniobrotvo in Jo onaonjona probloaom s >octnlno , @dr>co{.:ikc, v »voai s tea pa os ufcvra?Ja včasih tudi s vprašanji doliakvotitao olndino in trotoma nladolobni-kovf Oddelek ca krltiinolomijo pri instituta se. juawno vodo ioljeto efc*«žeuije snonooti ne Ib dr J n nobene rodne publikacije, pad pa tlaka resulfcsfeo ovojih rnalakm v obsednih publikacijah Krl-eunološki arhiv (Aroiijwuu Kr^alnologll), ki ishnja vsakih nekaj 1st* - 2B5 Um JQOMUVUA i* * Ol© J3d leta 1962 oo o© vzgojitelji vzgojno Brnoonrjono ln dolinfc-vontn© mlrđine usposabljali or. defektoloških od olfclh višjih pedagoških 5ol v BsograAi, Zagrebu In tijubljmi* VSnojiteelji vznojno zanemarjena la delinkventa* s&inđlne nlao imali specialno isobrnabd za dolo a to kategorijo mladino, aarvoč ao se usposabljali v orfcoj>©dngDC!:t Študijski skupini* žc dalj Časa se je ugotavljalo, da ja bii negin šolanja defektologov an višjih pedagoških fiolnh nesodoben. Tn nesodobnost ue je kasala prodvooci v tea, da je vkljub nevin selite-voa ia diferenciaciji nalog, kl ao ao postavljale i~ved dafels-bologOf ostalo njihovo isotonšervnnjo tako x>o ovojih organizacijskih obilicah, kot tudi po sv oj on aooinu In obsegu enako tistemu, ko 00 se defektologi usposabljali sisao za udno osebje v specialnih šolah in zavodih* Zavoljo tega so j« dogajalo, da 00 tenko us oaobljeni defektologi prihajali v ras lične težave, če 00 se znašli ua delovnih mestih izven učiteljskega področja* Vtm bolj 00 je pokapala potreba po ioaoljitih spre-aoaboh v oistoou usposabljanja defektologov, da bi ao teko vsklndila resaerjo med stanjem in potrebna! po strokovnih ka-drlh tee vrsto* 3&fco no lata iljG2 aefcauovlll v obu visoko uai’oUtoIotiko iX)lof v Beogradu pa vihjo Lolo zc. asocialne ,ouayOflB. V Izubijani sa enkrat tie ni bilo večjih ts^tomab In sa vsgo-jifcelji vpojno Baoena. jooo in delinkventne alndlat še veu-30 us;x> sabljajo v artopoOr^oški skupini dtfekboioČfcogft oddelka vitico , odryouko šole* V Sloveniji oo oc diskusije o xtosQtsilsaclji višjo podsyoik© šole ne le sočelc. 3 ten v sveži bo rešeno tudi vprošmj© doTok to loči oya oddelka to šolo* Vi rački defektološki tioli v doft^ebu eo postavili ualoeo* da bi aa visokošolskem arvodu ugonobila odgovarjajočo kvalificirano kadre strokovnjakov* ki bodo lahko uspešno teoretično in iiroktite) itfimiU raaiiunn vprašanja oaob a aobnjaai v palhoraonatdkoa razvoju. Ta šola usposablja na j rvl stopnji učiteljsko* vsoejno in dnr;o osebje z vifijo okrckovno iao-brnsbo aa delo v posebnih tolph, posebnih socialnih zrvodih in drugih zavodih »a rehabilitacijo. Diploamfcl prv® ntopnje pridobijo po dvoletnec študiju otajokovni nosiv učitelj dofekto* loo Bo drugi stopnji* kjer traja Studij tuđi dve leti, m rlpravljajo strokovnjaki defektologi a visoko isobrasbo S* delo v sovodih sa dingnoefciclraajo, torzijo ali rehabilitacijo otrok* oladiae In odrrolih ooob a notojnal v telosoea in Oušovnon rasvoju* kot tudi se delo v upravnih organih* dolskih in druylh zavodih, družbenih la gospodarskih ornmi-sncljoh. 1*0 konfianoa Študiju in poloSeoea dipioaakoa ispitu na drugi stopnji pridobi slušatelj strokovni nosiv diplooi-maoga defektologa. Visoke, defektološka dola nioa posebne - 307 ~ Studijsko skupino se vE&ojifcelJo noprtfegojeae t.lnd*ae. ViSJft šola ee specialne pedagog« v Beograda usposablja učitelje in vagojitoljo za dalo z otroki in olodino 8 ootnjcmi v te loans«, la rauvoju 1» sa dolo a vpojno ssmacia- rjeulsai otroci la mlwino# ifcaaea tega tudi stavkovno izpopolnjuje kodre* ki đelojo v prosvetnih, socialnih* sdrarofc-venili in dragih »mrodUi p®l rogaj snju in IsotodSovmJa defektnih otrok ta olodlne# Pouk na toj 5oli traja 2 loti in odgovarja prvi stopnji fakultetskoga oalroan visokošolskega študija, kola ima naslednjo odjoket I* nurdopedngoukl, II# fciflopodE^oSki, lil. ollgoCsmpddfloofiklf IT# logopedaki* T. orfcopedaooSdL in TI# za specialno pedagoge vdiojno sanociru?Jonih otrok# Podobno kot aa visoki pedagoški Soli v Bngrobu eo dolljo tudi v tej Soli prodno tl na aploSne In strokovne# SKL procV noti oe onnadujejo kot prodnotl skupnog«, Studija, strokovni pa kot strokovni predttO&l odeeka* dlusatolji odseka »o specialno odacoge vsgojnc sononarJenih otrok vic Je kolo ca specialno pedagoge v Boorroda lasje naslednji učni m&vb i - 2B0 - ileiawotor X* XX« XXX« iv« pvpvpvpv A Proitaebi skupnoga Studija Teoeljl đniSboaih ved »•*••*••«•«• 2 2 • - Občr. pođrgocika a ocsiovmi didd^* tik© ............................ 5 111" - Polholorida (toaolji občo, uia* điasko, pedageM la apcclcXne)«.« 3 1 3 1 - • Oauovo neurologijo, endokrinoLočijo ia ofcroBfca in alatUodka psiho-* prbotogljft ....«•..........• - 2 2 - Osnem) socialne, .a vrrotve ...... * - 2 - Tuj jedk (ruski ali mcleSki) •« «22222 2 Vrcdvojf&ka vagojo ............... 2 2 2 2 B strokovni pridheH odmaka Pedagogik* v»*goji» annoaropjoaih otrok » o snovmi specialno podago* Oiko............................ 2121313 1 Metodika va^jnojiaobrnSevrinc^B delo ♦.» •«,.»•«•#....*..•..«•«» 2 2 3 3 Vejo vpojno ioobru2ovolaoca dela 3 3 3 3 Socialne in pravno verstvo olcdo- letnikov .........•**••*«•*»»•*•• ••22 * Splo&na tohničm vagoja......«... • • 12-2 VIS j e pedt»go8ka Sola v Ljubljani vzgojo strokovnjake a Uo-brca bo viSjo stopnje, prodvoon aa prodao tal pouk« -o la iaa dofoktoloSkl oddelek s ortoiiadogOGiko, ourdopedooobiuso im logopedijo tor s tiflopodnco^lko (le ao iarodao oluiiateljo). - 3B9 Studij traja awe leti. Ha loj Mi velja aa vs^jlfcoij© vsgdjno sonfrasrje&s in defektne nlndine o^loSni nrSrb su otropodacoc© neutrino nean-doobno rasvitih ofcrate. V voe Ud Solo oa ulušntoljl lahko vpisujejo kot sodni in Isrodnl* Bedni oluSsfcelJi morajo iooti od^vrtrJcJoSo aredr nje&olsk© isobrasbo (ciancsijo, učiteljišSe, vsž35jltelJStoo Solo, arođnjo oođlclnsko Solo ltd*)* Od lsrcđaih sliu -fceljev ao šahtova enaka iaobmssbo, vendar 30 tt T 5asu vploa navadno Se v stalnom da lovaca rnsntrja v doled cn«« vsgeJrttM **sfo-dtt* lajocmo lahko postanejo rodal rli ifwo^ii eluSatelJi tudi osobe, kl nimajo đovrSon© srednjo Solo, 8e Oprnrlje «po-clsloi ispit. Ha vtSJi podnnoSfci Soli v Ljubljeni m šahtova, dn norajo tleti rodni Slufebeljt defektološkega oddelka, 1:1 5© red vpioon nišo iaoll »lUafcflae pedacorke pmktš§ opro-viti po eboolutonju uopaSno onolotno prakso v sramdn «e specialno vscojo, prbden no pftlpaf&e&i fc diplomsko«! ispitu* predavatelji vseh krah Sol ao v veliki vočini nastavljeni honorarno# Strino nastavljeni ^rofqporjl in prodssmtoljl ao v nenjj ini* Oblike pouka no. ,oh ool&h so solo radiono* Solo no poalufiojcjo pri pouku predavanj, prooo ionnrakih in ooainarakih vnj, praktičnih voj, hocpltadj, Studijskih eko-kuralj in ogledov. Veliko posomootl a© pologa na srraoobojao dolo alui&ateljov, kl rida sisati do iaroaa pri seminarskih vcjch, referatih, nalogah in poskusnih praktičnih nos topih* Zn isredno slušatelje organizirajo šolo v posebnih Studij- 290 - rfcih sredinih lM oodeSa Bol© obSnna® prodnvoEjOt ali ob-2run© krajBt fcednj© s vnjrral, soalnrrji la druciai obllheoi tktohmBije ~;®d>mdmmf;aljl in elufiotcljl* Vzgojitelji vzgojno snaociarjono tu delinkventno olrdln© se v Jugoslaviji izobražujejo ar rosllBse aadine. Zarodi ovoja različnosti iaajo Sole budi različno učno načrt* la progr^ a©* Po sobar Kbudijrika akuptna sa dolo s vpojno nanocisrjano in delinkventno alndlno obstoj o sa onkrat le m vlBji Soli m '.-osebne pedagoge v Boogfcođtt* dnsi budi obe o oboli Boli vključujeta dolo c to kategorijo alnđln® v ovoj učni pograd. 0 učnem načrtu za. Studijsko repo apoctnlaih poOafjcTpnr ze vzgojno aaaomrsrjon© otroke vičjo Bol® m spači rine pedagoge v BeofpeaAlt norooo radi Se nič konkretnoga, kor nm niso znani Studijski prograod za yoamozm predaste# Triko ▼ , 25agw»ba kot tudi v Ljubljeni se vse bolj poetravljnjo zahtevo, dr ee ustanovi Študij skr, geop« *a delo s to kategorij© mladine* Diplomanti arbofOdfv^oSlDO Studij she s!nrodvo©a strokovni liefcl* ki jih isdnjajo svooni in republik uki ookrotari&bi a& notranjo nadeve. V dneoplim svesmega gg-kro tast ata ca notranjo zadevo Ifroodan wi listja, tor Ustih republiških sekretariatov ca notranje srtievo Bosbodnost (Srbija)« Priručnik(hrvatska)* Zaštita (HribHpaija)* Prilog (Donna in Hercegovino), Hnoo praksa Cfojvodina) In strokovni Ust (BXovnntja) ao bili objavljeni matični tnfcnnaitrtvnt članki o nladincfei deli Prvenci in o psoblsnih tretaaoa v vsgojao potoljšovnlr&h dooovih. V Priručniku jo urednik Toalslav Markovič pooler bol tudi aa ciklus obširnejših teoretičnih 5 lesifcov, ki obravnavajo matično problooo nlodinoke delinkvence od probIonov starostna dobo, preko otioloclje do teebaana ulndoletnih storilcev knsniviii dejanj« Toliko oostrvkov o m3 ličnih vidikih nlaui noise loAninr.il toto jo objavila Bo vi j a sa kriainnliafclko in kriolnolocijo v ljubljeni, ki objavlja članke o povsetfci v tujih Jezikih« S rrcbloal roloje* iaobmšovmjn in trctsiana aladoletnikov v vsgojnih s svodili se ukvarjajo ros lična podanike revije« aod njini slasti list tfpeci jalna škola* ki ca iadnja 0drt*-Senj© defektologe Jugoslavijo«. Teoretično in ) mistično obravnavajo različna vprašanja aladinatoe delinkvenco s ooolalno političnoga vidika revija Socijalna politika* ki ishaja V 13oo;.,rodu in roallčni listi* ki jih iedajnjo republiška društva - 29* - goolalziih ctelrvcfjv ln republiški ooirrafcoriofci so. ooclalno varstvo nil aoclnino politiko* 2 đocantičnlni problesi alrdlnokocn kaaansfecoct prava no ukvarjajo različno revije, ki jih v poanossalh r© ubliknh Is— dajajo druifcva provali-ov (Ariiiv aa prom l društvene nouk*, BuOi^rodi Pravni život, Bao^odi Sofia ankanitoot, Zagreb f Pravnik, Igubijaaaj I'rnvaa aisle, .iiopjoj Pravni zbornik, Pitot^voi)* R-aon lot prcvnili strokovnih revij prinašajo &>c-uaLlćno Članice iz to^a področja tudi r na lični zborniki, ki J Hi iadojojo „ravne rekuitoto. 295 * 0# f ax I E H A IVI .JEL a P I Clock) isobraSornaja epocinlnih pod«co;joT »a delo z vpojno saaoaorjaao in oolinkvuafcao ai^dino oboboja n»d obecm drS*-vcma volilen i'rslikn* Kodtoc k© Poljaka 3© nekaj desetletij oblikuj© posobne vstfojifceljo an ne riiaeojono alndino v &r-S&vaota institutu sc gpecin&ao pedosocliso v Yrrccwl, ono v Cugpaieyiji a tea deloa dolo snčoil. Kofle* da trudi an uoa volja ugotovi tor VZ* aednerodnefia kou*jz*osci vncpjiteljov no-.xllcodjonc airdine12'*, Or. so Jo probloau iaobrrdovnaja vaco-jiteljov neprilagojena c. ledine posvađalo a ©ne otresal x>roaa-lo pozornosti, « drugo ©Irani pa ae Jo aojel to j>robleta tudi oo msuoroo krmo, Cepvrv lartao v Jucoolavlji đokrj diferencirano in viooko mavifeo oplodao iaobmsbo. Isobmčovcnjo specialnih pcdodfOiSOV ac dolo a vngojno anno-narjflnlol in dolii&ventaiai aLruiolotalki oo jo v Ju£joelavlji aa:©i© v Itooiprada* Potroba po qpeciolaih vabiteljih aa to alodino jo oaroanarao velika. kljub tomu pa bo ai bilo obrsvaisvaafli vprotaje, kolibo lokih bol pofcrebujaao v Ju- ' tipnlcnrijl* d ton v awai no postavlja bo dru0o vprašanje, ali naj bo to lo viiija ali vi soka bolti* Bodenja dola aa specialne p©- 125Tc kontisroa j« bil od jJO* IZ* do visoki šoli sa speci nine pedagoge In po njihovi speoialisaoiji šele na drugi stopnji, se odpre vprašanje, koko izoblikovati zaključno izobrazbo na prvi stopnji, da bo dala možnost zagnali bve? kasen tega se glede specialnih pedagogov se delo s vzgojno soneoarjenial la delinkventnim! mladoletniki tudi postavlja potrebe po »poeialnem znanju ms le vzgojiteljev, ki skrbijo aa to mladino v specialnih zavodih v prostota času« marveč tudi se specialno znanje tistih učnih moči« ki so ukvarjajo s to mladino bodisi v zar* vodeki šoli ali na učnih mestih v ali laven zavoda« dostavlja se vprašanje« ali ne bi ob reševanju vprašanja vzgojiteljev e& problsu&tične mladino lebevnli tudi problema vzgojiteljev v dijaških domovih in domovih udeneov v gospodarstvu« — 297 ** Medtoo ko oni podlagajo trten akupno isobraSevmjo is ekonomičnih ras logov, m drugi snvsennjo »a to, da bi ge obo vreti vngojitoljev vscajnll ločeno. Pri relSevcnju vseh teh vpraCaoj 00 rnsa dobrodošlo poljske iskušalo* Puđi pri konkretnom nest rvlj naju učnega progro-on in načrta sn pooobno študij oko grupo specialnih pedagogov 8p. delo a racoon© sonenorjono in delinkventno nlađin© bi kosale iskoristiti izkušnjo oddelke sa dručbono nopriln-'jojono alcsllno drEavnege instituta se gpeclclno pedagogiko v Vnrfisvl. Ob proučevanju učnega progrma in nadrt* se to Studijsko “rupo bi VDOkdtor kesalo, da bi podesnog, dolgoletni praktik v dolu o to kategorijo mladine v vsnojnih sc** vodih, So bolj podrobno,kot jo to mogel pravnik, proučil tamknj&nje učno načrt© oddelita aa noprilrgojono mladino in učno r*og»— pooanesnlh procfcaefcov« Bouobno posoraoot naj bi ?>oHvetll slasti praktičnemu oesnanjanju oluunfcoljov m dolom ponmaosraih vegejnih snvodov. Pri ovojem d In posvoča drftavni institut se specialno pedagogiko v Varšavi posebno 3krb varoemt slušateljev s prakso v vzgojnih navodilu Velik pomen "prenosno metodologije" teoretičnega snnnja v praktično delo je ittodarll Se omenjeni VI« mednarodni kongres vzgojiteljev ooprilrgojene mladine, ko je v ovojih oklepih vedtomfe podčrtal snhtevo, da morajo Sole, ki laobrrv Sujejo vsgojlfcelje in sinodi, v katerih bodo ti alu&bovnli, najtesneje skupno delovali na iaobroSevanju bodočih vsgoji-fcoljev« Oblikovnoj o vsgojlsoljsv neprilagojene mladina je skupna naloga teoretikov in praktikov* Zeto no je na kongro- 298 eu poetovila »aht* vn, ds, uornjo aa šolah ta v*, ajltelje v večji taeri pređevati praktično predao bo biste osebe, ki recpelagejo s iakućnjaial v proktičneo vagnjraju neprilagojen* »ločine. Pri ten po, no kaže, de bi ločeno vnemali vstane od učnega osebja v noulh vtgojnih navodila* Za aa-Ureb naa ai enaae, da bi bo v caaeari ločenega Isobretievt*-nja obeh teh vrat kadrov v vagojnih a svodih pojrvljale ■češnjo na Jtoljflttait ali pa dramod po sveta* BoanrofcHD obojni se isobre&ujejo skupno* Ge twcio inoli prlnerao Colo sr vsgojal in učni Iradar v va-ioj-nih 2'rvodlh, nm no bo težko postaviti tuđi strokovno ispo-polnjevmjo sodnikov sa eledo letnike na :.ove tauelje« Lrioko si tutjiiuo, da bo dola to veliko boljše aocgln, kot pa to aoorojo od šn©8ti p^ovagojnlh oo-bod, ki bi po določenih vidikih srnjo la vzgojno zavod© v vseh rep ublikah Jugoslavia©, K dobro sastavljenom skupnom pro gramu bi bilo mogočo pritegniti vso obobojode Institucije, ki se v Jugoslaviji ukvarjajo o proufiovcajom - rialnolouklh vprašanj« V obeh državah jo tisk, ki se ukvarja z vprašanji mladinske delinkvence dokaj razvojna, Tako na Poljskem, kot v Jugoslaviji je v »odajom ooeu dosti daoopioov* v katerih najdemo obdoinao posmmmm. vprašanja a podredja drulboaoga neroda* Zn roalito od Pol jako po oo prt nos no eiomao pohvaliti a doaopiaoia, oil dcucaBno rodno publiknoijo, ki bi bila upoeinlno posvočoaa vprnonnjoa alculinokoG® oodntveu lt» stanju apoolalnogo lolatva so vn^ojitolje druSUono nopriloGOjo-no mladino kolo, do jo no Poljokoa tudi vo5 literaturo, ki so ukvarja s podasoflktol in psihološkimi probioai to nlodi-na• Zofco bi vooknkor krsrlo, dr. bi ne o to Lpoolnlao literaturo so alrullnsfc© oodniko, aoololno dolnvoo no aodlSfilh la vagojltelje v vsgojuih sovodih bližjo ©osamili In poaoofc-ioj; o Slrnko budi objavili v nadih strokovnih čoooplelh* POTZSTBX - 302 V načrtu i budijo oci© ai postavili Ud vprašanja, na katera aso to te 11 a Študijo odijovotdfci* Oro na vprcutoajaa • orisaaizsacije pooožnih organov v alndinakoo sodstvu, m cuct;oai»ocijo in iavojonja zavodskih uitropar v polavo~ uodnih skupinah in • izobraževanje kodrov. Ob proučevanju organizacijo poaožnih organov v mlrdinofeea uodatvu na toljokoo. »aao ugotovili, da oaogočc pri sodiščih wgcailz Irana pocio&aa socialno službo vodjo aspooiaiissaoijo t« ulu&be. Mo apeolaUoiroaa sodna socialna služba beži k kar najbolj bonaaa sodelovanju nodnika ca nlotoletnik© • oeolalain uolmrooa teto v , riprcevlj nine« postopku, kot pri izvrševanju vzgojnih utoopov in pri konfini roeoclnllcaoijt ulado letnika. la teh raeloujov bi kazalo v Jugoslaviji a»-dolno proud iti problod, ali no bi tudi pri nas or*; onlz iro» U cpeciallislrano oooiolno službo pri sodiščih. Uto boabolj, kor ata to po oiU rosaor to storila okrajno oodiščo v hjub-IJssni in okrožno oočLcuO v /k’grobsu Ha toljakeca m Jo izoblikovalo učinkovito eodolovmjo oodnl-ka sa nlodo lotili ko o etapni pri izvajanju voojaogt ukrepe strožjega aodaorabva startov osirooa skrbnika. Poljaka sodišča rodo v pocaoči startom, colo triko dnloč, da prirejajo rodno prodavanja o različnih vzgojnih vprašmjlh za starše oladoletnlh storilcev kaznivih dejanj. ietwKabna Jo vlogo MftfcAi nflfctii sodišč tudi pri hodnih eSmpln. poooni novoofc v iavroeva-nju »nvodskih va^o^nlh Ukrepov* Tako skupino ooo>joSaJo nepo-orodno vkldudovrnjo nladoletelkov v l'odno Industrij oko obrate ln toapodarake rgenizncije, Seprar gojenci sicca? bivajo v vogojnlh »svodih pil iragojnlh, poboljševalnih doaavlh* Ufi ta vHiSln o© občutek isolacijo, fcl ga sicer povnroSn »rvoddkl ukrep, anlSn na, naJnanJSo noro ln pribil Ra dir lolotelka oed asvoddkita VBgoJnnJea noronlnla rmscioraa na prostosti* Ta ideja, ki Je na PoXJUkea nova« tudi rrf^^nl mtttt ln bi bilo fcroba štreno tl k temu, da bi se ustvarili Sin bolJSi pogoji zn dobro organizacijo polsvobodnih ekupin v vod vsgojnih zavodih In varnih poboljševalnih donovih v Jhgoslesriji* Mo Poldokon ooo lahko ugotovili, da posvečajo veliko poaor-noot kpj&eoa, ki so udeleženi pri obravnavanju alnio le trnih storilcev tinanivth dejanj* žsodloo, da bi bilo treba sladi«* bi bebOnoou vaoru* JBcfco bi bilo troba proučiti, kako bi so v Jugoslaviji nudila sodnlkon sa calndoletnike dodatna iao-brnsba, bros katero težko opravljajo svojo dolžno ob* Polno boga oomoo pri nas laoblikovati učni načrt sa vcgojiboljo n©prllogojene alrđino, dr, bi jih kar najbolj© usposobili zn prevsgojno dolo s delinkventno in vsgojno sanooarjono alndino* Končno pa je broba posvetiti budi pooubno poaor-noat dodatni isobraabi Solcsaih socialnih dol avow in iso-brosbl prostovoljnih socialnih đolcvcov, ki oo delujejo pri obravnavanju alndn letnih storilcev kaonivlh dejanj* £ budi j n je pokušala, da bi za isboljuanje ncuSocs boja proti alndincfei delinkvenci bilo potrebno vzpostaviti če boa-noju© stike s Poljsko in cin bi non njihove Izlcučnje Idiko v onosofien koristilo* Pri organizaciji našega dola a do-Uhkvenfine almlino pa bi bilo treba ostaviti realen perapolc-tivon načrt, katerega bi ©kučoli prlsodmo uresničevati a vso resnostjo vsi v pob tov prihajajoči činitolji. Hnčrt bi raoral vsebovati orgmlsnoljo torbo sopor nlndirusko delinkvenco, iagmdnjo potrebnih »svodov in šolanje prepotrebnih kadrov. Obstoječa fletonodaj* nas no oaejujo, da bi orga-nisocijo borbo aopor aindlaako delinkvenco orgmialroli bolj* bo in šolo nato tor j ali noro bitno aprvcabe Bakonsklh prodftar*