128
Changes in the morphological and architectural characteristics of the ham-
strings muscles after exercise intervention
Abstract 
Hamstring injury is one of the most common injuries in sports. Susceptibility to these injuries is influenced by the muscle’s architectural charac-
teristics, including fascicle length and pennation angle, muscle thickness, volume and cross-sectional area. These characteristics can be modified 
by various stimuli, including resistance training. This systematic review aimed to examine and present available literature on the effects of differ-
ent exercise interventions on architectural and morphological characteristics of the hamstring muscles. The search was conducted in PubMed, 
Web of Science, Cochrane Library and Scopus in April 2024. Quality of the literature was assessed using the PEDro scale. We included 14 studies 
with comparative or control groups, which investigated the effects of exercise interventions on architectural and morphological characteristics 
of the hamstring muscles. The quality of the included studies ranged from poor to good; one study was of poor, seven were of moderate, and 
six were of good quality. In 12 out of 14 studies, eccentric exercise effectively lengthened the muscle fascicles of the hamstrings. Four studies 
found that a detraining period caused re-shortening of the biceps femoris long head (BFlh) fascicles. In nine out of 13 studies, pennation angle 
of the BFlh decreased, while one study reported an increase. After detraining, two studies found no change in the pennation angle, one found 
a decrease, and one an increase. Seven out of 14 studies observed an increase in volume, thickness, or cross-sectional area of the BFlh. Further 
research is needed to determine the most effective training variables.
Keywords: resistance training, muscle fascicle length, pennation angle, thickness, volume
Izvleček
Poškodba zadnjih stegenskih mišic (ZSM) je med najpogostejšimi v 
športu. Na dovzetnost za te poškodbe med drugim vplivajo arhitek-
turne značilnosti mišice, med katere spadajo dolžina in penacijski 
kot mišičnih fasciklov ter prečni presek, debelina in volumen mišice. 
Te značilnosti je mogoče spremeniti z različnimi dražljaji, vključno z 
vadbo proti uporu. Namen sistematičnega pregleda je bil proučiti 
in predstaviti razpoložljivo literaturo o vplivu različnih vadbenih in-
tervencij na arhitekturne in morfološke značilnosti ZSM. Literaturo 
smo iskali aprila 2024 po podatkovnih zbirkah PubMed, Web of Sci-
ence, Cohrane library in Scopus. Kakovost izbranih virov smo ocenili 
z lestvico PEDro. V pregled smo vključili 14 raziskav s primerjalno 
ali kontrolno skupino, ki so preučevale vpliv vadbenih intervencij 
na arhitekturne in morfološke značilnosti ZSM. Kakovost vključenih 
študij je segala od slabe do dobre, pri čemer je bila ena raziskava sla-
be kakovosti, sedem jih je bilo srednje kakovosti in šest dobre kako-
vosti. V 12 od 14 raziskav so avtorji ugotovili, da ekscentrična vadba 
učinkovito podaljša mišične fascikle ZSM. Štiri študije so pokazale, 
da prekinitev vadbe povzroči ponovno skrajšanje fasciklov dolge 
glave dvoglave stegenske mišice (BFlh). V devetih od 13 raziskav se 
je penacijski kot BFlh zmanjšal, v eni pa so poročali o povečanju. Po 
prekinitvi vadbe se pri dveh raziskavah penacijski kot ni spremenil, 
pri eni so zaznali zmanjšanje in pri eni povečanje. V sedmih izmed 
14 raziskav so poročali o povečanju volumna, debeline ali prečnega 
preseka BFlh. Za določitev spremenljivk vadbe, pri katerih je ta naj-
učinkovitejša, so potrebne nadaljnje raziskave. 
Ključne besede: vadba proti uporu, dolžina mišičnih fasciklov, penacijski 
kot, debelina, volumen
Brina Oblak, 
 Žiga Kozinc
Spremembe morfoloških in arhitekturnih značilnosti 
zadnjih stegenskih mišic po vadbeni intervenciji
glas mladih
129
 „Uvod
Arhitekturne značilnosti mišic, med katere 
spadajo dolžina in penacijski kot mišičnih 
fasciklov ter prečni presek, debelina in vo-
lumen mišice (Timmins, Shield idr., 2016), 
lahko izmerimo na različne načine. Ena 
izmed metod je slikanje z magnetno re-
sonanco (Timmins, Shield idr., 2016). Viso-
ka ločljivost slik omogoča prepoznavanje 
lastnosti posameznih mišic, s čimer lahko 
določimo oziroma izračunamo morfolo-
ške parametre, kot sta volumen in prečni 
presek mišice (Timmins, Shield idr., 2016). 
Magnetna resonanca z difuznim tenzorjem 
pa je bila dokazana kot zanesljiva metoda 
za določanje dolžine fasciklov, penacijske-
ga kota in prečnega preseka (Okamoto idr., 
2010; Sinha in Sinha, 2011). Cenejša, eno-
stavnejša in pogosteje uporabljena meto-
da ocenjevanja arhitekturnih značilnosti 
mišic je slikanje z ultrazvokom (Kwah idr., 
2013; Narici, 1999). Z dvodimenzionalnim 
slikanjem lahko izmerimo dolžino mišičnih 
fasciklov, penacijski kot in debelino mišice 
(Blazevich idr., 2006). Dvodimenzionalni 
ultrazvok omogoča zajetje enojne slike 
in slike z razširjenim vidnim poljem (angl. 
extended field of view) (Franchi idr., 2018). 
Enojna slika je običajno manjša (4–6 cm) 
in ne omogoča zajetja celotne dolžine mi-
šičnih fasciklov (Blazevich idr., 2006; Franchi 
idr., 2018). V tem primeru je potrebna ocena 
dolžine fasciklov z metodami ekstrapolaci-
je različnih linearnih približkov na podlagi 
izmerjenih vrednosti debeline mišice in pe-
nacijskega kota (Blazevich idr., 2006; Kellis 
idr., 2009). Nekoliko zanesljivejše je slikanje 
z razširjenim vidnim poljem (Franchi idr., 
2018), ki je pri dolgi glavi dvoglave stegen-
ske mišice (angl. biceps femoris long head 
– v nadaljevanju: BFlh) pokazalo odlično 
ponovljivost (Seymore idr., 2017). 
Poškodba zadnjih stegenskih mišic (v na-
daljevanju: ZSM) je ena izmed najpogo-
stejših pri nogometu, ragbiju, ameriškem 
in avstralskem nogometu ter sprintu (Biz 
idr., 2021; Brooks idr., 2006; Elliott idr., 2011; 
Kerkhoffs idr., 2013; Orchard in Seward, 
2002; Timmins idr., 2015; Yeung idr., 2009), 
za katero je značilna zelo visoka stopnja 
tveganja za ponovitev poškodbe, te se po-
javi v 16–54 % primerov (Arnason idr., 2008; 
Ekstrand idr., 2012; Hägglund idr., 2013; J. 
W. Orchard idr., 2013). Izmed ZSM je naj-
pogosteje poškodovana BFlh (Bourne idr., 
2017). Poškodba pogosto nastane pri teku 
pri velikih hitrostih, predvsem v končni fazi 
zamaha, saj je takrat mišica v raztegnjenem 
položaju in je sočasno podvržena velikim 
ekscentričnim obremenitvam (Heider-
scheit idr., 2005; Schache idr., 2009). Na do-
vzetnost za poškodbe med drugim vpliva-
jo arhitekturne značilnosti mišice (Brockett 
idr., 2004). Od teh so odvisni tudi dolžina 
mišice, največja proizvedena sila, odnos 
med silami in hitrost mišične kontrakcije 
(Lieber in Fridén, 2000). Dolžina mišičnih 
fasciklov je povezana z odnosoma med silo 
in hitrostjo ter silo in dolžino, ki neposre-
dno vplivata na funkcijo mišice (Medeiros 
idr., 2020).
Dokazano je bilo, da so mišični fascikli po 
poškodbi BFlh krajši in penacijski kot večji 
v primerjavi z nepoškodovano mišico (Tim-
mins idr., 2015). To je lahko tudi eden izmed 
razlogov za večjo verjetnost ponovne po-
škodbe pri predhodno poškodovanih miši-
cah (Brooks idr., 2006). To potrjuje navedba, 
da je bila pri profesionalnih nogometaših 
z mišičnimi fascikli, krajšimi od 10,56 cm, 
ugotovljena za približno štirikrat večja 
verjetnost poškodbe ZSM kot pri športni-
kih z daljšimi fascikli (Timmins, Bourne idr., 
2016). Avtorji so poleg tega zaznali, da se je 
pri vsakem podaljšanju fasciklov za 0,5 cm 
verjetnost poškodbe zmanjšala za pribli-
žno 74 %. Glavna razlaga za večje tveganje 
za poškodbo pri krajših mišičnih fasciklih 
je manjše število zaporednih sarkomer v 
mišičnem vlaknu (Marchiori idr., 2022). To 
poveča možnost, da se mišica pri velikem 
raztegu preobremeni in poškoduje zaradi 
močnih ekscentričnih kontrakcij (Marchiori 
idr., 2022), kakršne opazimo v končni fazi 
zamaha pri teku pri velikih hitrostih (Hei-
derscheit idr., 2010). Nasprotno, več zapore-
dnih sarkomer v mišičnem vlaknu izboljša 
sposobnost mišice za proizvodnjo sile pri 
večjih dolžinah (Brockett idr., 2001). 
Arhitekturne značilnosti mišice so prilago-
dljive in jih je mogoče spremeniti z različ-
nimi dražljaji (Timmins, Shield idr., 2016). 
Kot možnost preventive in rehabilitacije po 
poškodbi ZSM je med najbolj raziskovanimi 
pristopi ekscentrična vadba. Ta naj bi med 
drugim podaljšala mišične fascikle (Mede-
iros idr., 2020) in zmanjšala verjetnost za 
poškodbo (Goode idr., 2015). Pregled litera-
ture iz leta 2016 je pokazal, da koncentrična 
vadba proti uporu povzroči povečanje pe-
nacijskega kota s hipertrofijo, medtem ko 
so učinki ekscentrične vadbe proti uporu 
na penacijski kot bolj variabilni, in sicer se 
ta lahko poveča oziroma zmanjša ali pa pri 
njem ni sprememb (Ema idr., 2016). Pove-
čanje penacijskega kota velja za strategijo 
varčevanja s prostorom, ki omogoča ume-
stitev mišičnih vlaken z večjim premerom 
v omejen prostor med aponevrozami (Ema 
idr., 2016). Funkcionalni pomen zmanjšanja 
penacijskega kota po ekscentrični vadbi pa 
je trenutno nejasen in zahteva nadaljnje 
raziskave (Marušič idr., 2020).
Vpliv ekscentrične vadbe na arhitektur-
ne in morfološke značilnosti ZSM je tema 
čedalje več raziskav, a kljub temu na tem 
področju pogrešamo članek, ki bi na enem 
mestu povzel vplive različnih vadbenih in-
tervencij. Namen našega sistematičnega 
pregleda je bil torej pregledati in predsta-
viti razpoložljivo literaturo s področja vpliva 
različnih vadbenih intervencij na arhitek-
turne in morfološke značilnosti ZSM. 
 „Metode 
Iskalna strategija
Do literature o naprednih metodah za 
vrednotenje morfoloških in arhitekturnih 
značilnosti mišic smo dostopali aprila 2024 
prek elektronskih podatkovnih zbirk Pub-
Med, Web of Science, Cochrane library in 
Scopus. Uporabili smo naslednji iskalni niz: 
(morpholog* OR structur* OR architecture 
OR fascicle length OR pennation angle OR 
volume OR cross-section) AND (change OR 
adaptation) AND hamstring AND (injury OR 
rehabilitation). V zbirkah Cochrane library 
in Scopus smo vire z iskalnim nizom iskali 
po naslovu, povzetku in ključnih besedah. 
Zadetke, pridobljene z iskalnim nizom, smo 
uvozili v brezplačni program Zotero (6.0.36). 
V programu smo odstranili dvojnike, zadet-
ke pregledali na podlagi naslova in povzet-
ka ter izločili neustrezne. Nato smo preverili 
dostopnost raziskav s celotnim besedilom 
in izločili tiste, do katerih ni bilo mogoče 
dostopati v celoti. Po pregledu raziskav z 
dostopnim celotnim besedilom smo na 
podlagi vključitvenih in izključitvenih meril 
izločili neustrezne.
Vključitveni in izključitveni 
kriteriji
Z orodjem PICOS (Methley idr., 2014) smo 
določili vključitvene in izključitvene kriteri-
je, predstavljene v Tabeli 1. Poleg tega smo 
se omejili na literaturo, objavljeno v zadnjih 
desetih letih. 
Ocena kakovosti raziskav
Metodološko kakovost raziskav smo ocenili 
z lestvico PEDro. S to smo jim dodelili oce-
no 1–10, pri čemer ocene 1–3 predstavljajo 
slabo kakovost, 4 in 5 pomenita srednjo ka-
kovost, raziskave, ocenjene s 6–8,  so dobre 
130
kakovosti, tiste z ocenama 9 in 10 pa odlič-
ne kakovosti (Cashin in McAuley, 2020). 
 „Rezultati
Povzetek iskanja literature
Z uporabo iskalnega niza smo iz podatkov-
nih zbirk pridobili 699 zadetkov. Odstranili 
smo 235 dvojnikov ter na podlagi naslova 
in povzetka pregledali 464 zadetkov, od 
tega smo jih izločili 431. Izmed preostalih 
33 nam štirih ni uspelo pridobiti v celoti. 
Preostale raziskave smo pregledali v celoti 
ter na podlagi vključitvenih in izključitvenih 
kriterijev izločili 15 neustreznih. V sistema-
tični pregled smo tako vključili 14 raziskav. 
Potek zbiranja in izključevanja literature je 
povzet na diagramu poteka pregleda lite-
rature po sistemu PRISMA na Sliki 1. 
V sistematični pregled smo vključili 14 in-
tervencijskih raziskav s primerjalno ali kon-
trolno skupino, v katerih je skupno sodelo-
val 401 preiskovanec. V vseh raziskavah so 
ugotavljali vpliv različnih intervencij vadbe 
proti uporu na arhitekturne in morfološke 
značilnosti ZSM. Pri štirih raziskavah (Ma-
rušič idr., 2020; Ribeiro-Alvares idr., 2018; 
Seymore idr., 2017; Özdamar idr., 2022) so 
raziskovalci vadbeno intervencijo primer-
jali s pasivno kontrolno skupino, medtem 
ko so v preostalih desetih primerjali raz-
lične vadbene pristope (Bourne idr., 2017; 
Carmichael idr., 2022; Duhig idr., 2019; Guex 
idr., 2016; Marchiori idr., 2022; Pollard idr., 
2019; Presland idr., 2020; Suskens idr., 2023; 
Timmins idr., 2021; Timmins, Ruddy idr., 
2016). Intervencije so trajale od najmanj 
treh (Guex idr., 2016) do 39 tednov (Tim-
mins idr., 2021). V štirih raziskavah so bili 
vključeni tako moški kot ženske (Guex idr., 
2016; Marušič idr., 2020; Ribeiro-Alvares idr., 
2018; Seymore idr., 2017), medtem ko so bili 
v preostalih desetih vključeni le moški pre-
iskovanci (Bourne idr., 2017; Carmichael idr., 
2022; Duhig idr., 2019; Marchiori idr., 2022; 
Pollard idr., 2019; Presland idr., 2020; Su-
skens idr., 2023; Timmins idr., 2016; Timmins 
idr., 2021; Özdamar idr., 2022). V Preglednici 
2 so predstavljene osnovne značilnosti in 
ugotovitve raziskav.
Ocena kakovosti
Kakovost vključenih raziskav je segala od 
slabe do dobre, pri čemer je bila ena razi-
skava slabe kakovosti (Seymore idr., 2017), 
sedem jih je bilo srednje kakovosti (Bourne 
idr., 2017; Guex idr., 2016; Marušič idr., 2020; 
Pollard idr., 2019; Ribeiro-Alvares idr., 2018; 
Timmins idr., 2021; Özdamar idr., 2022) in 
Tabela 1.
Vključitveni in izključitveni kriteriji
PICOS Vključitveni kriteriji Izključitveni kriteriji
P (population)
Zdravi posamezniki, športniki in nešportniki vseh 
starosti, brez poškodb ZSM ali po njej
Posamezniki po poškodbi ACL ali z drugimi patologijami 
(osteoartritis, cerebralna paraliza, poškodbe hrbtenjače)
I (intervention)
Različne oblike vadbenih intervencij (ekscentrična, 
koncentrična, izometrična, izoinercijska vadba …)
Brez vadbene intervencije
C (comparison) Primerjalna vadbena intervencija, kontrolna skupina Primerjava vpliva različnih količin intervencije
O (outcome)
Mišična arhitektura in morfologija ZSM (dolžina mišič-
nih fasciklov, penacijski kot, prečni presek, volumen, 
debelina mišice) 
Opazovana samo mišična jakost ali zmogljivost, arhitekturne 
in morfološke značilnosti, spremljanje le med izvajanjem 
vadbe
S (study design)
Intervencijske študije s primerjalno ali kontrolno 
skupino, randomizirane kontrolirane študije
Sistematični pregledi, komentarji, pisma uredniku, študije 
primera, izvlečki konferenc
Legenda: ACL – sprednja križna vez (angl. anterior cruciate ligament), ZSM – zadnje stegenske mišice
Slika 1. Diagram poteka pregleda literature po sistemu PRISMA (prirejeno po Page idr., 2021)
glas mladih
131
Ta
be
la
 2
.
Zn
ač
iln
os
ti 
in
 g
la
vn
e 
ug
ot
ov
itv
e 
ra
zi
sk
av
Av
to
r i
n 
le
to
 
O
ce
na
 
PE
D
ro
 P
re
isk
ov
an
ci
In
te
rv
en
ci
ja
 
M
er
a 
iz
id
a 
G
la
vn
e 
ug
ot
ov
itv
e
(Ö
zd
am
ar
 
id
r.,
 2
02
2)
4/
10
Se
de
nt
ar
no
 a
kt
iv
ni
 m
oš
ki
N
 =
 4
0 
(2
0 
ES
; 2
0 
KS
)
St
ar
os
t =
 1
8–
30
 le
t
Te
ža
 (k
g)
 =
 7
4,
0 
± 
2,
8 
ES
; 7
4,
0 
± 
2,
3 
KS
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 n
i n
av
ed
en
o
ES
: n
or
di
jsk
a 
va
ja
KS
: n
i n
av
ed
en
o 
10
 te
dn
ov
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 1
 x
 te
de
ns
ko
 2
 x
 5
 p
on
ov
i-
te
v 
do
 3
 x
 te
de
ns
ko
 3
 x
 1
2-
10
-8
 p
on
ov
ite
v
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 p
ov
rš
in
a 
BF
lh
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 S
Z 
po
ve
ča
nj
e 
v 
ES
 (p
 =
 0
,0
02
) p
o 
9 
te
dn
ih
 n
or
di
jsk
e 
va
je
 in
 S
Z 
m
an
jši
 p
en
ac
ijs
ki
 p
o 
10
 te
dn
ih
 
pr
ek
in
itv
e 
va
db
e 
(p
 =
 0
,0
00
1)
 k
ot
 p
o 
ko
nc
u 
in
te
rv
en
ci
je
. 
Po
vr
šin
a 
BF
lh
: S
Z 
po
ve
ča
nj
e 
v 
ES
 (p
 =
 0
,0
06
) p
o 
9 
te
dn
ih
 n
or
di
jsk
e 
va
je
 in
 S
Z 
m
an
jš
a 
po
vr
šin
a 
po
 1
0 
te
dn
ih
 
pr
ek
in
itv
e 
va
db
e 
(p
 =
 0
,0
01
) k
ot
 p
o 
ko
nc
u 
in
te
rv
en
ci
je
.
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: b
re
z 
SZ
 s
pr
em
em
b.
(R
ib
ei
ro
-
-A
lv
ar
es
 id
r.,
 
20
18
)
4/
10
Te
le
sn
o 
ak
tiv
ni
 m
oš
ki
 in
 ž
en
sk
e
N
 =
 2
0 
(1
0 
ES
; 1
0 
KS
)
St
ar
os
t =
 2
3,
7 
± 
3,
3 
ES
; 2
6,
0 
± 
2,
7 
KS
Te
ža
 (k
g)
 =
 5
9,1
 ±
 1
2,
8 
ES
; 6
3,
7 
± 
11
,1
 K
S
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
65
,1
 ±
 9
,0
 E
S;
 1
66
,4
 ±
 7
,2
 K
S
ES
: n
or
di
jsk
a 
va
ja
KS
: b
re
z 
in
te
rv
en
ci
je
4 
te
dn
e,
 2
 x
 te
de
ns
ko
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 3
 x
 6
 p
on
ov
ite
v 
do
 3
 x
 1
0 
po
no
vi
te
v
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 d
eb
el
in
a 
BF
lh
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: S
Z 
po
ve
ča
nj
e 
v 
ES
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 2
,7
7)
.
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 S
Z 
zm
an
jš
an
je
 v
 E
S 
(p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,2
7)
.
D
eb
el
in
a 
BF
lh
: b
re
z 
SZ
 s
pr
em
em
b.
(S
ey
m
or
e 
id
r.,
 
20
17
)
3/
10
Re
kr
ea
tiv
no
 a
kt
iv
ni
 m
oš
ki
 in
 ž
en
sk
e
N
 =
 2
0 
(1
0 
ES
; 1
0 
KS
)
St
ar
os
t =
18
,3
 ±
 0
,5
 E
S;
 1
9,
9 
± 
1,
2 
KS
Te
ža
 (k
g)
 =
 7
1,
3 
± 
15
,9
 E
S;
 6
4,
1 
± 
12
,1
 K
S
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
70
 ±
 1
0 
ES
; 1
60
 ±
 1
0 
KS
ES
: n
or
di
jsk
a 
va
ja
KS
: b
re
z 
in
te
rv
en
ci
je
6 
te
dn
ov
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 2
 x
 5
 p
on
ov
ite
v 
1 
x 
te
de
ns
ko
 
do
 3
 x
 1
2-
10
-8
 p
on
ov
ite
v 
3 
x 
te
de
ns
ko
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 v
ol
um
en
 B
Fl
h
Vo
lu
m
en
 B
Fl
h:
 S
Z 
po
ve
ča
nj
e 
v 
ES
 (p
 <
 0
,0
5,
 d
 =
 1
,6
3)
.
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: b
re
z 
SZ
 s
pr
em
em
b.
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 b
re
z 
SZ
 s
pr
em
em
b.
(M
ar
uš
ič
 id
r.,
 
20
20
)
4/
10
Re
kr
ea
tiv
no
 a
kt
iv
ni
 m
oš
ki
 in
 ž
en
sk
e
N
 =
 3
4 
(1
8 
ES
; 1
6 
KS
) 
St
ar
os
t =
 2
4,
2 
± 
2,
1 
ES
; 2
3,
0 
± 
2,
8 
KS
Te
ža
 (k
g)
 =
 7
3,
0 
± 
14
,3
 E
S;
 7
5,
1 
± 
15
,1
 K
S
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
77
 ±
 9
 E
S;
 1
79
 ±
 7
 K
S
ES
: m
od
ifi
ci
ra
na
 n
or
di
jsk
a 
va
ja
 (7
5°
 u
po
gi
ba
 k
ol
ka
) i
n 
dr
sn
a 
va
ja
 (a
ng
l. 
gl
id
er
) z
 u
te
žj
o
KS
: b
re
z 
in
te
rv
en
ci
je
6 
te
dn
ov
, 1
2 
va
db
en
ih
 e
no
t, 
st
op
nj
ev
an
je
 o
d 
2 
x 
5 
po
no
vi
te
v 
do
 3
 x
 8
 p
on
ov
ite
v
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 d
eb
el
in
a 
BF
lh
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: S
Z 
po
da
ljš
an
je
 v
 E
S 
(p
 <
 0
,0
1,
 d
 =
 1
,12
). 
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 S
Z 
zm
an
jš
an
je
 v
 E
S 
(p
 <
 0
,0
1,
 d
 =
 1
,3
1)
.
D
eb
el
in
a 
BF
lh
: b
re
z 
SZ
 s
pr
em
em
b.
(D
uh
ig
 id
r.,
 
20
19
)
6/
10
Re
kr
ea
tiv
no
 a
kt
iv
ni
 m
oš
ki
N
 =
 3
0 
(1
5 
ES
1;
 1
5 
ES
2)
St
ar
os
t =
 2
3,
7 
± 
4,
8 
ES
1;
 2
2,
7 
± 
3,
9 
ES
2
Te
ža
 (k
g)
 =
 8
3,
8 
± 
14
,6
 E
S1
; 8
6,
2 
± 
15
,4
 E
S2
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
81
,3
 ±
 6
,9
 E
S1
; 1
78
,3
 ±
 5
,8
 
ES
2
ES
1:
 n
or
di
jsk
a 
va
ja
 z
 u
te
žj
o
ES
2:
 e
no
no
žn
i k
on
ce
nt
rič
ni
 u
po
gi
b 
ko
le
na
 n
a 
tr
en
až
er
ju
5 
te
dn
ov
, 9
 v
ad
be
ni
h 
en
ot
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 2
 x
 6
 p
on
o-
vi
te
v 
do
 5
 x
 6
 p
on
ov
ite
v
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 d
eb
el
in
a 
BF
lh
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: S
Z 
po
da
ljš
an
je
 v
 E
S1
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 2
,0
) i
n 
SZ
 s
kr
aj
ša
nj
e 
v 
ES
2 
(p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 0
,9
2)
, S
Z 
ra
zl
ik
a 
m
ed
 s
ku
pi
na
m
a 
(p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 2
,5
7)
.
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 S
Z 
zm
an
jš
an
je
 v
 E
S1
 (p
 =
 0
,0
01
, d
 =
 0
,5
2)
 in
 S
Z 
po
ve
ča
nj
e 
v 
ES
2 
(p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,6
9)
, S
Z 
ra
zl
ik
a 
m
ed
 s
ku
pi
na
m
a 
(p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 2
,0
7)
.
D
eb
el
in
a 
BF
lh
: S
Z 
po
ve
ča
nj
e 
v 
ES
1 
(p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 0
,7
3)
 in
 E
S2
 (p
 =
 0
,0
05
, d
 =
 0
,4
3)
, b
re
z 
SZ
 ra
zl
ik
 m
ed
 s
ku
pi
na
-
m
a 
(p
 =
 0
,8
68
, d
 =
 0
,0
3)
.
(T
im
m
in
s, 
Ru
dd
y 
id
r.,
 
20
16
)
6/
10
Re
kr
ea
tiv
no
 a
kt
iv
ni
 m
oš
ki
N
 =
 2
8 
(1
4 
ES
1;
 1
4 
ES
2)
St
ar
os
t =
 2
1,
2 
± 
2,
7 
ES
1;
 2
3,
4 
± 
5,
1 
ES
2
Te
ža
 (k
g)
 =
 7
7,9
 ±
 9
,3
 E
S1
; 7
6,
2 
± 
7,1
 E
S2
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
81
 ±
 6
 E
S1
; 1
81
 ±
 7
 E
S2
ES
1:
 e
ks
ce
nt
rič
na
 v
ad
ba
 n
a 
iz
ok
in
et
ič
ne
m
 d
in
am
om
et
ru
ES
2:
 k
on
ce
nt
rič
na
 v
ad
ba
 n
a 
iz
ok
in
et
ič
ne
m
 d
in
am
o-
m
et
ru
6 
te
dn
ov
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 4
 x
 6
 p
on
ov
ite
v 
2 
x 
te
de
ns
ko
 
do
 6
 x
 8
 p
on
ov
ite
v 
3 
x 
te
de
ns
ko
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 d
eb
el
in
a 
BF
lh
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: S
Z 
po
da
ljš
an
je
 v
 E
S1
 (p
 <
 0
,0
5,
 d
 =
 2
,6
–2
,9
8)
 in
 S
Z 
sk
ra
jš
an
je
 v
 E
S2
 v
 (p
 <
 0
,0
5,
 d
 =
 -1
,6
2-
 
(-0
,9
6)
). 
Po
 4
-t
ed
en
sk
i p
re
ki
ni
tv
i v
ad
be
 s
e 
je
 d
ol
ži
na
 v
 E
S1
 S
Z 
zm
an
jš
al
a 
(p
 <
 0
,0
5,
 d
 =
 -1
,7
3-
(-1
,5
5)
) v
 p
rim
er
ja
vi
 z
 
do
lž
in
o 
po
 k
on
cu
 in
te
rv
en
ci
je
.
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 S
Z 
zm
an
jš
an
je
 v
 E
S1
 (p
 <
 0
,0
5,
 d
 =
 -1
,3
0-
(-0
,8
5)
) i
n 
SZ
 p
ov
eč
an
je
 v
 E
S2
 (p
 <
 0
,0
5,
 d
 =
 1
,6
0–
2,
50
).
D
eb
el
in
a 
BF
lh
: b
re
z 
SZ
 s
pr
em
em
b.
(S
us
ke
ns
 id
r.,
 
20
23
)
6/
10
Ko
ša
rk
ar
ji 
N
 =
 5
3 
(1
9 
ES
1;
 1
6 
ES
2;
 1
8 
KS
)
St
ar
os
t =
 1
9,
7 
± 
3,
1 
ES
1;
 2
5,
3 
± 
8,
9 
ES
2;
 
22
,1
 ±
 6
,2
 K
S
Te
ža
 (k
g)
 =
 8
4,
9 
± 
10
,2
 E
S1
; 8
6,
3 
± 
12
,9
 E
S2
; 
87
,3
 ±
 1
2,
6 
KS
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
90
,9
 ±
 8
,4
 E
S1
; 1
89
,8
 ±
 1
0,
1 
ES
2;
 1
92
,1
 ±
 1
0,
1 
KS
ES
1:
 n
or
di
jsk
a 
va
ja
ES
2:
 e
no
no
žn
i m
rt
vi
 d
vi
g 
z 
ro
ka
m
i v
 v
zr
oč
en
ju
 (a
ng
l. 
di
ve
r)
KS
: b
re
z 
in
te
rv
en
ci
je
12
 te
dn
ov
, 2
 x
 te
de
ns
ko
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 2
 x
 5
 p
on
ov
i-
te
v 
do
 3
 x
 1
0-
9-
8 
po
no
vi
te
v
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij -
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 v
ol
um
en
 B
Fl
h,
 
SM
 in
 S
T
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v:
 S
Z 
ve
čj
e 
po
ve
ča
nj
e 
do
lž
in
e 
fa
sc
ik
lo
v 
ST
 p
ri 
ES
1 
v 
pr
im
er
ja
vi
 s 
KS
 (p
 =
 0
,0
26
).
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
: S
Z 
ve
čj
e 
zm
an
jš
an
je
 k
ot
a 
fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
 p
ri 
ES
2 
v 
pr
im
er
ja
vi
 s 
KS
 (p
 =
 0
,0
39
).
Vo
lu
m
en
: b
re
z 
SZ
 s
pr
em
em
b.
(G
ue
x 
id
r.,
 
20
16
)
5/
10
Re
kr
ea
tiv
no
 a
kt
iv
ni
 m
oš
ki
 in
 ž
en
sk
e
N
 =
 2
2 
(1
1 
ES
1;
 1
1 
ES
2)
St
ar
os
t =
 2
8 
± 
4,
5 
ES
1;
 2
7,3
 ±
 3
,9
 E
S2
Te
ža
 (k
g)
 =
 6
4,
0 
± 
12
,7
 E
S1
; 6
6,
0 
± 
13
,6
 E
S2
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
70
,7
 ±
 5
,9
 E
S1
; 1
73
,5
 ±
 1
0,
8 
ES
2
ES
1:
 e
ks
ce
nt
rič
ni
 iz
te
g 
ko
le
na
 p
ri 
do
lg
i d
ol
ži
ni
 n
a 
iz
ok
i-
ne
tič
ne
m
 d
in
am
om
et
ru
 
ES
2:
 e
ks
ce
nt
rič
ni
 iz
te
g 
ko
le
na
 p
ri 
kr
at
ki
 d
ol
ži
ni
 n
a 
iz
ok
in
et
ič
ne
m
 d
in
am
om
et
ru
 
3 
te
dn
e,
 8
 v
ad
be
ni
h 
en
ot
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 3
 x
 8
 p
on
ov
i-
te
v 
2 
x 
te
de
ns
ko
 d
o 
5 
x 
8 
po
no
vi
te
v 
3 
x 
te
de
ns
ko
D
ol
ži
na
 in
 
pe
na
ci
jsk
i k
ot
 
fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: S
Z 
po
da
ljš
an
je
 v
 E
S1
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 0
,8
9)
 in
 E
S2
 (p
 <
 0
,0
1,
 d
 =
 0
,5
7)
, z
 v
eč
jo
 v
el
ik
os
tjo
 
uč
in
ka
 v
 E
S1
.
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 b
re
z 
SZ
 s
pr
em
em
b.
132
Av
to
r i
n 
le
to
 
O
ce
na
 
PE
D
ro
 P
re
isk
ov
an
ci
In
te
rv
en
ci
ja
 
M
er
a 
iz
id
a 
G
la
vn
e 
ug
ot
ov
itv
e
(P
ol
la
rd
 id
r.,
 
20
19
)
5/
10
Re
kr
ea
tiv
no
 a
kt
iv
ni
 m
oš
ki
N
 =
 3
0 
(1
0 
ES
1;
 1
0 
ES
2;
 1
0 
ES
3)
St
ar
os
t =
 2
4 
± 
4 
ES
1;
 2
4 
± 
4 
ES
2;
 2
3 
± 
3 
ES
3
Te
ža
 (k
g)
 =
 7
7 
± 
12
 E
S1
; 7
8 
± 
11
 E
S2
; 
79
 ±
 1
1 
ES
3 
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
78
 ±
 6
 E
S1
; 1
81
 ±
 5
 E
S2
; 
79
 ±
 1
2 
ES
3
ES
1:
 n
or
di
jsk
a 
va
ja
 
ES
2:
 n
or
di
jsk
a 
va
ja
 z
 u
te
žj
o
ES
3:
 n
or
di
jsk
a 
va
ja
 s 
so
ča
sn
im
 iz
te
go
m
 k
ol
ko
v 
z 
ut
ež
jo
6 
te
dn
ov
, z
m
an
jš
an
je
 o
d 
4 
x 
6 
po
no
vi
te
v 
2 
x 
te
de
ns
ko
 
do
 2
 x
 4
 p
on
ov
itv
e 
1 
x 
te
de
ns
ko
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 d
eb
el
in
a 
BF
lh
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: S
Z 
po
da
ljš
an
je
 v
 E
S2
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,4
1)
, p
o 
1 
te
dn
u 
pr
ek
in
itv
e 
va
db
e 
pa
 s
e 
je
 d
ol
ži
na
 
v 
ES
2 
SZ
 s
kr
aj
ša
la
 (p
 =
 0
,0
21
, d
 =
 –
0,
86
). 
Po
 2
 te
dn
ih
 p
re
ki
ni
tv
e 
va
db
e 
je
 p
riš
lo
 d
o 
SZ
 s
kr
aj
ša
nj
a 
v 
pr
im
er
ja
vi
 z
 
do
lž
in
o 
po
 k
on
cu
 in
te
rv
en
ci
je
 v
 E
S1
 (p
 =
 0
,0
19
, d
 =
 –
1,
03
) i
n 
ES
2 
(p
 =
 0
,0
01
, d
 =
 –
1,
30
), 
ki
 s
e 
je
 n
ad
al
je
va
lo
 tu
di
 
do
 4
 te
dn
ov
 p
re
ki
ni
tv
e 
va
db
e 
(p
 =
 0
,0
05
, d
 =
 –
1,
20
 E
S1
; p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 –
1,
59
 E
S2
).
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 S
Z 
uč
in
ek
 č
as
a 
(p
 <
 0
,0
01
), 
z 
ve
čj
o 
ve
lik
os
tjo
 u
či
nk
a 
zm
an
jš
an
ja
 k
ot
a 
v 
ES
2.
 P
o 
2 
te
dn
ih
 
pr
ek
in
itv
e 
va
db
e 
po
ve
ča
nj
e 
ko
ta
 v
 E
S2
 (d
 =
 0
,9
7)
 in
 E
S1
 (d
 =
 0
,7
0)
.
(P
re
sl
an
d 
id
r.,
 
20
20
)
6/
10
Re
kr
ea
tiv
no
 a
kt
iv
ni
 m
oš
ki
N
 =
 2
0 
(1
0 
ES
1;
 1
0 
ES
2)
St
ar
os
t =
 2
9,
2 
± 
6,
2 
ES
1;
 2
6,
4 
± 
4,
1 
ES
2
Te
ža
 (k
g)
 =
 7
8,
5 
± 
7,2
 E
S1
; 8
1,
5 
± 
13
,5
 E
S2
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
76
,9
 ±
 9
,0
 E
S1
; 1
79
,6
 ±
 6
,4
 
ES
2
ES
1:
 u
po
gi
b 
ko
le
na
 n
a 
IZ
N
 s 
po
ud
ar
je
no
 e
ks
ce
nt
rič
no
 
fa
zo
ES
2:
 u
po
gi
b 
ko
le
na
 n
a 
IZ
N
6 
te
dn
ov
, 2
 x
 te
de
ns
ko
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 4
 x
 6
 p
on
ov
ite
v 
do
 5
 x
 6
 p
on
ov
ite
v
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 d
eb
el
in
a 
BF
lh
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: S
Z 
ve
čj
e 
po
da
ljš
an
je
 v
 in
te
rv
en
ci
jsk
i n
og
i E
S1
 v
 p
rim
er
ja
vi
 z
 n
as
pr
ot
no
 n
og
o 
(iz
va
ja
la
 
sa
m
o 
ko
nc
en
tr
ič
ni
 d
el
 v
aj
e)
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,7
2)
, v
 p
rim
er
ja
vi
 z
 in
te
rv
en
ci
jsk
o 
no
go
 E
S2
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,6
0)
 in
 v
 
pr
im
er
ja
vi
 s 
ko
nt
ro
ln
o 
no
go
 E
S2
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,7
8)
. 
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 S
Z 
ve
čj
e 
zm
an
jš
an
je
 v
 in
te
rv
en
ci
jsk
i n
og
i E
S1
 v
 p
rim
er
ja
vi
 z
 n
as
pr
ot
no
 n
og
o 
(p
 =
 0
,0
05
, 
d 
= 
–0
,9
5)
 in
 v
 p
rim
er
ja
vi
 z
 in
te
rv
en
ci
jsk
o 
no
go
 E
S2
 (p
 =
 0
,0
14
, d
 =
 –
0,
63
).
(M
ar
ch
io
ri 
id
r.,
 2
02
2)
6/
10
Ig
ra
lc
i r
ag
bi
ja
N
 =
 2
3 
(1
2 
ES
1;
 1
1 
ES
2)
St
ar
os
t =
 2
6,
7 
± 
4,
9 
ES
1;
 2
5,
8 
± 
3,
9 
ES
2
Te
ža
 (k
g)
 =
 9
4,
8 
± 
16
,8
 E
S1
; 9
4,
5 
± 
19
,6
 E
S2
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
78
 ±
 5
 E
S1
; 1
77
 ±
 4
 E
S2
ES
1:
 n
or
di
jsk
a 
va
ja
ES
2:
 m
rt
vi
 d
vi
g 
z 
iz
te
gn
je
ni
m
i n
og
am
i p
ri 
75
 %
 1
RM
5 
te
dn
ov
, 2
 x
 te
de
ns
ko
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 2
 x
 8
 p
on
ov
ite
v 
do
 4
 x
 1
2 
po
no
vi
te
v
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 d
eb
el
in
a 
BF
lh
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: S
Z 
uč
in
ek
 č
as
a 
(p
 <
 0
,0
01
) s
 S
Z 
ve
čj
im
 p
ov
eč
an
je
m
 v
 E
S1
 (p
 =
 0
,0
15
).
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 S
Z 
uč
in
ek
 č
as
a 
(p
 <
 0
,0
01
) b
re
z 
SZ
 ra
zl
ik
 m
ed
 s
ku
pi
na
m
a.
D
eb
el
in
a 
BF
lh
: S
Z 
uč
in
ek
 č
as
a 
(p
 <
 0
,0
01
) b
re
z 
SZ
 ra
zl
ik
 m
ed
 s
ku
pi
na
m
a.
(T
im
m
in
s i
dr
., 
20
21
)
4/
10
Pr
of
es
io
na
ln
i n
og
om
et
aš
i 
N
 =
 2
7 
(1
4 
ES
; 1
3 
ES
2)
St
ar
os
t =
 2
3 
± 
3 
ES
1;
 2
2 
± 
3 
ES
2
Te
ža
 (k
g)
 =
 8
2,
7 
± 
3,
9 
ES
1;
 7
8,
3 
± 
6,
8 
ES
2
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
86
 ±
 7
 E
S1
; 1
84
 ±
 7
 E
S2
ES
1:
 n
or
di
jsk
a 
va
ja
 z
 u
te
žj
o
ES
2:
 m
rt
vi
 d
vi
g 
z 
iz
te
gn
je
ni
m
i n
og
am
i n
a 
IZ
N
39
 te
dn
ov
, 2
 x
 te
de
ns
ko
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v 
in
 d
eb
el
in
a 
BF
lh
D
ol
žin
a 
fa
sc
ikl
ov
 B
Fl
h:
 S
Z 
po
da
ljš
an
je
 v
 E
S1
 in
 E
S2
 p
o 
pe
tih
 te
dn
ih
 in
te
rv
en
ci
je
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 0
,99
 E
S1
; p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 0
,8
3 
ES
2)
 te
r S
Z 
zm
an
jša
nj
e 
v 
ob
eh
 sk
up
in
ah
 p
o 
4 
te
dn
ih
 o
dm
or
a 
od
 v
ad
be
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 –
1,7
2 
ES
1; 
p 
< 
0,
00
1, 
d 
= 
–1
,2
7 
ES
2)
 v
 
pr
im
er
ja
vi
 s 
pr
ej
šn
jo
 m
er
itv
ijo
. P
o 
ko
nc
u 
in
te
rv
en
ci
je
 fa
sc
ikl
i v
 o
be
h 
sk
up
in
ah
 S
Z 
da
ljš
i o
d 
izh
od
išč
ne
 v
re
dn
ot
i (
p 
< 
0,
00
1, 
d 
= 
1,7
3 
ES
1; 
p 
< 
0,
00
1, 
d 
= 
1,9
9 
ES
2)
, b
re
z S
Z 
ra
zli
k m
ed
 sk
up
in
am
a.
Pe
na
ci
jsk
i k
ot
 B
Fl
h:
 S
Z 
zm
an
jša
nj
e 
v 
ES
1 
in
 E
S2
 (p
 =
 0
,01
7, 
d 
= 
1,0
0 
ES
1; 
p 
= 
0,
02
5, 
d 
= 
0,9
8 
ES
2)
, b
re
z S
Z 
ra
zli
k m
ed
 sk
up
in
am
a.
(B
ou
rn
e 
id
r.,
 
20
17
)
5/
10
Re
kr
ea
tiv
no
 a
kt
iv
ni
 m
oš
ki
N
 =
 3
0 
(1
0 
ES
1;
 1
0 
ES
2;
 1
0 
KS
)
St
ar
os
t =
 2
1,
6 
± 
3,
2 
ES
1;
 2
3,
1 
± 
4,
1 
ES
2;
 
21
,3
 ±
 3
,7
 K
S
Te
ža
 (k
g)
 =
 8
5,
0 
± 
10
,9
 E
S1
; 8
1,
6 
± 
9,
7 
ES
2;
 
75
,9
 ±
 1
1,
8 
KS
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
82
,8
 ±
 8
,7
 E
S1
; 1
80
 ±
 6
,3
 E
S2
; 
17
8,
5 
± 
5,
4 
KS
ES
1:
 n
or
di
jsk
a 
va
ja
 z
 u
te
žj
o
ES
2:
 e
no
no
žn
i i
zt
eg
 k
ol
ka
 p
ri 
60
–7
0 
%
 1
RM
KS
: b
re
z 
in
te
rv
en
ci
je
10
 te
dn
ov
, 2
 x
 te
de
ns
ko
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 2
 x
 6
 p
on
ov
i-
te
v 
do
 5
 x
 8
–1
0 
po
no
vi
te
v 
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
, v
ol
um
en
 
in
 a
na
to
m
sk
i 
pr
eč
ni
 p
re
se
k 
ZS
M
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: S
Z 
po
da
ljš
an
je
 v
 E
S1
 in
 E
S2
 ta
ko
 n
a 
sr
ed
in
i i
nt
er
ve
nc
ije
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,3
9 
ES
1;
 p
 <
 0
,0
01
, 
d 
= 
1,1
2 
ES
2)
 k
ot
 p
o 
ko
nc
u 
in
te
rv
en
ci
je
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 2
,17
 E
S1
; p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,7
7 
ES
2)
, b
re
z 
SZ
 ra
zl
ik
e 
m
ed
 E
S1
 
in
 E
S2
.
Vo
lu
m
en
 Z
SM
: S
Z 
ve
čj
e 
po
ve
ča
nj
e 
vo
lu
m
na
 B
Fl
h 
v 
ES
2 
ko
t v
 E
S1
 (p
 =
 0
,0
37
, d
 =
 1
,0
3)
 in
 K
S 
(p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 2
,2
4)
. 
SZ
 v
eč
je
 p
ov
eč
an
je
 v
ol
um
na
 B
Fs
h 
in
 S
T 
v 
ES
1 
(p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 2
,0
9 
BF
sh
; p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 2
,5
0 
ST
)) 
te
r E
S2
 
(p
 =
 0
,0
44
, d
 =
 1
,4
9 
BF
sh
; p
 =
 0
,0
02
, d
 =
 2
,16
 S
T)
 v
 p
rim
er
ja
vi
 s 
KS
, b
re
z 
SZ
 ra
zl
ik
 m
ed
 E
S1
 in
 E
S2
. S
Z 
ve
čj
e 
po
ve
-
ča
nj
e 
vo
lu
m
na
 S
M
 v
 E
S2
 k
ot
 v
 K
S 
(p
 =
 0
,0
07
, d
 =
 1
,5
7)
. 
An
at
om
sk
i p
re
čn
i p
re
se
k 
ZS
M
: S
Z 
ve
čj
e 
po
ve
ča
nj
e 
pr
es
ek
a 
BF
lh
 v
 E
S2
 k
ot
 v
 E
S1
 (p
 =
 0
,0
47
, d
 =
 0
,9
8)
 in
 K
S 
(p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,9
4)
. S
Z 
ve
čj
e 
po
ve
ča
nj
e 
BF
sh
 v
 E
S1
 k
ot
 v
 K
S 
(p
 =
 0
,0
01
, d
 =
 1
,9
7)
. S
Z 
ve
čj
e 
po
ve
ča
nj
e 
SM
 v
 E
S2
 
ko
t v
 K
S 
(p
 =
 0
,0
01
5,
 d
 =
 1
,3
4)
, b
re
z 
SZ
 ra
zl
ik
e 
m
ed
 E
S1
 in
 E
S2
. S
Z 
ve
čj
e 
po
ve
ča
nj
e 
ST
 v
 E
S1
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 2
,17
) i
n 
ES
2 
(p
 =
 0
,0
02
, d
 =
 1
,9
5)
 v
 p
rim
er
ja
vi
 s 
KS
, b
re
z 
SZ
 ra
zl
ik
 m
ed
 E
S1
 in
 E
S2
. 
(C
ar
m
ic
ha
el
 
id
r.,
 2
02
2)
6/
10
Re
kr
ea
tiv
no
 a
kt
iv
ni
 m
oš
ki
N
 =
 2
4 
(1
2 
ES
1;
 1
2 
ES
2)
St
ar
os
t =
 2
1,
7 
± 
4,
9 
ES
1;
 2
2,
0 
± 
3,
6 
ES
2
Te
ža
 (k
g)
 =
 7
3,
0 
± 
9,
4 
ES
1;
 7
7,
8 
± 
11
,1
 E
S2
Vi
šin
a 
(c
m
) =
 1
77
,1
 ±
 5
,0
 E
S1
; 1
81
,9
 ±
 6
,2
 
ES
2 
ES
1:
 e
no
no
žn
i e
ks
ce
nt
rič
ni
 u
po
gi
b 
ko
lk
a 
z 
ut
ež
jo
ES
2:
 e
no
no
žn
i i
zo
m
et
rič
ni
 iz
te
g 
ko
lk
a 
z 
ut
ež
jo
6 
te
dn
ov
, 2
 x
 te
de
ns
ko
, s
to
pn
je
va
nj
e 
od
 4
0 
s d
o 
10
0 
s 
ča
sa
 p
od
 n
ap
et
os
tjo
D
ol
ži
na
, p
en
ac
ij-
sk
i k
ot
 fa
sc
ik
lo
v, 
de
be
lin
a 
BF
lh
 in
 
vo
lu
m
en
 Z
SM
D
ol
ži
na
 fa
sc
ik
lo
v 
BF
lh
: S
Z 
po
da
ljš
an
je
 v
 E
S1
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,5
7)
 in
 S
Z 
ra
zl
ik
a 
m
ed
 s
ku
pi
na
m
a 
(p
 =
 0
,0
04
, 
d 
= 
1,
61
). 
Po
 4
 te
dn
ih
 p
re
ki
ni
tv
e 
va
db
e 
so
 b
ili
 v
 E
S1
 S
Z 
kr
aj
ši 
ko
t p
o 
ko
nc
u 
in
te
rv
en
ci
je
 (p
 =
 0
,0
01
, d
 =
 1
,2
5)
, 
ve
nd
ar
 b
re
z 
SZ
 ra
zl
ik
e 
v 
pr
im
er
ja
vi
 z
 iz
ho
di
šč
no
 v
re
dn
os
tjo
 (p
 =
 0
,9
99
, d
 =
 0
,16
). 
Vo
lu
m
en
 Z
SM
: S
Z 
po
ve
ča
nj
e 
vo
lu
m
no
v 
BF
lh
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 1
,9
6)
 in
 S
M
 (p
 <
 0
,0
01
, d
 =
 2
,2
5)
 v
 E
S1
, k
i s
e 
ni
st
a 
sp
re
m
en
ila
 p
o 
ob
do
bj
u 
pr
ek
in
itv
e 
va
db
e 
(p
 =
 0
,9
99
, d
 =
 –
0,
05
 B
Fl
h;
 p
 =
 0
,3
78
, d
 =
 –
0,
55
 S
M
). 
SZ
 p
ov
eč
an
je
 
vo
lu
m
na
 S
T 
v 
ES
2 
(p
 =
 0
,0
05
, d
 =
 1
,5
7)
 p
o 
in
te
rv
en
ci
ji 
in
 S
Z 
ve
čj
i v
ol
um
en
 S
T 
v 
ES
1 
(p
 =
 0
,0
28
, d
 =
 0
,9
2)
 p
o 
4 
te
dn
ih
 p
re
ki
ni
tv
e 
va
db
e 
v 
pr
im
er
ja
vi
 z
 iz
ho
di
šč
no
 v
re
dn
os
tjo
. 
D
eb
el
in
a 
BF
lh
: b
re
z 
SZ
 s
pr
em
em
b.
Le
ge
nd
a: 
ES
 –
 e
ks
pe
rim
en
ta
ln
a 
sk
up
in
a, 
KS
 –
 ko
nt
ro
ln
a 
sk
up
in
a, 
SZ
 –
 st
at
ist
ičn
o 
zn
ač
iln
o, 
BF
lh
 –
 d
ol
ga
 g
lav
a 
m
. b
ice
ps
 fe
m
or
is 
(an
gl
. b
ice
ps
 fe
m
or
is 
lo
ng
 h
ea
d)
, B
Fs
h 
– 
kr
at
ka
 g
lav
a 
m
. b
ice
ps
 fe
m
or
is 
(an
gl
. b
ice
ps
 fe
m
or
is 
sh
or
t h
ea
d)
, S
M
 –
 p
ol
op
na
st
a 
m
iši
ca
 (m
. 
se
m
im
em
br
an
os
us
), S
T –
 p
ol
kit
as
ta
 m
iši
ca
 (m
. s
em
ite
nd
in
os
us
), Z
SM
 –
 za
dn
je 
ste
ge
ns
ke
 m
iši
ce
, IZ
N 
– 
izo
in
er
cij
sk
a n
ap
ra
va
, R
M
 –
 p
on
ov
itv
en
i m
ak
sim
um
glas mladih
133
šest dobre kakovosti (Carmichael idr., 
2022; Duhig idr., 2019; Marchiori idr., 2022; 
Presland idr., 2020; Suskens idr., 2023; Tim-
mins idr., 2016). Najpogostejši neizpolnjeni 
kriteriji kakovosti so bili prikrita dodelitev v 
skupine, slepost preiskovancev in terapev-
tov ter analiza z namero zdravljenja (angl. 
intention to treat analysis).
 „Razprava
Vpliv vadbenih intervencij na 
arhitekturne in morfološke 
značilnosti ZSM
Dolžina fasciklov
V večini vključenih raziskav (12 od 14) so 
avtorji ugotovili, da ekscentrična vadba 
učinkovito podaljša mišične fascikle ZSM. 
Kot učinkovite so se pokazali nordijska vaja 
z lastno telesno maso (Marchiori idr., 2022; 
Ribeiro-Alvares idr., 2018; Suskens idr., 2023) 
in z dodanim bremenom (Bourne idr., 2017; 
Duhig idr., 2019; Pollard idr., 2019; Timmins 
idr., 2021), kombinacija modificirane nordij-
ske vaje in drsne vaje z bremenom (Maru-
šič idr., 2020), ekscentrični izteg kolena na 
izokinetičnem dinamometru tako v sede-
čem kot ležečem položaju (Guex idr., 2016; 
Timmins, Ruddy idr., 2016), upogib kolena 
na izoinercijski napravi (v nadaljevanju: IZN) 
s poudarjeno ekscentrično fazo (Presland 
idr., 2020), mrtvi dvig z iztegnjenimi noga-
mi na IZN (Timmins idr., 2021) ter enonožni 
izteg kolka z bremenom tako v ekscentrič-
no-koncentrični (Bourne idr., 2017) kot le v 
ekscentrični izvedbi (Carmichael idr., 2022). 
V omenjenih raziskavah z izjemo Suskens 
idr. (2023) so raziskovalci dokazali podalj-
šanje fasciklov BFlh, medtem ko so slednji 
v svoji raziskavi po intervenciji nordijske 
vaje opazili podaljšanje fasciklov polkitaste 
mišice (m. semitendinosus – v nadaljevanju: 
ST). Izometrična vadba ne vpliva na podalj-
šanje fasciklov BFlh (Carmichael idr., 2022). 
Poleg tega so Duhig idr. (2019) ter Timmins, 
Ruddy idr. (2016) ugotovili, da koncentrična 
vadba v nasprotju z ekscentrično skrajša 
mišične fascikle BFlh. Učinkovitost ekscen-
trične vadbe pri podaljšanju fasciklov ZSM 
so ugotovili tudi Emirzeoğlu idr. (2021) ter 
Lizama-Perez idr. (2022) v svojih sistematič-
nih pregledih. Naše ugotovitve so ujema-
jo tudi z rezultati metaanalize Gérard idr. 
(2020), ki je pokazala srednje močne doka-
ze, da ekscentrična vadba poveča dolžino 
mišičnih fasciklov ZSM (MD = 1,97; 95 % 
CI = 1,48, 2,46). To potrjuje tudi metaanaliza 
Medeiros idr. (2020) z navedbo, da je nor-
dijska vaja učinkovitejša pri podaljševanju 
mišičnih fasciklov v primerjavi s kontrolno 
skupino ali drugimi oblikami vadbe. 
V raziskavah, pri katerih so primerjali različ-
ne oblike ekscentrične vadbe, so Suskens 
idr. (2023) ugotovili, da ima na podaljšanje 
fasciklov ST pozitiven učinek le nordijska 
vaja, medtem ko enonožni mrtvi dvig z 
rokami v vzročenju fasciklov ni podaljšal. 
Rezultati raziskave Pollard idr. (2019) so po-
kazali, da je izmed ekscentrične izvedbe 
nordijske vaje s sočasnim iztegom kolkov 
(angl. razor curl), nordijske vaje z lastno te-
lesno maso in nordijske vaje z bremenom 
pri podaljšanju fasciklov BFlh učinkovita le 
slednja. To nakazuje potrebo po dodajanju 
bremena za doseganje oziroma ohranjanje 
supramaksimalne obremenitve mišice za 
učinkovito podaljšanje mišičnih fasciklov. 
Poleg tega nordijska vaja s sočasnim izte-
gom kolkov morda ni bila učinkovita zaradi 
svoje bolj izometrične narave, saj se med 
izvedbo mišično-tetivna enota prek kolka 
skrajšuje in prek kolena podaljšuje, zaradi 
česar se njena dolžina verjetno znatno ne 
spremeni. Posledično lahko med vajo pride 
do manjše vzdolžne napetosti znotraj miši-
ce, kar lahko potencialno negativno vpliva 
na dražljaj za podaljšanje mišičnih fasciklov 
(Pollard idr., 2019). Guex idr. (2016) so v svoji 
raziskavi, v kateri so primerjali učinkovitost 
ekscentričnega iztega kolena pri manjši in 
večji dolžini BFlh, ugotovili, da so se fascikli 
podaljšali v obeh primerih, vendar je bila 
vadba pri večji dolžini učinkovitejša. Sle-
dnja ugotovitev nakazuje možnost, da je 
ekscentrična vadba pri večji dolžini mišice 
učinkovitejša intervencija za podaljšanje 
mišičnih fasciklov. Presland idr. (2020) so 
ugotovili, da je vadba z le ekscentrično 
kontrakcijo ZSM (upogib kolena na IZN s 
poudarjeno ekscentrično fazo) učinkovi-
tejša pri podaljševanju mišičnih fasciklov 
BFlh kot ekscentrično-koncentrična izved-
ba, tudi če je ta izvedena na IZN, pri kateri 
je obremenitev v ekscentričnem delu giba 
večja.
Štiri raziskave med drugim vključujejo 
spremembe dolžine fasciklov po obdobju 
prekinitve vadbe proti uporu, pri čemer 
so ugotovili, da prekinitev ekscentrične 
(Carmichael idr., 2022; Pollard idr., 2019; 
Timmins, Ruddy idr., 2016) in ekscentrično-
-koncentrične vadbe (Timmins idr., 2021) 
povzroči ponovno skrajšanje fasciklov 
BFlh. Dolžina fasciklov BFlh se pomemb-
no skrajša že po enem tednu prekinitve 
vadbe (Pollard idr., 2019). Te ugotovitve se 
ujemajo s študijo Emirzeoğlu idr. (2021), ki 
so prav tako opazili, da se pridobitve v dol-
žini fasciklov BFlh izgubijo v kratkem času 
prekinitve vadbe. Zato je pomembno, da 
se za učinkovito in dolgotrajno preventivo 
pred poškodbami ZSM ekscentrična vadba 
izvaja redno in skozi celotno leto oziroma 
obdobje treniranja in tekmovanja.
Penacijski kot
Pri desetih izmed 13 raziskav so raziskovalci 
opazili spremembe v velikosti penacijske-
ga kota BFlh, v treh raziskavah pa do spre-
memb kota ni prišlo. Kot posledica vadbe 
se je penacijski kot BFlh zmanjšal v deve-
tih raziskavah, medtem ko se je v raziskavi 
Özdamar idr. (2022) povečal. Penacijski kot 
BFlh se je zmanjšal po nordijski vaji z lastno 
telesno maso (Ribeiro-Alvares idr., 2018) in 
z bremenom (Duhig idr., 2019; Timmins idr., 
2021), po kombinaciji modificirane nordij-
ske vaje in drsne vaje z bremenom (Maru-
šič idr., 2020), ekscentričnem iztegu kolena 
na izokinetičnem dinamometru (Timmins, 
Ruddy idr., 2016), potapljaški vaji (Suskens 
idr., 2023), upogibu kolena na IZN s poudar-
jeno ekscentrično fazo (Presland idr., 2020) 
ter po mrtvem dvigu z iztegnjenimi noga-
mi na IZN (Timmins idr., 2021). Podobno kot 
pri dolžini fasciklov so Duhig idr. (2019) ter 
Timmins, Ruddy idr. (2016) po koncentrič-
ni vadbi opazili povečanje penacijskega 
kota fasciklov BFlh, medtem ko izometrič-
na vadba ni imela vpliva na spremembo 
penacijskega kota (Carmichael idr., 2022). 
V sistematičnem pregledu Emirzeoğlu idr. 
(2021) so podobno kot v našem pregledu 
opazili zmanjšanje penacijskega kota ali pa 
se ta ni spremenil.
Pri primerjavi različnih ekscentričnih vadbe-
nih intervencij se je drugače kot pri vplivu 
na dolžino fasciklov enonožni mrtvi dvig z 
rokami v vzročenju izkazal kot učinkovita 
vaja pri zmanjšanju penacijskega kota fa-
sciklov BFlh, medtem ko nordijska vaja ni 
imela učinka (Suskens idr., 2023). V raziskavi 
Pollard idr. (2019) je bilo zmanjšanje pena-
cijskega kota BFlh večje po nordijski vaji z 
utežjo, medtem ko pri isti vaji z lastno tele-
sno maso in s sočasnim iztegom kolkov ni 
prišlo do spremembe kota v času.
V študijah, pri katerih so avtorji primerjali 
učinke ekscentrične in ekscentrično-kon-
centrične vadbe na spremembe v penacij-
skem kotu BFlh, so ugotovili, da se ta bolj 
zmanjša po intervenciji upogiba kolena na 
IZN s poudarkom na ekscentrični fazi kot 
pri klasični izvedbi upogiba kolena na IZN 
(Presland idr., 2020). Timmins idr. (2021), ki 
so primerjali nordijsko vajo z bremenom in 
mrtvi dvig z iztegnjenimi nogami na IZN, 
134
so ugotovili, da se penacijski kot BFlh pri-
merljivo zmanjša po obeh vajah.
V dveh raziskavah, pri katerih so ugotavljali 
tudi posledice prekinitve vadbe na pena-
cijski kot BFlh, se ta po obdobju prekinitve 
vadbe ni pomembno spremenil (Timmins, 
Ruddy idr., 2016; Timmins idr., 2021). Pollard 
idr. (2019) so po dveh tednih prekinitve 
vadbe opazili povečanje penacijskega kota 
BFlh tako pri preiskovancih, ki so izvajali 
nordijsko vajo z lastno telesno maso, kot 
pri preiskovancih, ki so vajo izvajali z doda-
nim bremenom. Penacijski kot se je v štirih 
tednih prekinitve vadbe nadaljnje poveče-
val. Obratno pa so Özdamar idr. (2022) po 
desetih tednih prekinitve vadbe opazili 
zmanjšanje penacijskega kota BFlh, ki se je 
prvotno po vadbeni intervenciji povečal.
Volumen, debelina in prečni 
presek 
V devetih vključenih raziskavah so avtorji 
spremljali spremembe debeline BFlh, v šti-
rih so opazovali volumen ZSM, v eni poleg 
tega še anatomski prečni presek in v eni 
spremembo površine BFlh. Povečanje vo-
lumna, debeline ali prečnega preseka BFlh 
so opazili v sedmih izmed 14 raziskav, in si-
cer po nordijski vaji z lastno telesno maso 
(Seymore idr., 2017; Özdamar idr., 2022) ter 
z bremenom (Duhig idr., 2019), po enono-
žnem koncentričnem upogibu kolena na 
trenažerju (Duhig idr., 2019), enonožnem 
iztegu kolka z bremenom pri ekscentrič-
no-koncentrični izvedbi (Bourne idr., 2017) 
ter pri izolirani ekscentrični izvedbi (Carmi-
chael idr., 2022). Zmanjšanje volumna ne 
predstavlja dejavnika tveganja za poškod-
bo ZSM (Bourne idr., 2017), vendar so bili 
pri posameznikih s predhodno poškodbo 
opaženi primanjkljaji v volumnu poškodo-
vane BFlh v primerjavi z nepoškodovano 
vse do dveh let po koncu rehabilitacije 
(Silder idr., 2008). Poleg tega je debelina 
mišice dejavnik, povezan z mišično jakostjo 
(Blazevich idr., 2006). Za zmanjšanje tega 
primanjkljaja bi bile torej lahko uporabne 
omenjene vadbene intervencije. 
Carmichael idr. (2022) so poleg povečanja 
volumna BFlh opazili tudi povečanje volu-
mna polopnaste mišice (m. semimembrano-
sus) po vadbi enonožnega ekscentričnega 
upogiba kolka z bremenom, medtem ko 
so po enonožnem izometričnem iztegu 
kolka z bremenom zaznali povečanje vo-
lumna ST. Bourne idr. (2017) so ugotovili, 
da se nordijska vaja z bremenom in eno-
nožni izteg kolka z bremenom razlikujeta 
po svojih učinkih na volumen in prečni 
presek ZSM. Po njihovih ugotovitvah nor-
dijska vaja vpliva le na volumen in prečni 
presek ST ter kratko glavo dvoglave stegen-
ske mišice, medtem ko vadba enonožnega 
iztega kolka povzroči povečanje volumna 
in prečnega preseka vseh mišic ZSM. Gle-
de na omenjeno bi bili vadbi nordijske vaje 
in izometričnega iztega kolka z bremenom 
lahko uporabni intervenciji po rekonstruk-
ciji sprednje križne vezi, po kateri so po-
gosto opazni primanjkljaji v volumnu ST 
(Messer idr., 2020). 
Na podlagi ugotovitev vključenih raziskav 
lahko sklenemo, da ekscentrična vadba 
ZSM učinkovito podaljša mišične fascikle 
BFlh in zmanjša penacijski kot fasciklov, 
medtem ko je vpliv na povečanje debeline 
ali volumna ZSM nekoliko bolj variabilen.
Vpliv drugih spremenljivk na 
spremembe v arhitekturi in 
morfologiji mišic
Na učinkovitost intervencije lahko vplivajo 
različne spremenljivke. Ena izmed teh je 
dolžina mišice, pri kateri se vadba izvaja. 
Tako so Guex idr. (2016) v okviru primerjave 
ekscentrične vadbe pri večji in manjši dolži-
ni ZSM ugotovili, da je vadba pri večji dolži-
ni nekoliko učinkovitejša pri podaljševanju 
fasciklov BFlh, saj so se fascikli med vadbo 
pri večji dolžini povečali skoraj dvakrat to-
liko kot med vadbo pri manjši dolžini ZSM. 
Po drugi strani je bila sprememba dolžine 
fasciklov BFlh v raziskavi, ki je primerjala 
nordijsko vajo z vajo iztega kolka, primer-
ljiva (Van Hooren in Bosch, 2017), čeprav je 
pri vaji iztega kolka dolžina mišično-tetivne 
enote večja (Carmichael idr., 2022). Marušič 
idr. (2020) navajajo, da je velikost učinka ek-
scentričnega vadbenega programa pri ve-
čjih dolžinah ZSM na podaljšanje fasciklov 
BFlh in zmanjšanje njihovega penacijskega 
kota primerljiva ali celo večja od velikosti 
učinka ekscentrične vadbe pri manjših dol-
žinah ZSM. Timmins, Shield idr. (2016) pred-
videvajo morebitno povezavo med obse-
gom giba, ki ga mišična skupina zavzema 
na dnevni ravni, in njenimi prilagoditvami 
po vadbeni intervenciji. Avtorji predpo-
stavljajo, da izvajanje vadbe proti uporu 
skozi obseg giba, ki presega tistega, ki mu 
je mišična skupina dnevno izpostavljena, 
lahko poveča dolžino mišičnih fasciklov, 
ne glede na vrsto mišične kontrakcije. To 
bi lahko pojasnilo manjši vpliv ekscentrič-
ne vadbe na dolžino fasciklov pri mladih 
športnikih, ki morda pogosto že zavzemajo 
obsege giba, podobne tistim, pri katerih se 
izvaja vadbena intervencija (Blazevich idr., 
2003). Ta razlaga je zanimiva, vendar se za 
zdaj zdi, da gre le za domnevo, zato so po-
trebne nadaljnje raziskave, ki bi ugotavljale 
pomen in vpliv dolžine mišice, pri kateri se 
vadba izvaja, na arhitekturne spremembe 
mišic. Poleg tega predpostavka Timmins, 
Shield idr. (2016), da lahko vadba skozi ve-
čji obseg giba, kot mu je mišica običajno 
izpostavljena, podaljša mišične fascikle ne 
glede na vrsto mišične kontrakcije, ni ve-
dno resnična. Nasprotno nakazujejo rezul-
tati Timmins, Ruddy idr. (2016), ki so v svoji 
raziskavi po izvajanju koncentrične vadbe 
pri večji dolžini mišice opazili skrajšanje fa-
sciklov BFlh. To nakazuje, da dolžina mišic, 
pri kateri se vadba izvaja, ni edini dejavnik, 
ki vpliva na podaljšanje mišičnih fasciklov, 
temveč je odziv fasciklov odvisen tudi od 
vrste mišične kontrakcije. 
Na spremembe v arhitekturi in morfolo-
giji mišic torej vpliva tudi vrsta mišične 
kontrakcije. Ekscentrična podaljša mišične 
fascikle in zmanjša njihov penacijski kot 
(Emirzeoğlu idr., 2021), medtem ko lahko 
koncentrična kontrakcija mišične fascikle 
skrajša in poveča penacijski kot (Timmins, 
Shield idr., 2016). Vpliv kombinacije eks-
centrične in koncentrične kontrakcije je 
nekoliko manj poznan. Bourne idr. (2017) 
ugotavljajo, da bi lahko kombinirana ek-
scentrično-koncentrična vadba nekoliko 
zmanjšala podaljšanje fasciklov BFlh zara-
di svoje koncentrične komponente. Kljub 
temu so v nekaterih raziskavah, pri katerih 
so preiskovanci izvajali vadbo z ekscen-
trično in koncentrično fazo vaje, zaznali 
podaljšanje mišičnih fasciklov (Bourne 
idr., 2017; Marchiori idr., 2022; Timmins idr., 
2021). Pomembno pa je omeniti, da je šlo 
za vaje, pri katerih so ZSM v podaljšanem 
položaju (mrtvi dvig z iztegnjenimi nogami 
in izteg kolka), kar je lahko pozitivno vpliva-
lo na učinkovitost vadbene intervencije. V 
prihodnje so potrebne dodatne raziskave 
na tem področju.
Pomemben naj bi bil tudi sklep, prek kate-
rega se izvaja gib. Nekateri avtorji navajajo, 
da gibanja prek kolena bolj aktivirajo ST, 
medtem ko je pri gibanjih, ki se osredoto-
čajo na izteg kolka, bolj aktivirana BFlh (Bo-
urne idr., 2018). Literatura na tem področju 
je nekoliko pomanjkljiva, saj po naših po-
datkih ni raziskav, ki bi izolirano primerjale 
učinke vadbe prek kolka in kolena na spre-
membe v arhitekturi in morfologiji ZSM.
Nazadnje na učinkovitost vadbene inter-
vencije pri spremembi arhitekturnih in 
morfoloških značilnosti ZSM vplivajo traja-
nje intervencije, intenzivnost in hitrost, pri 
glas mladih
135
kateri je posamezna vaja izvajana, ter koli-
čina vadbe. Za določitev vrednosti, pri ka-
terih je vadba najučinkovitejša, so potrebne 
nadaljnje raziskave.
Prednosti in omejitve
Prednost našega pregleda literature je, da 
smo vanj vključili novejše raziskave, vse so 
bile objavljene v zadnjih desetih letih. Po-
leg tega smo vključili raziskave z različnimi 
vadbenimi intervencijami in s tem pridobili 
širši vpogled, kako vaje pri različnih mišič-
nih dolžinah in v različnih izvedbah ter raz-
ličnih položajih vplivajo na arhitekturne in 
morfološke značilnosti ZSM. 
Omejitev našega pregleda literature je, da 
na podlagi rezultatov ne moremo sklepa-
ti o spremenljivkah (dolžina mišice, vrsta 
mišične kontrakcije, sklep, prek katerega se 
izvaja gib, itd.), ki imajo večji vpliv na učin-
kovitost vadbene intervencije. Intervencije 
v vključenih raziskavah so namreč precej 
raznolike ter po večini niso ugotavljale raz-
lik v vplivu posameznih spremenljivk na 
učinkovitost intervencije. Če so avtorji pri-
merjali dve intervenciji, sta se ti razlikovali 
v več spremenljivkah. Zaradi tega more-
bitnih razlik v učinkovitosti intervencije ne 
moremo pripisati vplivu le določene spre-
menljivke. Poleg tega raziskav v našem pre-
gledu literature nismo primerjali na podlagi 
trajanja intervencije in količine vadbe ter hi-
trosti izvedbe posamezne vaje, ki lahko po-
membno vplivajo na učinkovitost vadbene 
intervencije. V prihodnje bi bile potrebne 
dodatne raziskave in sistematični pregledi, 
ki proučujejo vpliv omenjenih spremenljivk 
na spremembe v arhitekturnih in morfo-
loških značilnostih ZSM. Še ena omejitev 
našega pregleda literature je ta, da so pri 
večini raziskav vključeni rekreativno aktivni 
moški, le v štirih raziskavah so vključene 
tudi ženske. Zato rezultate raziskav nekoli-
ko težje posplošimo na splošno populacijo. 
Poleg tega so bili le v treh raziskavah vklju-
čeni trenirani športniki (Marchiori idr., 2022; 
Timmins idr., 2021).
Prikaz najpogostejših vaj
V vključenih raziskavah so bili najpogosteje 
proučevani učinki nordijske vaje, mrtvega 
dviga z iztegnjenimi nogami in vaje eno-
nožnega iztega kolka. Nordijska vaja (Slika 
2, zgoraj) je bila uporabljena v devetih raz-
iskavah, od tega je bilo v treh ugotovljeno 
zmanjšanje penacijskega kota in v sedmih 
podaljšanje mišičnih fasciklov ZSM. Tako 
mrtvi dvig z iztegnjenimi nogami (Slika 2, 
sredina) kot vaja iztega kolka na klopi (Slika 
2, spodaj) sta bila tema raziskovanja v dveh 
študijah. Mrtvi dvig pri izvedbi na izoiner-
cijski napravi je povzročil zmanjšanje pena-
cijskega kota in podaljšanje fasciklov ZSM, 
vaja enonožnega iztega kolka pa podaljša-
nje mišičnih fasciklov, pri čemer je bila ve-
likost učinka pri ekscentrični izvedbi večja 
kot pri ekscentrično-koncentrični. 
 „Zaključek
Arhitekturne in morfološke značilnosti mi-
šic so dejavniki, ki lahko vplivajo na dovze-
tnost posameznika za mišične poškodbe. 
Krajši mišični fascikli namreč predstavljajo 
dejavnik tveganja za poškodbo ZSM, za 
katero je značilna zelo visoka stopnja po-
novitve. Poleg tega so po poškodbi BFlh 
mišični fascikli krajši in penacijski kot večji 
kot v nepoškodovani nogi. Na arhitekturne 
in morfološke značilnosti mišic lahko vpli-
vamo z različnimi dražljaji. V našem siste-
matičnem pregledu smo predstavili litera-
turo o vplivu različnih vadbenih intervencij 
na arhitekturne in morfološke značilnosti 
ZSM. Ugotovili smo, da različne oblike eks-
centrične vadbe podaljšajo fascikle BFlh ter 
zmanjšajo njihov penacijski kot, medtem 
ko je njihov vpliv na volumen, debelino in 
prečni presek ZSM nekoliko bolj raznolik. 
Na spremembe v arhitekturi vpliva obdo-
bje prekinitve vadbe, in sicer se dolžina mi-
šičnih fasciklov pomembno zmanjša že po 
enem tednu prekinitve vadbe, medtem ko 
Slika 2: Prikaz izvedbe najpogostejših vaj v vključenih raziskavah. Pri zadnji vaji je pogostejša enonožna 
različica (na sliki prikazana sonožna).
136
se penacijski kot lahko ne spremeni ali pa 
se poveča. Na učinkovitost intervencije lah-
ko vpliva več spremenljivk, na primer vrsta 
mišične kontrakcije, dolžina mišice, pri ka-
teri se vadba izvaja, sklep, prek katerega se 
izvaja gib, hitrost izvedbe vaje in podobno. 
Pri določanju vrednosti spremenljivk, pri 
katerih je vadba najučinkovitejša, je tako še 
veliko priložnosti za nadaljnje raziskovanje.
 „Literatura
1. Arnason, A., Andersen, T. E., Holme, I., Enge-
bretsen, L. in Bahr, R. (2008). Prevention of 
hamstring strains in elite soccer: an interven-
tion study. Scandinavian Journal of Medicine 
& Science in Sports, 18(1), 40–48. https://doi.
org/10.1111/j.1600-0838.2006.00634.x
2. Biz, C., Nicoletti, P., Baldin, G., Bragazzi, N. 
L., Crimì, A. in Ruggieri, P. (2021). Hamstring 
Strain Injury (HSI) Prevention in Professional 
and Semi-Professional Football Teams: A 
Systematic Review and Meta-Analysis. Inter-
national Journal of Environmental Research 
and Public Health, 18(16), 8272. https://doi.
org/10.3390/ijerph18168272
3. Blazevich, A. J., Gill, N. D., Bronks, R. in New-
ton, R. U. (2003). Training-specific muscle 
architecture adaptation after 5-wk training 
in athletes. Medicine and Science in Sports 
and Exercise, 35(12), 2013–2022. https://doi.
org/10.1249/01.MSS.0000099092.83611.20
4. Blazevich, A. J., Gill, N. D. in Zhou, S. (2006). 
Intra- and intermuscular variation in hu-
man quadriceps femoris architecture as-
sessed in vivo. Journal of Anatomy, 209(3), 
289–310. https://doi.org/10.1111/j.1469-
7580.2006.00619.x
5. Bourne, M. N., Duhig, S. J., Timmins, R. G., Wil-
liams, M. D., Opar, D. A., Al Najjar, A., Kerr, G. 
K. in Shield, A. J. (2017). Impact of the Nordic 
hamstring and hip extension exercises on 
hamstring architecture and morphology: 
implications for injury prevention. British 
Journal of Sports Medicine, 51(5), 469–477. 
https://doi.org/10.1136/bjsports-2016-096130
6. Bourne, M. N., Timmins, R. G., Opar, D. A., Piz-
zari, T., Ruddy, J. D., Sims, C., Williams, M. D. 
in Shield, A. J. (2018). An Evidence-Based Fra-
mework for Strengthening Exercises to Pre-
vent Hamstring Injury. Sports Medicine, 48(2), 
251–267. https://doi.org/10.1007/s40279-017-
0796-x
7. Brockett, C. L., Morgan, D. L. in Proske, U. 
(2001). Human hamstring muscles adapt to 
eccentric exercise by changing optimum 
length. Medicine & Science in Sports & Exercise, 
33(5), 783.
8. Brockett, C. L., Morgan, D. L. in Proske, U. 
(2004). Predicting hamstring strain injury in 
elite athletes. Medicine and Science in Sports 
and Exercise, 36(3), 379–387. https://doi.
org/10.1249/01.mss.0000117165.75832.05
9. Brooks, J., Fuller, C., Kemp, S. in Reddin, D. 
(2006). Incidence, Risk, and Prevention of 
Hamstring Muscle Injuries in Professio-
nal Rugby Union. The American journal of 
sports medicine, 34, 1297–1306. https://doi.
org/10.1177/0363546505286022
10. Carmichael, D. S., Hickey, J. T., Tofari, P. J., 
Bourne, M. N., Ward, M. R. in Timmins, R. G. 
(2022). Effect of an Isometric or Eccentric Hip 
Extension Exercise Intervention on Ham-
string Strength, Architecture, and Morpholo-
gy. Medicine and Science in Sports and Exerci-
se, 54(12), 2196–2207. https://doi.org/10.1249/
MSS.0000000000003012
11. Cashin, A. G. in McAuley, J. H. (2020). Clinime-
trics: Physiotherapy Evidence Database (PE-
Dro) Scale. Journal of Physiotherapy, 66(1), 59. 
https://doi.org/10.1016/j.jphys.2019.08.005
12. Duhig, S. J., Bourne, M. N., Buhmann, R. L., 
Williams, M. D., Minett, G. M., Roberts, L. 
A., Timmins, R. G., Sims, C. K. E. in Shield, A. 
J. (2019). Effect of concentric and eccen-
tric hamstring training on sprint recovery, 
strength and muscle architecture in inexpe-
rienced athletes. Journal of Science and Me-
dicine in Sport, 22(7), 769–774. https://doi.
org/10.1016/j.jsams.2019.01.010
13. Ekstrand, J., Healy, J. C., Waldén, M., Lee, J. 
C., English, B. in Hägglund, M. (2012). Ham-
string muscle injuries in professional foot-
ball: the correlation of MRI findings with 
return to play. British Journal of Sports Medi-
cine, 46(2), 112–117. https://doi.org/10.1136/
bjsports-2011-090155
14. Elliott, M. C. C. W., Zarins, B., Powell, J. W. 
in Kenyon, C. D. (2011). Hamstring muscle 
strains in professional football players: a 
10-year review. The American Journal of 
Sports Medicine, 39(4), 843–850. https://doi.
org/10.1177/0363546510394647
15. Ema, R., Akagi, R., Wakahara, T. in Kawakami, 
Y. (2016). Training-induced changes in archi-
tecture of human skeletal muscles: Current 
evidence and unresolved issues. The Journal 
of Physical Fitness and Sports Medicine, 5(1), 
37–46. https://doi.org/10.7600/jpfsm.5.37
16. Emirzeoğlu, M., Firat, T. in Ülger, Ö. (2021). 
The effects of eccentric training on ham-
string muscle architecture: a systematic re-
view. Kinesiology, 53(1), 141–153. https://doi.
org/10.26582/k.53.1.17
17. Franchi, M. V., Raiteri, B. J., Longo, S., Sinha, 
S., Narici, M. V. in Csapo, R. (2018). Muscle Ar-
chitecture Assessment: Strengths, Shortco-
mings and New Frontiers of in Vivo Imaging 
Techniques. Ultrasound in Medicine & Biology, 
44(12), 2492–2504. https://doi.org/10.1016/j.
ultrasmedbio.2018.07.010
18. Gérard, R., Gojon, L., Decleve, P. in Van Cant, 
J. (2020). The Effects of Eccentric Training on 
Biceps Femoris Architecture and Strength: A 
Systematic Review With Meta-Analysis. Jour-
nal of Athletic Training, 55(5), 501–514. https://
doi.org/10.4085/1062-6050-194-19
19. Goode, A. P., Reiman, M. P., Harris, L., DeLisa, 
L., Kauffman, A., Beltramo, D., Poole, C., Led-
better, L. in Taylor, A. B. (2015). Eccentric train-
ing for prevention of hamstring injuries may 
depend on intervention compliance: a syste-
matic review and meta-analysis. British Jour-
nal of Sports Medicine, 49(6), 349–356. https://
doi.org/10.1136/bjsports-2014-093466
20. Guex, K., Degache, F., Morisod, C., Sailly, M. 
in Millet, G. P. (2016). Hamstring Architectu-
ral and Functional Adaptations Following 
Long vs. Short Muscle Length Eccentric 
Training. Frontiers in physiology, 7. https://doi.
org/10.3389/fphys.2016.00340
21. Hägglund, M., Waldén, M. in Ekstrand, J. 
(2013). Risk factors for lower extremity 
muscle injury in professional soccer: the 
UEFA Injury Study. The American Journal of 
Sports Medicine, 41(2), 327–335. https://doi.
org/10.1177/0363546512470634
22. Heiderscheit, B. C., Hoerth, D. M., Chumanov, 
E. S., Swanson, S. C., Thelen, B. J. in Thelen, D. 
G. (2005). Identifying the time of occurrence 
of a hamstring strain injury during treadmill 
running: A case study. Clinical Biomechani-
cs, 20(10), 1072–1078. Scopus. https://doi.
org/10.1016/j.clinbiomech.2005.07.005
23. Heiderscheit, B. C., Sherry, M. A., Silder, A., 
Chumanov, E. S. in Thelen, D. G. (2010). Ham-
string strain injuries: recommendations for 
diagnosis, rehabilitation, and injury preven-
tion. The Journal of Orthopaedic and Sports 
Physical Therapy, 40(2), 67–81. https://doi.
org/10.2519/jospt.2010.3047
24. Kellis, E., Galanis, N., Natsis, K. in Kapetanos, 
G. (2009). Validity of architectural proper-
ties of the hamstring muscles: correlation 
of ultrasound findings with cadaveric dis-
section. Journal of Biomechanics, 42(15), 
2549–2554. https://doi.org/10.1016/j.jbio-
mech.2009.07.011
25. Kerkhoffs, G. M. M. J., van Es, N., Wieldraaijer, 
T., Sierevelt, I. N., Ekstrand, J. in van Dijk, C. 
N. (2013). Diagnosis and prognosis of acute 
hamstring injuries in athletes. Knee Surge-
ry, Sports Traumatology, Arthroscopy, 21(2), 
500–509. https://doi.org/10.1007/s00167-
012-2055-x
26. Kwah, L. K., Pinto, R. Z., Diong, J. in Herbert, 
R. D. (2013). Reliability and validity of ultra-
sound measurements of muscle fascicle 
length and pennation in humans: a syste-
matic review. Journal of Applied Physiology 
(Bethesda, Md.: 1985), 114(6), 761–769. https://
doi.org/10.1152/japplphysiol.01430.2011
27. Lieber, R. L. in Fridén, J. (2000). Functional 
and clinical significance of skeletal mu-
scle architecture. Muscle & Nerve, 23(11), 
1647–1666. https://doi.org/10.1002/1097-
-4598(200011)23:11<1647::aid-mus1>3.0.co;2-
-m
28. Lizama-Perez, R., Chirosa-Rios, I., Chirosa-
-Rios, L., Olave, E., Ferragut, C., Vila, H. in Je-
rez-Mayorga, D. (2022). Effects of Eccentric 
glas mladih
137
Exercise on Muscle Architecture in Adults: 
A Systematic Review. International journal of 
morphology, 40(2), 425–432.
29. Marchiori, C. L., Medeiros, D. M., Severo-Sil-
veira, L., Oliveira, G. dos S., Medeiros, T. M., 
de Araujo Ribeiro-Alvares, J. B. in Baroni, B. 
M. (2022). Muscular adaptations to training 
programs using the Nordic hamstring exer-
cise or the stiff-leg deadlift in rugby pla-
yers. Sport sciences for health, 18(2), 415–423. 
https://doi.org/10.1007/s11332-021-00820-0
30. Marušič, J., Vatovec, R., Marković, G. in Šara-
bon, N. (2020). Effects of eccentric training 
at long-muscle length on architectural and 
functional characteristics of the hamstrin-
gs. Scandinavian Journal of Medicine & Sci-
ence in Sports, 30(11), 2130–2142. https://doi.
org/10.1111/sms.13770
31. Medeiros, D. M., Marchiori, C. in Baroni, B. 
M. (2020). Effect of Nordic Hamstring Exer-
cise Training on Knee Flexors Eccentric 
Strength and Fascicle Length: A Systematic 
Review and Meta-Analysis. Journal of Sport 
Rehabilitation, 30(3), 482–491. https://doi.
org/10.1123/jsr.2019-0388
32. Messer, D. J., Shield, A. J., Williams, M. D., Tim-
mins, R. G. in Bourne, M. N. (2020). Hamstring 
muscle activation and morphology are si-
gnificantly altered 1-6 years after anterior 
cruciate ligament reconstruction with semi-
tendinosus graft. Knee Surgery, Sports Trau-
matology, Arthroscopy : Official Journal of the 
ESSKA, 28(3), 733–741. https://doi.org/10.1007/
s00167-019-05374-w
33. Methley, A. M., Campbell, S., Chew-Graham, 
C., McNally, R. in Cheraghi-Sohi, S. (2014). 
PICO, PICOS and SPIDER: a comparison study 
of specificity and sensitivity in three search 
tools for qualitative systematic reviews. BMC 
Health Services Research, 14(1), 579. https://
doi.org/10.1186/s12913-014-0579-0
34. Narici, M. (1999). Human skeletal muscle ar-
chitecture studied in vivo by non-invasive 
imaging techniques: functional significan-
ce and applications. Journal of Electromyo-
graphy and Kinesiology, 9(2), 97–103. https://
doi.org/10.1016/S1050-6411(98)00041-8
35. Okamoto, Y., Kunimatsu, A., Kono, T., Kujira-
oka, Y., Sonobe, J. in Minami, M. (2010). Gen-
der Differences in MR Muscle Tractography. 
Magnetic Resonance in Medical Sciences, 9(3), 
111–118. https://doi.org/10.2463/mrms.9.111
36. Orchard, J. in Seward, H. (2002). Epidemi-
ology of injuries in the Australian Football 
League, seasons 1997-2000. British Journal 
of Sports Medicine, 36(1), 39–44. https://doi.
org/10.1136/bjsm.36.1.39
37. Orchard, J. W., Seward, H. in Orchard, J. J. 
(2013). Results of 2 decades of injury surveil-
lance and public release of data in the Au-
stralian Football League. The American Jour-
nal of Sports Medicine, 41(4), 734–741. https://
doi.org/10.1177/0363546513476270
38. Özdamar, H. Ç., Erkek, Ö. K., Akkaya, H. E., 
Toprak, E. K. in Küçükatay, Z. M. B. (2022). A 
randomized controlled trial: effectiveness of 
10-week Nordic Hamstring exercise training 
and subsequent detraining in healthy young 
men. Pamukkale Medical Journal, 15(4), 756–
771. https://doi.org/10.31362/patd.1110573
39. Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., 
Boutron, I., Hoffmann, T. C., Mulrow, C. D., 
Shamseer, L., Tetzlaff, J. M., Akl, E. A., Brennan, 
S. E., Chou, R., Glanville, J., Grimshaw, J. M., 
Hróbjartsson, A., Lalu, M. M., Li, T., Loder, E. 
W., Mayo-Wilson, E., McDonald, S., … Moher, 
D. (2021). The PRISMA 2020 statement: an up-
dated guideline for reporting systematic re-
views. BMJ, 372, n71. https://doi.org/10.1136/
bmj.n71
40. Pollard, C. W., Opar, D. A., Williams, M. D., 
Bourne, M. N. in Timmins, R. G. (2019). Razor 
hamstring curl and Nordic hamstring exerci-
se architectural adaptations: Impact of exer-
cise selection and intensity. Scandinavian 
journal of medicine & science in sports, 29(5), 
706–715. https://doi.org/10.1111/sms.13381
41. Presland, J. D., Opar, D. A., Williams, M. D., 
Hickey, J. T., Maniar, N., Lee Dow, C., Bourne, 
M. N. in Timmins, R. G. (2020). Hamstring 
strength and architectural adaptations fol-
lowing inertial flywheel resistance training. 
Journal of Science and Medicine in Sport, 
23(11), 1093–1099. https://doi.org/10.1016/j.
jsams.2020.04.007
42. Ribeiro-Alvares, J. B., Marques, V. B., Vaz, 
M. A. in Baroni, B. M. (2018). Four Weeks of 
Nordic Hamstring Exercise Reduce Muscle 
Injury Risk Factors in Young Adults. Jour-
nal of Strength and Conditioning Research, 
32(5), 1254–1262. https://doi.org/10.1519/
JSC.0000000000001975
43. Schache, A. G., Wrigley, T. V., Baker, R. in Pan-
dy, M. G. (2009). Biomechanical response to 
hamstring muscle strain injury. Gait & Posture, 
29(2), 332–338. https://doi.org/10.1016/j.gait-
post.2008.10.054
44. Seymore, K. D., Domire, Z. J., DeVita, P., Rider, 
P. M. in Kulas, A. S. (2017). The effect of Nordic 
hamstring strength training on muscle ar-
chitecture, stiffness, and strength. European 
Journal of Applied Physiology, 117(5), 943–953. 
https://doi.org/10.1007/s00421-017-3583-3
45. Silder, A., Heiderscheit, B. C., Thelen, D. G., 
Enright, T. in Tuite, M. J. (2008). MR observa-
tions of long-term musculotendon remo-
deling following a hamstring strain injury. 
Skeletal Radiology, 37(12), 1101–1109. https://
doi.org/10.1007/s00256-008-0546-0
46. Sinha, S. in Sinha, U. (2011). Reproducibility 
analysis of diffusion tensor indices and fiber 
architecture of human calf muscles in vivo 
at 1.5 Tesla in neutral and plantarflexed an-
kle positions at rest. Journal of Magnetic Re-
sonance Imaging, 34(1), 107–119. https://doi.
org/10.1002/jmri.22596
47. Suskens, J. J. M., Secondulfo, L., Kiliç, Ö., Hoo-
ijmans, M. T., Reurink, G., Froeling, M., Neder-
veen, A. J., Strijkers, G. J. in Tol, J. L. (2023). Ef-
fect of two eccentric hamstring exercises on 
muscle architectural characteristics asses-
sed with diffusion tensor MRI. Scandinavian 
Journal of Medicine & Science in Sports, 33(4), 
393–406. https://doi.org/10.1111/sms.14283
48. Timmins, R. G., Bourne, M. N., Shield, A. J., Wil-
liams, M. D., Lorenzen, C. in Opar, D. A. (2016). 
Short biceps femoris fascicles and eccentric 
knee flexor weakness increase the risk of 
hamstring injury in elite football (soccer): a 
prospective cohort study. British Journal of 
Sports Medicine, 50(24), 1524–1535. https://
doi.org/10.1136/bjsports-2015-095362
49. Timmins, R. G., Filopoulos, D., Nguyen, V., Gi-
annakis, J., Ruddy, J. D., Hickey, J. T., Maniar, 
N. in Opar, D. A. (2021). Sprinting, Strength, 
and Architectural Adaptations Following 
Hamstring Training in Australian Footbal-
lers. Scandinavian Journal of Medicine & Sci-
ence in Sports, 31(6), 1276–1289. https://doi.
org/10.1111/sms.13941
50. Timmins, R. G., Ruddy, J. D., Presland, J., Ma-
niar, N., Shield, A. J., Williams, M. D. in Opar, 
D. A. (2016). Architectural Changes of the 
Biceps Femoris Long Head after Concentric 
or Eccentric Training. Medicine and Science 
in Sports and Exercise, 48(3), 499–508. https://
doi.org/10.1249/MSS.0000000000000795
51. Timmins, R. G., Shield, A. J., Williams, M. D., Lo-
renzen, C. in Opar, D. A. (2015). Biceps femoris 
long head architecture: a reliability and retro-
spective injury study. Medicine and Science in 
Sports and Exercise, 47(5), 905–913. https://doi.
org/10.1249/MSS.0000000000000507
52. Timmins, R. G., Shield, A. J., Williams, M. D., 
Lorenzen, C. in Opar, D. A. (2016). Architec-
tural adaptations of muscle to training and 
injury: a narrative review outlining the con-
tributions by fascicle length, pennation an-
gle and muscle thickness. British Journal of 
Sports Medicine, 50(23), 1467–1472. https://
doi.org/10.1136/bjsports-2015-094881
53. Van Hooren, B. in Bosch, F. (2017). Is there 
really an eccentric action of the hamstrings 
during the swing phase of high-speed run-
ning? Part II: Implications for exercise. Journal 
of Sports Sciences, 35(23), 2322–2333. https://
doi.org/10.1080/02640414.2016.1266019
54. Yeung, S. S., Suen, A. M. Y. in Yeung, E. W. 
(2009). A prospective cohort study of ham-
string injuries in competitive sprinters: 
preseason muscle imbalance as a possible 
risk factor. British Journal of Sports Medici-
ne, 43(8), 589–594. https://doi.org/10.1136/
bjsm.2008.056283
dr. Žiga Kozinc, doc.,
Univerza na Primorskem,
Fakulteta za vede o zdravju
ziga.kozinc@fvz.upr.si