List 19.
Gospodarske stvari.
0 sejanji in obdelovanji lanu in konopelj.
Spisal dr. Jože Orel.
Naši ljudje sejejo veliko lanu in pripravljajo prediva, — in zakaj ga ne bi, saj se spominjajo lepih dohodkov in velikega dobička, ki ga je starim očetom njihovim donašalo platno prodajano v Trst in Benetke; ved6 pa tudi, da jih lanina preskrbi z delom pri domu ves zimski čas, in da jim daje potrebno platno za obleko in druge hišne potrebe.
Ako pa pomislimo, da so nas druge dežele v tem, kar se tiče pridelovanja in obdelovanja lami in konopelj, jako prehitele, s svojim blagom močno zadej pustile, nam kupčijo z lanino, kar se tiče lepote in cene, pres: . in de v.oij mi sami razvajeni po mikalni lepi tuji tanjčici, tem več segamo po njej, čem nižo ceno ima mimo naše debeline, pač nas mora obhajati želja, tudi pri nas si pridelovati tako lanino, da bode tuji robi podobna in enake vrednosti.
V ta namen naj vam najprej dopovem, kako druge j ravnajo, da dragoceno lanino pridelujejo.
Prva skrb bodi si dobrega semena oskrbeti. Vže davno je znano, da laneno seme iz Ruskega najlepši lan dd; zatoraj je treba si tega omisliti. Iz tacega semena je mogoče, tudi domd nekoliko let dobrega semena dobiti, ako se en del tega izvirnega semena redkeje poseje in dobro dozoreti d&, pridelano seme pa več let, namreč do 9 let, na suhem kraji hrani. Kakor hitro pa rusovsko, pri nas domd pridelano seme ne vrodi več po želji, treba ie spet po izvirnem (iz Rusovskega dobljenem) seči. *)
Druga skrb mora biti to, da se za lan in konoplje ugodna njiva izbere, dobro obdela in plevel kolikor mogoče odpravi. Lami gnojiti ne kaže, ampak njivo za prejšnji pridelek dobro zagnojeno je treba jeseni prvič do čevlja, drugič do poldrugi čevelj globoko preorati, in to zato, ker lan svoje koreninice globoko odganja, in le če mu je to mogoče, dolga stebla napravi. Spomladi pred setvijo naj se njiva spet le navadno preorje, vse kepe s pridom stolčejo, tla enako vrtu ugladijo, in za pridelovanje prediva navadno gosto, za seme pa redkeje vsejejo.
Konoplje ljubijo vlažen svet, zlasti na šolastem dobro storč, ako je dobro pognojen in vdelan. Za pre-divo morajo biti gosto vsejane; na vsacih sto sežnjev na dolgo in široko naj se vseje semena en mernik.
Lan za predivo vsejan je populiti, kakor hitro začne rumeneti, konoplje, kader se prašnice začnejo
*) Izvirno rusovsko laneno seme bi se utegnilo najlože in najcenejše dobiti, ako bi se veliko gospodarjev pri odboru nase kmetijske družbe na-nj naroČilo.                                                     Pis,
dobro kaditi. Od tacega lanu pridelanega semena pa ni sejati, ampak le za olje prešati ga.
Predolgo zorjenje lami in konopelj stori, daje latina pusta, debela in krhka, in taka ne veljd za tanjčico.
Tretje poglavitno delo je puljenje lanu in konopelj. To delo prevzamejo v deželah, kjer najlepše predivo izdelujejo, v tem delu izurjeni ljudje, kteri s kupujejo lan na njivi od kmetov. Oni gledajo pazljivo na to, da lan enake dolgosti razločijo zato, ker se sicer lepo enako ne godi. Rdečkasta in črna stebla odvržejo, kajti ona dado le slabo predivo ali celo nič, v gojenji segnjijejo in zraven ležeča stebla spridijo.
Izpuljeni lan je treba nekoliko osušiti, semenske glavice stolči ali na grebenih odtrgati.
Po vsem tem nasleduje četrto poglavitno delo, namreč gojenje. Pri nas god6 lan in konoplje večidel na rosi. To gojenje je odvisno od vremena in razgrnjenja. V deževnem vremenu je hitreje dognano, v suhem kasneje. Razgrniti se mora zelo zelo na tanko, sicer spodnja stebla zastajajo v gojenji. Dobro je razgrnjeni lan in konoplje enkrat, tudi večkrat obrniti.
Pri tem ravnanji se dobi predivo le nizke vrednosti. Tega se lahko prepričamo, kedar na prodaj pride. Pri mikanji se dobi komaj tretji del praznega, in še to je debele latine, da je joj!
Vse drugačno bolje in lepše predivo daje pa v vodi gojeni lan, in konoplja, kar se tiče trdnosti in tenkosti latine; tudi je vse drugače lepše barve. Al temu delu ni kos kdor si bodi. On mora vedeti, kako je treba lan in konoplje v vodo devati, kedaj je god&n, in kako je naprej ravnati. Tega dela se bo treba učiti, v ta namen vlado naprositi, da nam ta uk preskrbi po izvedencih iz tuje dežele.
Peto poglavitno delo z lanom in konopljami je trenje in mi kanje. Tudi pri tem delu smo močno zaostali. Vže sušenje v jamah je predivu škodljivo; latina postane krhka in pusta; vsa njena maščoba izpuhti.
Naše terlice, zlasti v nevajenih rokah, večidel iz-sekajo latino, da pri mikanji veči del prediva gre v hodnik. Tudi za to delo nam je poduka, a ne samo tega, ampak tudi novih, sedanjim tirjatvam ugodnih priprav, potreba.
Vse to doseči, kar povzdiga tega pridelka potrebuje, je posamesnim osebam zavoljo velikih stroškov skor nemogoče. Le združene moči morejo to izpeljati sebi in drugim v neizrečeno korist. Samo po tej poti bo mogoče iz našega lami in konopelj predivo pripravljati, kakoršnega je mogoče na predilnih mašinah presti, ki zdaj sploh tanjčico predejo in gradivo za praznino dajajo.
Naj opomnim še veliki razloček o pridelovanji lanu na enem oralu v druzih krajih in pri nas.
148
V Belgiji znaša pridelek lanu iz enega orala (joha) 260 do 290 gold. na njivi, kjer ga kupec sam populi, — pri nas je gospodar vesel, če spravi iz orala z lanom osejanega po navadnem našem obdelovanji in veliki potrati časa 25 do 40 gold. Razloček je tedaj prevelik, da ne bi nas mikal, se kar brž za drugimi deželami naprej pomikati. Razuma za to nam je milostni Bog dovelj dal; toraj lotimo se, prosimo pomoči pri dunajski vladi, da nam d&, česar naše denarne moči ne premorejo. Vlada ne more prezreti naših želj, kajti tudi vladi ne bo sile, kader je državljan denaren.*)
*) V poslednjem listu „Novic" so gospodarji naši brali, da je v ta namen, ki ga dr. Orel v tem sestavku razlaga, družba kmetijska kranjska c. kr. ministerstvo kmetijstva prosila za 2000 gold. podpore.                                                                Vred.