Kranj, Kieselstein - severno dvorišče : raziskave 2008-2009

slovenski

2021

1 spletni vir (1 datoteka PDF (422 str.))

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Obnova gradu Kieselstein in Lovskega dvorca, ki je bil nekoč gospodarski del gradu, je bila vzrok za arheološke raziskave na njegovem severnem dvorišču. Območje severnega dvorišča gradu z bližnjo okolico je bilo že od prazgodovine pomembna točka, lahko branljiva, hkrati pa je nadzirala tudi prehod preko reke Save. Zato je bil prostor nenehno poseljen, ravno tu so bili odkriti tudi najstarejši zidani ostanki naselbine. Iz ostankov lesenih stavb in zidov lahko razberemo pestro dinamiko poselitve. Najdbe smo razdelili v tri večje časovne sklope: prazgodovinske, rimskodobne in najdbe iz srednjega ter novoveškega obdobja. Natančnejša razdelitev je zaradi številnih premešanih plasti, nastalih zaradi predvsem novoveških posegov v tla, skoraj nemogoča. Tako naša prazgodovina obsega celo 1. tisočletje pr. n. št., rimska doba od konca 1. stol. pr. n. št. do 6. stol., večina mlajših najdb pa izvira iz časa okoli 16. stol. dalje. Z osnovno arheološko obdelavo gradiva in poglobljeno analizo gradiva iz odpadnih jam se je izkazalo, da predstavlja Kieselstein enega pomembnejših proizvodnih centrov keramike v 16. stoletju, ki je z zelo širokim spektrom izdelkov (od pečnic do finega posodja) verjetno zalagal širšo regijo. V knjigi so predstavljene tudi najdbe novcev, večja količina kremenovih odbitkov, ki kažejo na lokalno izdelavo kresilnikov, analiza kostnih ostankov, radiokarbonske analize in najdba spodnjega dela rimskega nagrobnika brez napisa (najkasneje iz 2. stol.). Datacija importov zgodnje-rimskodobne keramike kaže zelo kratko časovno obdobje, vezano na čas kolonizacije Emone, zato bi lahko predvidevali, da je bil Kranj v rimskem času vojaška postojanka z manjšo posadko, ki je nadzirala prehod preko Save, in se ni razvila v rimsko mesto, saj je po priključitvi širšega področja v sklop rimske Italije vojska odšla.

02.12.2021