Razprave 
Iskanje praktičnih pravil ravnanja pri traj nostnem ekološko-
ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
Ftndmg Pradlcal Rules IT1 Sustainable EconomiC and Ecological Fores1 Managcmenl 
Bošqan KOSIR" 
l:rvlotelc 
Kc&<r. B. lfolwot• pn>k!l&l:J>""""I mvnanJII pn trelno•lnom cltolo~kn-el\ol1om•ktrn ppodo~u ~ gotdom. ~dat$0> 
VOS\1'1 ~. il 10/1998. V •lo\leMČIII~ t iL l1t. 1~. 
,."_ Obtavnava '<bgo9QZOO•ttlw1lkt pnllCOf<m> gospoda"_,JU z ~llom Poudarja pomon uk~. ~~ v~ 
"""'' ""4•1• ol< olj o ln oo hk111ti '"'"nltljl\'i ln gc•podaml ~vtor ugotao,1a. da Imamo vSio\111nljl ~ol11«> ~pl$8lllh pntvl~ 1t1 
oo pov«.lnt .. povezana on nepopolna ttr Zl!tlnmta Prftdl~g~ anlavfjon)o celovitih pntvl 02 •mornlo ~ dolo v 
~dovcl\ s podtočla gojen )Bin varstva gozdov. gmdnje ln vzdrtev1111ja gozdlllh c:ut ,., prldobfva!1a IUa 
Kljulno bo11do: kakovosl dela, gozdnolohnll<a, gozdn• rocl 
Abotroc:l' 
Ko&lr, B,; Flndlng Pr&r.llcal Rulos ln Suaraonablo EflQnomlc ond Ecologll:al Fcw•l ManogelnCIIlL Gazdatskl~..._ 
No. I0/1998.1nSiov•no, lit. q~ol 14. 
Thls a~ldolre•lslha role of teennlqueo tn ldloslry ultld lo< fiOOilloresl ma"*""'nt. 11 Olteueslho rOieohel reg ... 
lal>ons and moasures whlcll saloguaod lho envlronmonJ to 111o oUimooltxl.,l, .,.,..."bo reaii....SW..."....".,."., .. ..,. 
Tile aulhoc estaollsl\as 111a1 11 0ra '"' alargo nurnbfrololop~ai.O rogulobQI!t il' Slo."."la, ".,..,_ no~ ~111tey 
are moslly unconnoctM, 1ncompi~UI. and OUidblod Hasugguu 1ba1 an lnlogrol ~ oi"''IUUIliM•oro...:~r<n for good 
roresl management ln l~o aroo of foraat GUIIrvoiJoro, 1010~ protOO!Ion. the camtNObon and.,..".....,.... ol IO<W Rl8ds. 
as woM as W<)O(t axlracllon he lnuO<jUQe(j. 
Kay words: quallly ol wotl<. forealleohn<quo. loo!&lrllgiJiaiXInl 
'Ooc<•6Kcl!>i.U 
goDI BF ~ '"~~'>"'"'"""' 
fft~QI)ltJnev.."'e "'et."\1 
pol lU I(I(.C)Ltubltana SLO 
1 uvoo 
INTRODUCTION 
Kar 1e dolllo <lelo. dobro rw""'nt• z go;dom? Air s."""'"" o<Jgo·..,, le 
na el'le98 a~ na r;e Vld.._a gozda"~• WOI<e, «.a1<1n V>dol.141 l\;ljva2ne~· on 
l<atefll """''IL!! ,e polrebno ~""'"' da 1> dOOdl ocllfiO 'odlltoo' polam 
l<osmoddiOO!>(aM'Ni ~.oo~ .. •mo nonne. ~ ·J•ttdoiQt~ :ta~on 
o gozdo1111 onpnt\IIINI\ "Il""~ otd-J? S kai>J.nwllllalorn011011 ukrapo Jlt IB 
no<me ~ "llQC!le ·~·~ ,,., al• ~mo r;em oZOOlnJh'anpe predp .. a~oh 
norn v vseh pnnenl" tm1 re5nlčen:Sn-.ls.el? Alt morda ne zna--no s tePvn(';n~mt 
u• rep. Prepretla """"•awe '\O'tam0$toz~ sabolnosl 901da. "' 11h ooslej 
r'KlftnatJvno I'1ISI'OO obravnavali?~ zn.arno ·ne odgovora a19umenbrab tudt 
pred lastn"'""' Q<>Zda ._, no C>O-njet> s spoi!ovan,em .1.-tontet on 1ma 
SVOJe ~Ino prepntanl" on ul<u!npe, 
Odgovon na 111 vpriri.>nt<l s<> zolo 111zlol~~< sai so v SIO·,en,, n<)nN oo 
bn!ga ollnaša"!" zelo pamanlftljfvo on ohlapno, Ytasoh pa lud< pravt!t 1090 
c1o1otaroe Voe~akor ,.mamo z~osanJh pra'd lo bo na eMrn mestu otre v 
"1.8'Y'3Ia vse tehorč:ne vidike gospod.a1jenia z yo.:dovt tn be btla a,;hxna Qlede 
nadose!l.e znan.)$D on prar<XnoiiiZirulent Nič·!tJCne<,;a "'· C. mtlo;lf mlll.o. 
da b1 last~ gozoov s s.vo,a mo1rvac1io po 1ntumvno ukustven• poh ~· 
gospocarill o<l>uokoVYI)al.cv. ~. ~c ve~~o lel pceboll v$01Sioh kl()peh. ,~ 
" p., praktočruh odločotv:lh ne ukale,o 
Namen~""·"'~ te raz~"' pomen dcbtega dele v gowu te< .-zOodbuOob 
a!lniJSava katcovo•l• <!;!la pn nas; ra2:ml51e~omc lehnltnh. e-.tl orga· 
Košir, 8 .: Iskanje praktičn i h pravil ravnanja pri trajnostnem ekolosko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
nizacijskih in ekonomskih ukrepih. Odkrito želimo razpravljati o težnjah v 
razvitem svetu in pri nas ter premisliti o učinkih togih norm gozdnega reda 
pri nas. V prispevku bomo pomen dobrega dela razširili, vendar bo težišče 
predvsem pri tistih delih, ki jih morajo opravljati gozdni delavci v objektivi-
zira nih in normiranih postopkih pri pridobivanju lesa. Ta dela so določena v 
Pravilniku o izvajanju sečnje, ravnanju s sečni mi ostanki, spravi lu in zlaganju 
gozdnih lesnih sortimentov (Ur. l. RS 1994 št. 55). Teh del je po količini in s 
tem tudi po stroškovni plati največ, zato lahko pričakujemo, da bi dodajanje 
novih ali opuščanje dosedanjih opravil imelo znatne ekološke in ekonomske 
posledice. Iz izključno tehničnega vidika bi lahko pogojno trdili, da je mogoče 
opraviti katerokoli delo v gozdu, vprašanje pa je racionalnost, ki ima, upo-
števajoč tudi spremenljivost narave in tveganje, zelo veliko dimenzij. Vzpod-
buditi želimo razpravo o vsebini obstoječih določil, saj se stvari lahko spre-
minjajo le z argumenti. Pogledali bomo -le na nekaj primerih, saj bi popol-
nejša študija terjala zelo veliko časa- kakšen je pristop ponekod v tujini. 
2 VLOGA TEHNIKE V GOZDARSTVU 
2 ROLE OF TECHNIQUE IN FORESTRY 
Gozdarstvo je del biotehniških ved in naziv, ki ga daje visokošolski študij, 
je inženir oz. diplomirani inženir gozdarstva. Veda razpolaga z mnogimi 
tehniškimi znanji, ki so zajeta deloma v strokovni literaturi. deloma pa se 
prenašajo s prakso iz generacije v generacijo in se s potrebami ter izkuš-
njami spreminjajo. Tehnična znanja so v gozdarstvu potrebna zato, da nam 
omogočajo prak1ično delo v gozdovih in s tem doseganje zastavljenih ciljev. 
Med ta znanja štejemo zlasti dela pri pridobivanju lesa, gojen ju in varstvu 
gozdov ter pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic. Glede na to, da je 
zelo pomembna povezava med načrtovanjem in izvedbo, pri kateri nastopi 
tehnika, je obstoječa organiziranost, kjer sta ti dve funkciji nepovezani in 
ločeni, zelo ranljiva. Zato je še toliko pomembneje, da se načrtovalci zave-
dajo možnosti tehnike v gozdarstvu in se z njo spoznavajo, čeprav jim je 
zakonodajalec zelo otežil, da bi jo tudi suvereno obvladali. 
Načrtovalci morajo upoštevati - in to je pomembna značilnost dela v 
gozdarstvu- da se skoraj vsi gozdarski procesi odvijajo v naravnem, ranlji-
vem okolju. Ohranjanje tega okolja je v nacionalnem interesu vseh prebi-
valcev, saj omogoča obstoj mnogih občutljivih in obnovljivih virov, ki so 
bistveni za preživetje (npr. vodni viri). Tehnika mora biti takšna, da vse te 
vire ohranja v največji možni meri oz. da so motnje kar najmanjše in čim 
kratkotrajnejše, vendar mora pri tem dosegati svoje cilje z ustrezno dolgo-
ročno ekonomiko. Uporaba katerekoli tehnike v gozdarstvu ima več vidikov. 
Na tem mestu naj naštejemo le nekatere: 
-tehniške-tehnološki vidik, ki pokaže, kako in s čim je nekaj mogoče narediti; 
-ekonomski vidik, ki pokaže gospodarnost nekega dela; 
- socialni vidik. ki opredeljuje vlogo človeka, kot tudi varstveni vidik. ki 
poudarja različne varstvene ukrepe za zmanjševanje nevarnosti pri delu 
in obremenitev delavca, njegovo usposobljenost itd; 
-ekološki vidik, ki pokaže vpliv tehnike in učinkov nekega dela na okolje 
ter določa omejitve ter preventivne in sanacijske ukrepe za zmanjšanje 
nezaželenih vplivov. 
Vidiki so med seboj povezani in ni mogoče trditi, kateri je v globalnih 
razmerah važnejši. 
Komu pravzaprav služi tehnika v gozdarstvu? Ali je kakovost dela v 
gozdovih sama sebi namen, kot neka tradicionalna vrednota ali pa gre za 
GozdV 56 ( 1998) 10 46f 
Košir, B.: Iskanje praktičnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
Slika 1: Gozdne ceste na ekstrem-
nih naklonih - ekstremne obreme-
nitve okolja 
Figure 1: Forest road on extreme 
slopes- extreme impacl on envi-
ronment 
462 
konkretna pričakovanja posameznih družbenih skupin, ki se zanimajo za 
rezultate gospodarjenja z gozdovi, četudi niso ekonomsko neposredno 
odvisne od posameznega ukrepa? Po definiciji tehnika zajema tehnična 
sredstva in z njimi povezane tehnologije ter zbir znanja o uporabi sredstev 
pri doseganju ciljev, ki so praviloma materialni proizvodi- izdelki ali storitve. 
V tem klasičnem opisu tehnike ni govora o omejitvah ali o vplivu tehnike na 
okolje in na človeka. Odgovor moramo iskati pri interesih uporabnikov iz-
delkov in storitev. Če so nam znane njihove zahteve in pričakovanja, bomo 
lahko odgovorili na gornje vprašanje. Za kakovost del v gozdovih so zain-
teresirani javna gozdarska služba, koncesionarji, raziskovalne in pedagoške 
organizacije, okoljevarstvene organizacije, vodno gospodarstvo) prebival-
stvo na hudourniško ogroženih območjih, lovske organizacije, turistične 
organizacije, lesna industrija in drugi predelovalci lesa. odkupovalci gozdnih 
plodov in gob ter drugih postranskih proizvodov, kmečko prebivalstvo ter 
drugi lastniki gozdov kot tudi najširša javnost. Pri tem se med seboj razli-
kujejo predvsem v pogledih na to, kaj je minimalna raven kakovosti ter v 
toleranci pri napakah pri izvajanju del. Naštete vidike vsaka od skupin 
razume drugače -glede na primarni interes do gospodarjenja z gozdom. 
3 PRAVILA ZA IZVAJANJE NEPOSREDNIH DEL V SLOVENIJI 
3 REGULATIONS FOR PERFORMING WORKS IN SLOVENIA 
Tehnika razpolaga z množico načinov, kako opraviti dela, ki se razlikujejo 
med seboj po ekonomičnosti ter posledicah v okolju. Izvajanje del mora 
zato imeti določila, ki opredeljujejo minimalno kakovostno raven zaradi 
doseganja vseh ciljev gospodarjenja z gozdovi. Pravila so lahko obvezna 
in neobvezna v obliki priporočil. Največ obveznih pravil) ki se nanašajo na 
urejenost posameznega sečišča, je zajetih v Pravilniku o izvajanju sečnje, 
ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov 
( 1994 ), po katerem bi morali gozdarji javne gozdarske si užbe pr eg led ati 
vsako delovišče v Sloveniji, kar pa je v praksi nemogoče. 
Smo država v prehodnem obdobju, z nastajajoče zakonodajo in vred-
notami, ki se spreminjajo. S tem lahko razložimo, da še vedno nimamo vseh 
podzakonskih aktov, ki so lahko edina osnova za prilagajanje dosedanjih 
in za določanje novih usmeritev dobrega dela v gozdovih. Zbirka predpisov, 
ki zadevajo gozdarstvo, bi morala biti osnova za sistematično prilagajanje 
konkretnih navodil za delo in ukrepanje. Večina pravil, ki jih uporabljamo 
pri nas, je razmeroma stara in potrebna preverjanja ter posodobitve. pred-
vsem pa bi morala biti dostopna vsem, ki jih zavezuje zakon o gozdovih. 
V nekaterih zapisanih pravilih, po katerih se ravna tehnika v gozdarstvu. 
je ekološki vidik izvajanja del (KOŠIR 1992) še posebej poudarjen. v neka-
terih pravilih pa ga skoraj ni, ker so namenjena izključno teh niškim in eko-
nomskim rešitvam. Tehnično-tehnološki vidik je po svoje specifičen za vsako 
posamezno vrsto delovnega sredstva in je zajet v različnih navodilih za 
uporabo določenih strojev in orodja oz. navodilih za opravljanje dela. Pri 
spravi lu lesa z žičnicami je ta vidik zajet v Navodilih za montažo in demon-
tažo žičnih žerjavov, ki pa je zastarel in obstaja le še kot spomin na nekdaj 
bolj urejeno stroko. Sem bi lahko uvrstili tudi Smernice za projektiranje 
gozdnih cest ( 1982), ki so prav tako zastarela in premalo upoštevajo eko-
loške vidike gradnje in vzdrževanja cest. Normativni del je zajet v Normativih 
za izvajanje varstvenih in gojitvenih del ter v Normativih za pridobivanje 
lesa. ki je še vedno predmet razprave. Ekonomski vidik je dovolj dobro zajet 
v navodilih za kalkuliranje stroškov gozdnih del. Varstveni vidik je zajet v 
GozdV 56 (1998) 10 
Košir, 8.: Iskanje praktičnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
številnih navodilih za varno delo v gozdarstvu, čeprav so mnoga že pošla 
ali so zastarela in bi potrebovala obnove. Sem uvrščamo še Pravilnik o 
varnem delu v gozdarstvu in podobne dokumente. 
Posledice opravljanja del v gozdovih lahko prizadenejo lastnika gozda 
oz. koncesionarja pa tudi vso skupnost. Kakovost izvajanja gozdnih del 
lahko presojamo predvsem po tem, kakšne posledice oz. motnje smo pustili 
v gozdnem okolju po končanih delih. Za presojo tega lahko odmislimo vse 
razen ekološkega vidika in presojamo samo po teh kriterijih. To seveda ne 
pomeni, da pri predpisovanju preventivnih ukrepov ne razmišljamo o eko-
nomiki teh del, temveč le, da na koncu presojamo le materialne (poškodbe, 
porušena stabilnost sestaja) in nematerialne (spremenjen estetski videz) 
posledice našega dela. Ekološki vidik je vsaj deloma zajet v Pravilniku o 
izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih 
lesnih sortimentov, vendar to še zdaleč ni dovolj, saj zelo mlahavo opre-
deljuje preventivne ukrepe za preprečevanje poškodb tal in drevja in ne 
daje meril in konkretnih napotkov za delo_ Ta pravilnik, ki je pri ocenjevanju 
kakovosti izvajanja del najvažnejši, pa vendar določa nekatere pomembne 
vidike urejenosti delovišča in predpisuje hkrati preventivne ukrepe pred 
biotskimi škodljivci_ Njegova največja odlika je. da obvezuje javno gozdarsko 
službo, izvajalce del in s tem tudi lastnike, če dela opravljajo sami. Tako 
daje možnost gozdarski inšpekciji, da lahko reagira pri najhujših kršitvah. 
Večina opisanih navodil ni dostopna širšemu krogu uporabnikov. Neka-
tere raziskave kažejo, da celo v uradnem listu objavljeni predpisi niso znani 
lastnikom gozdov (ČRNIČ 1998), in kot kaže praksa. celo poklicnim izva-
jalcem_ 
V Sloveniji razpolagamo z napisanimi in nenapisanimi pravili dobrega 
ravnanja z gozdom, vendar doslej vsega tega znanja nismo uspeli združiti 
v enotnih pravilih, ki bi bila smernica tudi vse številnejšim nestrokovnjakom 
za dela v gozdovih. Zglede za takšna navodila lahko najdemo drugod po 
svetu. Predstavljajo zbirko praktičnih navodil in zahtev, včasih le usmeritev, 
ki določajo meje dobrega gospodarjenja. FAO je npr. ponudil modelni kodeks 
izvajanja del pri pridobivanju lesa, v Kanadi in ZDA obstajajo pravila dobrega 
gospodarjenja (BMP - Best Management Practice ). pa tudi drugod razpolaga 
stroka z enotnimi pravili, ki se iz leta v leto dopolnjujejo in predstavljajo 
referenčno raven, ki opisuje sposobnosti današnje tehnike prilagajanju 
okolju ter raven današnjega znanja. Ta pravila so nenehno pod drobnogle-
dom raziskovalcev, ki preverjajo njihovo učinkovitost ter iščejo dodatne, 
učinkovitejše možnosti varovanja okolja. Značilnost teh pravil je njihovo 
dinamično spreminjanje, kadar pride do novih spoznanj, in ne togost ter 
zastarelost, kar bi lahko trdili za naša. Takšna pravila so izkaznica stroke 
pred lastniki gozdov in povečujejo njen ugled v javnosti. Omogočajo tudi 
kritične poglede vseh, ki jih pravila zadevajo in to je tudi ena od njihovih 
pomembnih vlog. 
4 ZBIRKE PRAVIL DOBREGA DELA V GOZDOVIH 
4 COLLECTION OF BEST MANAGEMENT PRACTISE RULES IN FOR-
ESTRY 
Težnja po zapisanih pravilih, ki bi določala tehnično in ekološko dimenzijo 
del v gozdovih, pri čemer bi bila v tehnični združena tudi varstveni in go-
spodarski vidik, je najstarejša v Srednji Evropi, ki je zibelka klasičnega 
gozdarskega znanja. Že v učbenikih iz prejšnjega stoletja najdemo elemente 
navodil, ki so ostali do danes skoraj nespremenjeni. V deželah novega sveta 
GozdV 56 (1998) 1 O 463 
464 
Košir. B.: Iskanje praktičnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
so takšna pravila nastajala v sedemdesetih letih in so danes dobila velike 
razsežnosti. V ZDAje npr. pravila (Best Management Practice Rules) države 
Idaho v sedemdesetih letih sprejel osemčlanski komite za gozdarstvo (člani 
izmed lastnikov gozdov. izvajalskih podjetij, hidrologov in osveščen ih po-
sameznikov). Komite je tesno sodeloval s številnimi organizacijami s pod-
ročja varstva naravne dediščine in varovanja okolja, gozdarsko javno službo, 
združenja kmetov, lastnikov gozdov in strokovnjakov s področja gospodar-
jenja z naravnimi viri. Pravila odtlej letno preverjajo in po potrebi dopolnjujejo. 
V zvezi s tem preverjanjem je samo v tej državi več sto raziskovalnih poročil, 
ki presojajo učinke posameznega določila in predlagajo ekološko in eko-
nomsko ustreznejše rešitve. Podobno velja za pravila države Wisconsin. 
Minnesota in druge. Da bi učinke boljšega gospodarjenja preverili v praksi. 
ponekod že dolgo poznajo učne ali modelne gozdove. 
Pravila, ki so zanimiva za nas, so zajeta v poglavjih o sečnji in spravilu 
lesa ter gradnji in vzdrževanju gozdnih cest. Tu je nad sto oštevilčenih in 
povečini zelo konkretnih navodil. Podpoglavja se nanašajo na ohranitev 
naravnih tal, položaj začasnih skladišč, vlak in požarnih presek, odvodnja-
vanje, obravnavajo različni odpadni material, zaščito vodotokov, ohranjanje 
naravnih rastišč ter načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest. Ne-
katera navodila so še širša in zahtevajo od izvajalcev podrobno načrtovanje 
vseh del (DYKSTRA 1 HEINRICH 1995, HOLADAY 1995, Forest Practices 
Code of British Columbia- Logging Plan Guidebook 1995). 
Modelni kodeks FAO prav tako pokriva vsa področja gozdne tehnike in 
se ne nanaša le na negova/na dela, snovanje sestojev in podobno. Izhaja 
iz pod mene, da je gozd večnamenski in je predmet varovanja. Obravnava 
pravila načrtovanja, gradnje in vzdrževanja gozdnih cest, sečnjo in spravilo 
lesa. delo na pomožnih skladiščih v gozdu, prevoz lesa, načrtovanje sečenj 
ter problem delovne sile v gozdarstvu. Mnoga določila med obema zbirkama 
pravil so si zelo podobna. zato jih bomo obravnavali skupno, ne glede na 
to, kje so nastala. 
Bistveno za naštete primere je, da na državni ravni v skladu z zakono-
dajo: 
- na enem mestu obravnavajo konkretne ukrepe v gozdovih) pogosto 
v variantah; 
- obravnavajo gozdarstvo kot celoto v okviru treh osnovnih procesov; 
- so kratka in jedrnata, pri čemer je vsako določilo podprto s strokov-
nimi argumenti oz. rezultati raziskav; 
- poskušajo biti ažurna in se zato postopoma dopolnjujejo v skladu z 
novimi spoznanji; 
-poskušajo biti v največji možni meri uporabna in razumljiva za 
vsakogar; 
- najbistvenejša določila iz teh navodil prehajajo v različna navodila 
za delo, priročnike in kodekse, ki naj bi bili dostopni vsem poklicnim 
in drugim izvajalcem del v gozdovih; 
- pomembna komponenta je njihova izvedljivost, zato so rezultat so-
delovanja različnih ved ter številnih zainteresiranih strank. 
Pravila dobrega ravnanja bi se morala dotakniti vseh konkretnih ravnanj 
v gozdu. ne glede na cilj nekega ukrepa, Za primer vzemimo določilo, po 
katerem je potrebno odstraniti ostanke tehnologije pridobivanja lesa- enako 
določilo mora veljati tudi za tehnologijo pri gojenju gozdov- npr. redčenju 
letvenjakov in tanjših drogovnjakov, kjer uporabljamo motorno žago, ali pa 
pri obžetvi in negi mladja, kjer lahko uporabljamo motorno koso. Takšnih 
GozdV 56 (1998) 1 O 
Košir, B.: Iskanje praktičn i h pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
primerov je zelo veliko, čeprav bodo očitno prevladovala določila, ki bodo 
uravnavala postopke pridobivanja lesa. 
Ko je drevo izbrano za posek, je njegova usoda zapečatena. Od tega 
trenutka dalje postane evidentirani predmet dela, material, ki ga obdelujemo, 
spreminjamo in premikamo, skratka, postane del organizirane proizvodnje. 
O drevesu vemo vse, kar je pomembno zaradi tehnoloških in ekonomskih 
odločitev. Njegovo nadaljnjo pot"spremljamo na raznih obrazcih, podatki o 
njem se pojavijo v kompliciranih informacijskih sistemih in nazadnje pridejo 
v arh ive, kjer so predmet še mnogih kasnejših analiz. 
Z izborom drevesa za posek pa nikakor ni določena usoda okoliških 
dreves in okolja, v katerem je drevo raslo do sečne zrelosti oz. naše odlo-
čitve. da ga posekamo.ldealno bi bilo, če bi uspeli odstraniti izbrano drevo 
brez vsakega sledu in s čim manjšimi stroški. Takšne tehnologije zdaj še 
ni. Izbor tehnologije pridobivanja lesa, ki je na prvem mes1u v pravilih dobre-
ga ravnanja, je pomemben zato, ker s posledicami, ki jih različne tehnologije 
puščajo v gozdu, lahko merimo prilagojenost tehnologij naravnemu okolju. 
Čeprav so merila za takšne ocene skrajno ohlapna, so ekstremi vsem 
prepoznavni. Zahteve stroke. lastnikov gozdov in javnosti se bodo glede 
tega vprašanja pogosto križala z možnostmi, vendar bodo v prihodnje le 
še ostrejše. 
Preden opišemo konkretnejše postopke, je potrebno zahtevati takšen 
izbor tehnologije oz. metode dela, kot tudi oblike spravila lesa, ki bo prila-
gojena razmeram na delovišču - naklonu terena in talnim razmeram, da 
bodo poškodbe tal ter erozija čim manjše. Na geološko nestabilnih tleh, na 
tleh, občutljivih za zbijanje ter na povirjih naj ne bi svetovali traktorskega 
spravila lesa- tudi goseničnih traktorjev ne. Priporočimo lahko tudi največji 
naklon terena, do katerega naj bi uporabljali lraktorje v določenih razmerah. 
Takšno določ!lo ima pomembne ekonomske posledice. Ta mejni naklon je 
odvisen tudi od sistema traktorskih vlak in je povezan z določilom o naj-
večjem podolžnem naklonu traktorskih vlak. Oba naklona sta povezana 
zato, ker pri danem naklonu terena in horizontalni razdalji med deloviščem 
in gozdno cesto z naklonom traktorske vlake določamo razdaljo spravila 
lesa- pri majhnih naklon ih vlak bo razdalja spravila lesa pač večja. če npr. 
zapišemo, da je naklon traktorske vlake na stabilnih terenih lahko do 30%, 
smo s tem - preko ekonomskega računa - posredno določili tudi naklon 
terena. ki v takšnem primeru ne bl bil prav majhen. Če pa je priporočljiv 
naklon traktorske vlake na občutljivih terenih okoli 15 %, bi posredno določen 
največji naklon terena zagotovo ne presegal 40 %. Katere mejne naklone 
bi izbrali kot priporočljive, je odvisno- zato pišemo pravila- predvsem od 
ocene, do katerih naklonov terena so poškodbe zaradi gradnje vlak in 
kasnejšega spravila lesa še v sprejemljivih mejah motenj. 
S tem je povezano tudi vprašanje o določilih glede gradnje traktorskih 
vlak. Nekdanja gozdarska praksa je imela izdelane smernice, ki so bile plod 
izkušenj in tedanje ekološke osveščenosti. Za vse izvajalce gozdne proiz-
vodnje je danes nujno določiti nekaj minimalnih priporočil ter postaviti za-
hteve, po katerih se bodo ravnali tudi gozdarji javne gozdarske službe, ki 
odobravajo gradnjo vlak. Pri vlakah bi tako morali določiti še ciljno minimalno 
širino 111 gostoto glede na sestojne in terenske razmere. 
Posebnih določil, ki bi urejala mesto, videz in uporabo začasnih skladišč, 
nimamo. Skladišča lesa v gozdu bi morala biti le na stabilnih odsekih cest 
in ne blizu vodotokov, saj je velika nevarnost odnašanja zemlje in sečnih 
ostankov v vodne vire. Enako velja tudi za položaj vlak, ki jih ne bi smeli 
Gozd V 56 ( 1 998) 1 O 
Slika 2: Gozdna vlaka na občutljivi 
podlagi - pretnja progresivne eroz.ije 
Figure 2: Skidroad on sensitive 
bedrock- t!Jreaf of progres sive ero-
sron 
465 
466 
Košir, B.: Iskanje praktičnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
graditi na občutljivih tleh. Za obstoječe vlake in skladišča bi moralo veljati, 
da jih dober gospodar stabilizira s setvijo ali kako drugače. 
Pri vsakem nasilnem spreminjanju uravnoteženega gozdnega ekosis-
tema povečamo nevarnost erozije, ki ima lokalne posledice zaradi odna-
šanja tal ter daljnosežne posledice. če se odnešeni material znajde v vo-
dotokih. Uporaba primerne drenaže in urejanja odtekanja vode je zato zelo 
pomembna, tudi če se v vsem spoštujejo načela glede polaganja in gradnje 
gozdnih vlak. Posebej bi veljalo poudariti, da je po določenem času (npr. 
eno leto). ko so bili opravljeni vsi preventivni in sanacijski ukrepi, potrebno 
preveriti njihovo učinkovitost. 
Poseben problem so tudi sečni ostanki, ki jih pri nas obravnavamo v 
posebnem pravilniku, vendar premalo diferencirano glede na veliko pestrost 
naravnih rastišč. Pri tem morda manjka določilo, da se sečnih ostankov ne 
sme zlagati znotraj ravni najvišje vode, ki jih lahko ob večjih nalivih odnese 
s seboj. Glede varovanja vodotokov z vidika erozije je še več določil, ki bi 
jih morali premisliti: npr. priporočilo, da prečkama vodotoke s čim manj 
prehodi, določila, kako naj bodo prehodi urejeni, kje se sme začasno skla-
diščiti nevarne snovi (npr. sode z gorivom, maziva), ki lahko pridejo v 
vodotoke itd. Podobna določila bi se morala znajti tudi v smernicah za 
gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest. 
Računati moramo, da je v gozdovih vsak dan več izvajalcev različnih 
del, ki nimajo z nekdanjo gozdarsko strokovno tradicijo in zavestjo nobene 
zveze. Tudi ob najbolj pozitivnem odnosu do gozda ti izvajalci niso neob-
čutljiv\ na ekonomske učinke. Ob nevednosti o posebnostih dela v gozdu, 
ob pomanjkljivem znanju o možnostih, ki jih imajo pri preprečevanju in pri 
sanaciji motenj, je naglica, da jih opremi mo s potrebnim znanjem povsem 
upravičena. 
5 SKLEPI 
5 CONCLUSIONS 
Opoza~anje na tuja pravila dobrega dela v gozdovih nima namena, da 
bi prevzemali takšna določila brez kritičnega vrednotenja in prilagajanja 
našim razmeram. temveč da bi utemeljili potrebo po takšni zbirki pravil, ki 
bi bila kompleksna in pravočasna. Tisto, kar v tem trenutku potrebuje stroka 
za ohranitev lastnega obstoja in povečanja ugleda pri sto tisočih aktivnih in 
pasivnih odjemalcih njenih uslug, je sodoben katalog praktičnih in uresni-
čljivih navodil za kakršnokoli ravnanje z gozdom, ki bi zajemal vse temelje 
gozdarstva, jih medsebojno povezoval in bil odprt za kritiko in spremembe. 
Pravilnik o gozdnem redu bi bil pri tem le majhen, a zaradi količine vsebu-
jočega dela zelo pomemben delček celote, vendar prav tako potreben 
prevetritve in racionalizacije. Celota, ki jo gradimo, bi zato morala: 
1. pokazati celovitost vseh vidikov praktičnega ravnanja z gozdom; 
2. združevati in povezovati posamezna področja; 
3. uravnoteženo določati minimalne in variantne ukrepe, upoštevajoč 
interese lastnikov gozdov ter ostale družbe; 
4. vsebovati le tehnično uresničljive in že preizkušene rešitve; 
S. vsebovati program, ki bi bil tudi jasno finančno opredeljen; 
6. biti usmerjena v prihodnost. 
Vsa pravila, pa naj bo to prihajajoči pravilnik o varstvu gozdov (že naslov 
pove, da gre predvsem za eno področje gozdarstva), je mogoče zgraditi le 
postopoma in s precejšnjimi napori. Morala bi biti hierarhično urejena, pre-
GozdV 56 (1998) 10 
Košir, B.: Iskanje praktičnih pravil ravnanja pri trajnostnem ekološko-ekonomskem gospodarjenju z gozdom 
gledna in jasno povezana s sedanjo zakonodajo . Sestavijo jo lahko le 
skupine strokovnjakov na posameznih področjih gozdarstva z dovolj širokim 
pregledom nad izkušnjami iz drug.lh dežel. To je pomembno tudi zato, ker 
se bodo nekatere tradicionalne vrednote, temelječe na dosedanji praksi, 
zelo kmalu morale prilagajati v procesu povezovanja z evropskimi deželami. 
Pojavljale se bodo nove tehnologije in z njimi drugačne motnje v gozdnih 
ekosistemih, a tudi nove možnosti za tehnične preventivne in sanacijske 
ukrepe. Nove tehnologije bodo spremenile tudi ekonomiko dela in poslo-
vanja. Čedalje pogosteje bomo priča konkurenčnim in ne več koeksis-
tenčnim odnosom in prav kmalu bodo v igro vstopili tudi tujc i. 
Pripravljajo se merila za certificiranje v gozdarstvu (BERG 1998), ki bo 
temeljile na dejanski praksi in ne na deklariranih nacelih gospodarjenja z 
gozdom. Vse več razlogov je, da s pripravo pravil pohitimo. 
Pa še nekaj: pri gradnji strokovnega gozdarskega portfelja bi morali 
nehati premišljati špekulativne v smislu: bolje je več prepovedatl , da bo v 
praksi dosežen vsaj minimum. Med izrecno prepovedanim oz. zahtevanim 
ukrepom je pomembna razlika v gospodarnosti dela . Prvo lahko prihrani 
veliko časa ali pa ne, če moramo delo opraviti po zamudnejši poti. Zahtevani 
ukrep kratkoročno vedno pomeni večje stroške, lahko pa prihrani velike 
težave v prihodnosti. Vsekakor pa je med prepovedan im in dovoljenim široko 
polje , prostor za različna priporočila in smernice, ki so lahko v danem 
primeru odlična osnova za presojo kakovosti dela posameznega izvajalca . 
VIRI/ REFERENCES 
BERG, S .. 1998. Upravljanje gozdov- Ali bi dala certifikacija gozdov slovenskemu gozdarstvu in gozdarski industriji večjo 
tržno moč?- Vestnik, 11, 12. 3. 1998, Murska Sobota. 45 s. 
ČRNIČ, R., 1998. Dinamika izvajanja ln kakovost opravljene sečnje v revirjih Mokre in Tu~ak . - Univerza v Ljubljani. 
Biotehniška fakulteta, Dipl. nal., Ljubljana. 71 s. 
DYKSTRA, D. P./ HEINRICH, R., 1995. FAO Model Code of Forest Harvesting Practice. Prewiew Edition.- FAO, Rim, 117 
s . 
HOLADAY. S., 1995. Wisconsins Forestry Best Management Practices for Water Quality.- Field Manual. Bureau of For-
estry. Wisconsin Oep. of Natural Resources. Mad1son. ZDA. 76 p. 
KOŠIR , B .. 1992. Ekološki vidik priprave dela v gozdarstvu.- GozdV. 4. ZGDS, Ljubljana, s. 207-214 . 
SEYEDBAGHERI, K. A., 1996. ldaho Foreslry Best Management Praclices: Compilation of Research on The1r Effective-
ness.- USDA, Forest Service, lntermountain Research Station. Gen. Tech . Rep. INT-GTR-339, Ogden. USA, 89 p . 
... 1994 . Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnth lesnih sortimenlov.- Ur. l. 
RS št. 55. s . 3240-3241 . 
... 1994. Visual Quality Best Management Practices for Forest Management in Minnesota .- Schroeder Communications, 
78 p . 
... 1994 . Zakon o gozdovih s komentarjem.- MKGP, Gozd. Založba . Ljubljana. 43 s . 
... 1995. Program razvoja gozdov v Sloveniji.- MKGP. Gozdarska založba, ljubljana. 57 p . 
... 1995. Forest Practices Code of British Columbia- Logging Plan Guidebook.- Forestry Service/BC Environmen~. BC, 48 
p . 
... 1995 . Protect1ng Water Oual1ty and Wetlands in Forest Management.- Best Management Practices in Minnesota. Min-
nesota Department of Natural Resources. Division of Forestry, Schroeder Communications, 140 p . 
... Normativi za izvajanje varstvenih in gojitvenih del 
... Normativi za pridobivanJe lesa 
GozdV 56 ( 1998) 1 O 467