Rnsko-japonska vojna. Izgubo hrabrega Makarova obžalujejo po vsern Ruakem. Pretekli teden je priSel v Petrograd njegov naslednik Skrydlov, kjer ga je ljudstvo navdušeno sprejelo. Nacj so uprte sedaj upajoče oči ruskega naroda, ki pričakuje od njega, da bo vodil rusko brodovje do čaatne zmage. Vr3e se vedno posvetovanja visjih čsstnikov, katerih se udeležuje prav pridao tudi Skrydlov tako dolgo, da bo odpotoval na bojisče. V Petrogradu mislijo, da bo odplul s črnomorakim brodovjem na xzhod, katero bodo v Evropi lahko pogreiali, poaebno ker se Angležka kaže Rusiji vedno bolj prijazno. AngleSki kralj se carju ponuja za posredovalca med Ruai in Japonci, kar kaže, da ne misli sovražno proti Rusiji. Seveda Rusi posredovanje uljudno odklanjajo. Tudi Skrydlov se je izrazil, da ne mu zdi nemogoče, da bi AngleSka napovedala vojsko. Ko so vpraiali Skrydlova, kaj namerava, je izjavil, da bo poizkusil vse, da se združita portarturako in vladivoatosko brodovje. Ko bi se Japoncem poarečilo, da prej izkrcajo svoje vojaStvo, ne Skodi nič, ker Kuropatkin si želi boja. Moji tovariši — pravi Skrydlov — so vsi mladi ljudje, kateri ne potrebujejo slavnega kontreadmirala. Načelnik mojega generalnega staba je mali Stečenko, nava-len fregatni kapitan. Moj bojni načrt pa je: Dal se bom voditi od Boga in od okolnosti. V Petrogradu grade sicer z neverjetno naglico nove ladje, ki pridejo v Port Artur na pomeč, a vendar je komaj verjeti, da bo do srede junija že vse v redu in bo moglo to ladjevje cdpluti. Brodovje, ki ga v Kronstadtu cbcrožujejo, obsega naslednje ladje: Osem velikih vojnih iadij, tri zavarovane križarice in 30 ruSilcev torpedovk. Brcdovje se razdeli v dve diviziji; prvo bo vodil kontre-admiral DoSdaatven8ky, drugo pa iz Sredozemskega morja doSli kontre-admiral Virenius. To brodovje v najboljšem alučaju menda ne bo prislo v vzhodno-azijsko vodovje pred koncem julija. Na bojižču pretekli teden ni bilo poaebnih dcgodkov. Čeprav nekateri listi zatrjujejo, da je Kuropatkin že začel napadati sovražnika, da so pešci in kozaki že prekoračili reko Tumen z namenom, da bi napadli na severovzhcdu Koreje stoječe japcnske predstraže, pravijo vendar strokovnjaki, da sta sovražnika 8e precej oddaljena drug od drugega. Kajti j nšti Rusi, niti Japonci 8e niso mobilizirali zadostno Stevilo vojaštva. Počasnost japon- skega prodiranja jako neugcdno vpliva na one, ki so od malib Japoncev pričakovali vge drugsče hitrosti. Mi smo že takrat povdarjali, da ni verjeti angleSkim pcrocilom, ker leta 1894 so Japonci v vojski s Kitaici rabili za mobilizaeijo 75 000 mož 8 meaecev. Prva v Genaanu meseca februaria izkrcana armada ni mogla tako hitro priti v bližino ruakega leveg-i krila, kakor je bil njen namen, ker radi velikanakega saega ci mcgla prekoračiti gora. Mnogo pa imajo Japonci tudi starih generalov, ki nič samostojno ae mislijo in vedao čakap, da jim za dalnja pomikanja pride povelje iz mikadovega cddaljenega tabora. To je ena najbolj kočljivih to5k, takozvana »coklja« japonske vojne uprave. Radi nedoststnih železnie, ki imajo vecinoma samo en tir, so Japonci mogli počasi mobilizirati drugo armado in o tretji grmadi ae niti ne ve, ako je sploh že zspustila Japonsko. Rusi so vse drugače živabni m so v 72 dneh mobilizirali v Mandžuriji 250 000 mož. Ruski poveljnik Kuropatkin je pred nekaj dnevi dovolil tujim dopisnikcm, da se smejo podati k prvim oddelkom ruske armade, kar je smatrat; za dokaz, da ao Rusi svojo mobiiizacijo v glavnih oddelkih dogotovili. Carjeva lzjava. V brzojavki na Aleksejeva \e označil car boj z Japonako s sledečimi beaedami: Ta boj ima končno zagotoviti rusko premoč na obalih Tihega Oceaua. Da dosežemo ta namen je neobhodno potrebno, da popolacma pre- magamo Japonsko tar jo primoramo, da ae končno podvrže ter se jej tako odvzame mcžncat za nada!jna vojaška pustolovstva. Ako ne poatoparoo t%ko, zgubiii bomo nst vztoku vsak ugled, tudi če zmagamo. Sedanja vojna se zainore pjvzeti v siedeča vprašanja: Kdo bo imei premoč na azijatski obali Tihegamoria, Rusija ali Japan? Nemogoče je to premoč deliti oziroma se o tem aporazumeti. Posredcvanje bi sarao skodiio ugieau in časti Rusije in je torej nemogoče. Japonake žejje. Neki japonski državnik, skoro gotovo marki Ito, je dejal, da Japonci nofJejo vojske voditi do skrajnosti Zguba okolu 48 milijcnov kron na teden ]e straSno breme za mlado in ne prebcgato Japonako. Japonci bočejo odstraniti samo grcžnjo, da bi Rusija gospodovala nad vsem azijskim vzhodom. Zato hočejo Japonci najprej uniSiti rusko moč na moriu, potem z3Y2eti Port Artur in Vladivoatok, in nato napraviti v Koreji takeutrdbe, da je bo Rusom nemogoče zavzeti» na Koreji 8i ne bodo mogli priboriti niti koSčeka zemlje. Ko bodo to storili, bodo Japonci pripravljeni na pogajanja, prej pa ne. — To je jako oblastna izjava. Japonei bodo morali pač prej prositi Ruse milosti predno izvrSe te načrte. Ne preide teden, da se ne bi vsaj enkrat ali dvakrat sporocalo, da je Port Artur padel. Zdaj ae glasi, da se je trdnjava udala, in zopet, da ao jo sovražniki z naskokom vzeli. Za enkrat ni vzroka, da bi se moglo govoriti o tem dogodku. Rusi bi se le v tem slučaju udali, da jim zmanjka živil ali streljiva. Ali ruska vojna uprava je v dveh \n pol meaeca imela dovolj dasa, da je Port Artur založila, sai ta čas ni bila železaiska zveza niti za hip pretrgana. Da bi Port Artur padel, bi morais Japonci prej inesto na suhein okleniti m s topori uapasti obkope, a do danes Se niti eden japonski vojak ni stopil na suho na Kvantungskem polotoku. Za obleganje pa niso dosti le čete, temveč je tudi treba težkih topov, streliva in drugega materijala. Morajo biti prestavliene batenje, topovi primerno postavljeni, kar je zelo dclgotrajno in zamudno delo, ako se poaaiali, da se mora vae to prepeijati iz Japonske. V ta namen se morajo večkrat celo zgraditi posebne železnice. Nasipi pred Port Arturjem so razen tega gotovo nepriatopni in bi bito potreba prej odatraniti vse ovire, predno bi iaponake krogle mogle izdatno škodovati. Gotovo je torej, da bi pretekli tedhi in megeci, predno bi se morda Japoncem posrečilo, udreti v Port Artur, ako prej ukrenejo vse dalckosežne priprave, katerih pa zdaj še niti začeli niao. Iz porofiil z bojliča. Petrograd. Namestnik Aleksejev je brzojavil carju Nikolaju: Predatraže ob reki Jalu so dogoale, da zbirajo Japonci severao od mesta Vidžu znatne vojae sile, meada celo divizijo ter da zbirajo čete tudi v Vidžu, odkoder je odstraujeno korejako prelivalatvo. Poroča se o prevažanju tovorov, ki so podoboi mostovom na čolnih. Nasproti otoku Mabikhe so ubili na3i ogledaiki dva japonaka ogleduha, od katerih je bil eden, kakor je bilo videti, častnik. Naši ogledniki so več dni preiakavali na levem bregu reke Jalu ter so se prepričali, da je južao od reke Pomakhua le malo japonske vojske, a Japonci napravljaio pa tam čolae. Tie se. ja podal naS preiskovalni cddelek, sestoječ iz 2 častnikov in 32 vojakov. Japcnci so ga zapazili in v nastalem spopadu ao bili ubiti 3 vojaki. Štabni stotnik Smejzina inllvojakov je bilo težko, poročnik PuSkiu in 4 vojaki pa lahko ranjeni. Pod varstvom dveh topov se je oddelek umaknil nazaj na naše obrežie. London. Reuterjev urad ie poročal iz Soula 19. t. m.: Kakor se tukaj sodi, ne prekorači japonsk a vojskado 30. t. m. r e k e J a 1 u. Do tedaj se delajo priprave, da izvrši prekoračenjo na treh krajih. Dne 13. t. mea. je Sla druga japonska vojna iz Japonske. Nameojetia je baje proti Port Arturju. Druge čete se izkrcajo na mandžurskem obrežju pri Takušanu ali Tatungkau ter pojdejo prcti Liaojangu. Gardna divizija, broječa 16.000 mož, pod generalom Inouye, pojde prva v boj. V bodoče bosta baje Kuilienčeng in Vidžu srediSči za japonsko vojsko v Koreji. Soul. Vesti o večjem boju ob reki Jalu se n» potrjujejo, pač pa ae vedno vršs manji boji prednjih straž. Ruaki oddelki, ki so okoli Geaaana, ao razdrli v Siongčinu japcnski konzulat in korejsko colninsko hiSo. Na brzojavni urad so streljali. Japonci monijo, da so Rusi Sli nato proti severu in da bo jafonsko brodovje na vzhodnem obrežju nadaljne take operacije Rusov preprečilo. Petrograd. Pri pologanju neke mine je bilo vsled predčasne eksplozije u b i t i b 27 ruskih moraarjev in en čaatnik. Poročevalec »Novoje Vremja« poroča iz železniške postaje MaBdžurije, da je geaeral K ur o p a t k i n radi prenapornega potovaaja ter prehlajeaja o b o 1 e 1. Berolin. »Post« poroča iz Petrograda: »Polovaaje carja na b o j i S č e je gotova stvar. Čas odpotovaaja pa ie odvisea od zbiranja Kuropatkinove armade. Še le ko bo zbiraaje končaao ter bo prifiakovati boja, bo Nikolaj II. nastopil to daljno potovanje. To se bo pa težko zgodilo pred mesecera julijein. Car ne bo izročil vlade v nobene druge roke za časa svoje odsotnosti. Petrograd. Admiral Skrydlov je odpotoyal v Sebastopol, da so poslovi od svoje rodoviae. Nato odpotuje proti vzhodai Aziji. Bržkone bo v Port Arturju dal le najpotrebaejSa povelja ter nato odpotoval v Vladivostok, kjer je sedaj veeina ruskih bojaih ladij.