Zgodovinske reči.
4. Kaj je ajdovski zid za Verhniko?
Ko ee potuje cd Verhnike po Idrijski cesti, se bolj bistrim očem kako uro od terga dalječ na obeh straneh poti kažejo ostanjki starega zida, kteri z enega Terha vprek na druzega gre. To je, kakor ljudje tukej pravijo, ajdovski zid.
Ako se sled tega zida daljej preiskuje , se njegov
začetek uajde na Špiklu, nekem verhu na desni strani
Idrijske ceste, kakošne pol ure od nje proč proti se-
ju v 3a planinski soseski.    Na drugi strani   pa je
zid znati  do   velike  ceste  blizo  cesarske hiše,  in
11 dalje  proti  novi  železnici; ondi so  zdaj veliko
La zida prekopali,  ter so pesek za nove zidarije po-
uili     Vandei   še unstran  železnice vRaskovcu  se
zlo   sledi  skozi  gojzd  nad Bistro  in   Borovnico   proti
Itakitia in še naprej do Obloške strani.
Toliko vem iz ust častitega gosp. Svetličiča, kaplana na Verhniki, kteri je za temi starinami z radostjo sleda iskal,— lahko, da se to zidovje še dalje proti Horvatii steguje.    Po   tem ?  kar je  znanega,  se zid
vleče od severo-zahoda proti jugo-i«hoda okrog treh milj na dolgost; v nekterih krajih je komaj iz tal znati, v drugih je skoraj za moža visok; kamnje v njem ni sploh debelo, pesek pa je bolj okrogel, ne kakor se v hribih koplju, ampak kakor se pri vodah in v ravninah najde. Od tega zida Schonieben in Valvasor nič ne povesta; Linhart ga nekoliko za Verhniko pozna, pa meni, da je ostanek stare ceste; le v doneskih zgodovinskega družtva od 1. 1850 in 1851 je nekoliko več popisan, pa njegov pomen ni razložen.
Iz kterega časa bi pač ti zid utegnil stati, in zakaj je bil napravljen? Na stare rimske čase bi bilo nar pred soditi, zakaj Rimljani so imeli posebno navado mejne dolge zidove staviti, kakor se še najdejo ostanjki med Donavo in Tiso na Ogerskem, med Renom in Donavo na Švabskem , med dvojem morjem v Škocii; in rimski mejniki so na Krajnskem nekaj časa ravno v ju-liških planinah stali. Japidio in Karnio namreč na južni strani planin so Rimljani v letu 117 pred Kristusom v svojo last pripravili; zemlja proti izhodu in severju pa je ostala še svobodna; Noričani, Panonci in Japodje, hrabri vojaki, so jo varovali. Tim narodom, posebno Japodom nasprot, bi bili Rimljani utegnili imenovani zid postaviti, in mesta Metul in Terpo od svoje posesti od-graditi; s tim zidom je bil morebiti tudi stari zid zvezan , kterega ostanjki se še pri Reki najdejo. In to bi veljalo za tisti čas, preden je cesar August v letu 32 pred Krist. vse Japode pod rimski jarm spravil, Metul in Terpo, mesti pri Oblokah in Ložu, s kervavo bitvo zmagal.
Sicer bi kdo zamogel reči, da so Japodje to ograjo rimskim silam nasprot postavili; vender veliko delo je bolj Rimljanom podobno, kakor Japodom, kterim bi bila pri vsi hrabrosti taka stavba pred ko ne pretežavna bila. Pomniti je dalje še to, da kakor se na južnem konca tega zida najdejo ostanjki terdnjav pri Ložu in Oblokah, se kaj enacega tudi na severnem koncu sledi; pri Z a-piani in pri Zažarj i , pol drugo uro nad Verhniko, so kraji po imenu veliko in malo Grad i še. Posebno ima veliko Gradise pri Zažarji vso podobo stare terdnjave; od dalječ se vidijo ostanjki nekdanjih prekopov, dasiravno je visoki grič z njivami preoran; tudi zemlja v nekterih krajih pod drevesom bobni kakor da bi bila spodej pre-obočena, in po pripovedih so že ondi tudi ktero malo starino našli, semtertje na kamnje, kakor ostanek prej-snega zida, zadeli.
Ako te Gradiša niso od pred , bi utegnile tudi iz tistega časa biti, ko so rimski vojaki med Emono in Navportom v letu 15 po Krist. v staniši bili; tikrat so zoper svoje poveljnike vstali, ker so se le v neobdelanih hribih in v makužnah truditi mogli; strah pred luno, ki je ravno mraknila . je njih vstajo pokrotil.
S temi svojimi besedami ne mislim omenjenega pra-šanja sam dognati; marveč menim, da imamo na Kraj n-skem še dosti kopati in iskati.                    P. Hicinger.
—   262 —