^^^^^^ ^ ^^^^ Praznik Glasa z Avseniki - Ob 30. obletnici izhajanja časnika Glas je bila v sredo, 26. oktobra, v festivalni dovrani na Bledu svečana prireditev za naše najstarejše naročnike in druge. Naš praznik smo proslavili skupaj z ansamblom bratov Avsenik, ki bo prihodnje leto slavil 25-letnico obstoja. Leto XXX. - Številka 83 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni uredS nik Albin Učakar Kranj, petek, 28. 10. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot* poltednik ob sredah in sobotah, od jurija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJI K O 3. stran: Varčevanje zase in za vse 6. stran: V Žireh s skupnimi močmi do uspehov 7. stran: Trinajsterica in skala 1 3. stran: Praznik Glasa z Avseniki 20. stran: Referendum o združitvi zdravstva — 24. novembra ŠKOFJA LOKA 5. stran DOGOVORIMO SE 4. stran: Rejnice tudi zaposlene matere Naslednja številka Glasa bo izšla v petek, 4. novembra Naročnik: Sejem knjig V Beogradu so odprli 22. mednarodni sejem knjig, na katerem je razstavljenih približno 100.000 knjig in publikacij 140 domačih in tujih založniških hiš iz 45 dežel. V navzočnosti številnih javnih in kulturnih delavcev, pisateljev in ljubiteljev knjig je sejem odprl sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Posvet o stanovanjih V Mariboru so pripravili posvetovanje o stanovanjski politiki, ki, se ga je udeležil tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Predstavniki gradbene operative, urbanisti, projektanti, predstavniki občin in drugi so predsednika seznanili s stanovanjsko gradnjo v drugem največjem slovenskem mestu in s problemi, s katerimi se srečujejo. Poudarili so tudi, da so zadovoljni z uspehi pri gradnji solidarnostnih stanovanj, da pa bo potrebno še veliko narediti, da stanovanjske soseske ne bodo le spalni okoliši in da bo delavec resnično odločal o stanovanjski gradnji. Zdomska »Lastovka« V začetku tedna so v Ingol-otadtu na Bavarskem ustanovili novo slovensko kulturno-umetniško društvo Lastovka. V mestu z 90.000 prebivalci živi dobrih 10.000 tujcev, od tega 4000 Jugoslovanov in 1800 Slovencev. Slovenci so pretežno iz Prekmurja in so zaposleni v tovarni avtomobilov Audi. Na ustanovnem zboru Lastovke, ki je že 49. jugoslovansko društvo na Bavarskem, so izvolili trinajstčlanski odbor, predsednik pa je 27-letni socialni delavec Zvone Kokalj. Program društva predvideva kulturno-umetniško in športno dejavnost, več pozornosti pa naj bi posvetili tudi dopolnilnemu pouku slovenščine za svoje otroke. Posojilo za ceste Delovni ljudje in občani Makedonije so se množično vključili v akcijo vpisovanja posojila za gradnjo in rekonstrukcijo cest v Makedoniji. Po podatkih republiškega odbora so do sedaj vpisali že več kot 316 milijonov dinarjev posojila, kar je 28 odstotkov več od načrtovanih sredstev. Za realizacijo programa gradnje in rekonstrukcije cestne mreže v Makedoniji bo razen sredstev, zbranih s posojilom, prispevala denar tudi republika, najeli pa bodo tudi mednarodno posojilo. Predvidevajo, da bodo s tako zbranimi sredstvi lahko do leta 1980 zgradili in rekonstruirali tisoč kilometrov cest vseh kategorij. Prispevek za boljši zrak Udeleženci sestanka sveta leta zaščite človekovega okolja so predlagali, naj bi lastniki novih avtomobilov ob registra-epi plačali 10 dinarjev davka. Ta denar bi se stekal v sklad za zaščito okolja. Predstavnik delovne organizacije Tehnogas-inos, ki predeluje sekundarne surovine pa je povedal, da ta delovna organizacija namerava v Železniku odpreti obrat za predelavo starih avtomobilov. To bo nedvomno velik prispevek k varstvu okolja. Že sedaj je namreč v Jugoslaviji letno okoli 150.000 ton odpadnih kovin, ki pogosto končajo na »divjih* smetiščih. Odločno odpravljanje posledic Iz poročila odbora za odpravo posledic potresa na Tolminskem je razvidno, da so letos lastniki poškodovanih hiš sami sklepali pogodbe z gradbenimi podjetji, s privatnimi skupinami gradbenih delavcev ali pa so gradili sami Za popravilo bolj ali manj poškodovanih hiš so lastniki sklenili 421 pogodb z raznimi podjetji. 1090 hiš pa so popravili sami aH ob pomoči privatnih zidarjev. Tudi novogradnje so že skoraj končane. 52 novih hiš so postavila podjetja, 294 pa skupine privatnih delavcev. Umrl je Franc Prevc Po daljši bolezni je v ponedeljek, 24. oktobra, v Radovljici umrl predvojni komunist in španski borec Franc Prevc. Franc Prevc je bil rojen na Jesenicah, kjer je tudi preživljal svoja mlada leta. Preživljal pa jih je v pomanjkanju in v prvih mladih bolečih preizkušnjah, saj sta mu kot devetletnemu umrla starša. Živel je pri stricu in se nato zaposlil v železarni kot strugarski vajenec. France je na Jesenicah obiskoval tudi večerno obrtno šolo in postal kvalificirani strugar. , France je tako kot vsi mladi sanjal o letalstvu in ta želja se mu je izpolnila, saj je 1927. leta začel obiskovati letalsko šolo in postal pilot-narednik. Tedaj se je seznanil s piloti, ki jih je prevevalo revolucionarno prepričanje in se navdušil za marksizem. Zaradi njegove očitne napredne miselnosti se je moral leta 1933 tudi odreči službi pri vojnem letalstvu in je po petih letih vojaškega življenja spet prišel na Jesenice. Dolgo je iskal zaposlitev, čeprav je bil pripravljen poprijeti za vsako delo. Končno se je zaposlil na Javorniku v va-ljarni, kjer je spet našel tovariše, ki so aktivno delali v sindikalni organizaciji, ki so jo vodili komunisti. Franc Prevc je kot član stavkovnega odbora sodeloval tudi v znani jeseniški stavki, ki se jo je spominjal kot stavko naprednega delavskega razreda, kot stavko, ki je bila v tistih časih precej uspešna. Franc Prevc se je na Jesenicah družil z najbolj naprednimi delavci, s komunisti in kot zaveden borec za pravice delavstva se je skupaj z njimi na poziv Kominterne odzval borbi španskega naroda. Pod vodstvom revolucionarja in komunista Jožeta Gregorčiča se je skupina jeseniških delavcev .podala na pot v Španijo. Prvi poskus ni uspel, znašli so se v zaporih in v okrutnih rokah policije, vendar niso odnehali. Tajno so se zopet sestajali pod odrom delavskega doma pri Jelenu in se odločili, da ponovno odidejo v Španijo. V Parizu so se pridružili drugim skupinam za odhod. Prevc je bil na fronti komisar protitankovske baterije in obenem tudi komandir. Nato so ga poklicali v majhno mesto pod Pireneji, kjer se je zbrala 13. brigada Cankarjeve čete, v kateri so bili večinoma slovenski in jugoslovanski prostovoljci. Revolucionar in komunist je preživljal leta zadnje vojne v zloglasnem Auschwitzu. Dolga in težka je bila njegova vrnitev na rodne Jesenice, kamor je prispel leta 1945. Kot strugarski mojster se je zaposlil v železarni in na tem delovnem mestu ostal vse do upokojitve leta 1955. Aktivno je delal v družbenopolitičnih organizacijah, sodeloval pri številnih akcijah in pomagal pri socialistični izgradnji svoje domovine. V zadnjih letih je vodil številne obiskovalce muzeja talcev v Begunjah ter jim v svoji lepi besedi, ob svojih številnih izkušnjah in znanju pripovedoval o strahotah v tem zaporu. Franc Prevc je bil vse svoje življenje zaveden borec, revolucionar, komunist, vse do zadnjega trenutka resnično in vsestransko predan naprednim idejam. Vse svoje življenje je trpel, se težaško preživljal, a ostal zagnan in zvest idejam marksizma. Znanci in prijatelji se ga spominjajo kot izredno poštenega, tihega in skromnega človeka, prijetnega in prijaznega ob pogovorih, človeka, ki mu je bilo samoumevno, da vsa njegova dejanja preveva eno samo vodilo: skrb za uresničitev vseh Ji s ti h ciljev, ki so bili tedaj, ko se je on zanje boril, še ideali. A skupaj z ostalimi soborci je dokazal, da ti ideali niso nedosegljivi. Za Francem Prevcem bo ostala vrzel, praznina, ki jo boleče občutijo vsi tisti, ki so ga poznali in globoko spoštovali. Poznali neprecenljivo vrednost njegovih življenjskih dejanj, iz katerih je rasla in zrasla naša svobodna sedanjost. Žalna svečanost V Radovljici je bila ob smrti španskega borca, revolucionarja in komunista Franceta Prevca žalna svečanost, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine. Z globokim spoštovanjem so se poklonili spominu na uglednega komunista, aktivnega družbenopolitičnega delavca, ki je bil v najtežjih revolucionarnih dneh v prvih vrstah in ki je tudi v svobodni socialistični domovini nadaljeval z uresničevanjem marksističnih misli in idej ter s svojimi dejanji postal vzor in zgled človeka, ki se je vedno in povsod pošteno zavzemal za svobodni, socialistični svet. ŠKOFJA LOKA Danes popoldne ob 16. uri bo seja komiteja občinske konference ZK Škofja Loka. Sekretar OK ZKS Janez Jemec, ki sejo sklicuje, predlaga za dnevni red kadrovske priprave na volilne konference, obravnavanje načina predlaganja delegatov za občinsko konferenco ZK Škofja Loka, razpravo o vzgojno-političnih ukrepih, ki jih je izrekel komite, in rebalans finančnega načrta za leto 1977 ter predlog finančnega načrta za leto 1978. -lb Splošno gradbeno podjetje Tržič DE Arhitekt biro Kranj Reginčeva 8 / objavlja naslednje prosto delovno mesto: gradbenega tehnika I — kalkulanta Področje dela: izdelava predračunov in kalkulacij za investicijsko dokumentacijo. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: končana srednja gladbena šola - visoke gradnje in štiri leta delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit. Delo na tem delovnem mestu se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom dveh mesecev. Osebni prejemki bodo določeni v skladu s Samoupravnim sporazumom o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov delovne organizacije SGP Tržič. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati naslovijo v 8 dneh od objave na splošni sektor delovne organizacije SGP Tržič, Blejska cesta 8. škofja Loka — V sredo je bila na obisku delegacija občinskega sveta pobratene občine Sele na Koroškem. Najprej jih je sprejel predsednik občine Tone Polajnar skupaj s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in jih seznanil s posebnostmi razvoja občine in novejšimi dogodki na njenem območju. Potem so gostje obiskali Iskro Reteče, kjer so si v spremstvu direktorja Ljuba Slavkoviča ogledali proizvodnjo. Popoldne pa so bili v gostehpri KS Selca in si ogledali Dražgoše. (lb) - Foto: F. Perdan Kranj — V sredo, 26. oktobra, je bila na obisku v Kranju študijska delegacija Madžarske socialistične delavske partije. Predstavniki komiteja občinske konference zveze komunistov so jih seznanili z vsemi oblikami idejnopolitičnega usposabljanja v zvezi komunistov v kranjski občini. Idejno-politično usposabljanje v kranjski občini je izredno razvejano, saj je na primer v lanski sezoni v raznih oblikah izobraževanja sodelovalo okrog 16.000 ljudi. — Foto: Živulovič Žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih Po številnih krajih Gorenjske bodo te dni žalne slovesnosti v počastitev dneva mrtvih. Domala ob vsakem spominskem obeležju, ob vsakem spomeniku bodo zagorele svečke, grobove in grobišča pa bo prekrilo cvetje. Iz posameznih gorenjskih občin smo o žalnih svečanostih dobili naslednje informacije. JESENICE Osrednja žalna svečanost ob dnevu mrtvih za jeseniško občino bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 16. uri na jeseniškem pokopališču. Spominu padlih borcev za svobodo pa se bodo številni prebivalci na dan mrtvih poklonili tudi v Planini pod Golico, na Javorniku, Dobravi in drugih krajih. KRANJ Kranjčani se bodo zbrali na osrednji žalni komemoraciji v ponedeljek, 31. oktobra, ob 16. uri na Trgu revolucije v Kranju. V nedeljo, 30. oktobra, bodo žalne svečanosti ob 8. uri pred zadružnim domom v Britofu, ob 9. uri na pokopališču v Predosljah, ob 10. uri pred spomenikom na Visokem, pred spomenikom v Podbrezjah ter na pokopališču na Kokrici in ob 18. uri pred spomenikom na Jezerskem. V ponedeljek, 31. oktobra, pa bodo svečanosti ob 10. uri pred spominskim obeležjem »Sorlijev mlin« pri Vodovodnem stolpu, ob 11. uri pred spomenikom v Trbojah, ob 14. uri na pokopališču v Kranju, ob 16. uri pred spomenikom v Preddvoru, pred spomenikom v Goricah, pri spominskih ploščah Jožeta Zeška in Toneta Nartnika na Laborah ter pred spomenikom na Orehku, ob 17. uri pa pred zadružnim domom na Primskovem in pred spomenikom v Naklem. Na sam dan mrtvih pa se bodo prebivalci poklonili spominu padlih borcev NOB ob 9. uri pred osrednjim spomenikom v Žabnici, ob 9.30 na pokopališču na Kokri, ob 10. uri ob spomeniku pred osnovno šolo v Dupljah, ob 11. uri pred spomenikom na pokopališču v Šenčurju ter ob 15. uri na pokopališču v Zgornji Besnici. RADOVLJICA Na dan mrtvih, 1. novembra, bodo žalne komemoracije ob 9. uri v Dragi, ob 9.30 v Begunjah in ob 11. uri na grobišču v Radovljici. Osnovna organizacija ZSMS Podnart bo v torek, 1. novembra, pripravila pohod od spomenika do spomenika. Ob vsakem spominskem obeležju bodo udeleženci pohoda položili cvetje in prižgali sveče. Žalna komemoracija pri spomeniku padlim na Ovsišah pa bo v ponedeljk, 31. oktobra, ob 16. uri. Svečanosti bodo tudi v Gorjah ter drugih krajih radovljiške občine. ŠKOFJA LOKA Občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka in ZB NOV Škofja Loka bosta pripravila osrednjo žalno komemoracijo za škofjeloško občino v torek, 1. novembra, ob 9. uri pred domom Zveze borcev v Škofji Loki. 2e v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri bo svečanost ob spomeniku v Dražgošah, 1. novembra ob 10.30 pa pred kulturnim domom pri Sv. Duhu. V vseh prihodnjih dneh bodo komemoracije pripravili po mnogih krajih. TRŽIČ Tudi v tržiški občini pripravljajo mnoge svečanosti. V nedeljo, 30. oktobra, bo komemoracija na Brezjah, v ponedeljek, 31. oktobra, ob 17. uri v Pod-ljubelju, v torek, 1. novembra, pa ob 8.30 pred spomenikom v Križah, ob 10. uri pa pri spomeniku v Tržiču in v Kovorju. Svečanosti pripravljata še krajevni organizaciji ZZB NOV v Lomu in Lešah. J. Govekar Varčevanje zase in za vse BARBARA DERMOTA PETRA MALI DIJANA KRIVIC SIMON JANKOVIC Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdaj je nastal ta rek ni v bistvu pomembno. Res pa je, da ta rek simbolizira varčevanje, ki naj pomaga do lepšega kot je bilo včeraj in do boljšega kot je danes, hkrati pa je tudi moto meseca oktobra posebno pa dneva varčevanja 31. oktobra. Letos praznujemo dan varčevanja že triinpetdesetič, v spomin na dan, ko je bil v Milanu ob 100-bletnici lombardskih hranilnic prvi mednarodni hranilniški kongres. Z varčevanjem in ustvljanjem hranilnic so si namreč že pred več kot stoletjem skušali mali obrtniki zagotoviti osebno varnost. Danes pomeni organizirano varčevanje najširšo obliko družbene vzgoje, gospodarsko in družbeno trdnost in porok za varnost in moč. Začetki , v antiki Ce brskamo po začetkih varčevanja, nam postane najbližja grška antika. V Prieni so namreč izkopali hranilnik v obliki templja in arheologi so ugotovili, da je bil narejen približno 300 let pred našim štetjem. Doslej je to najstarejši hranilnik, ki potrjuje, da varčevanje ni posebnost našega časa, temveč je poznano odkar je denar v obtoku. Potreba po varčevanju pa prav tako kot včasih, obstoja še danes in je večkrat še veliko večja kot nekdaj. Ustanove, ki že lep čas skrbijo za organizirano in varčno shranjevanje denarja, so banke. Ena takšnih je Ljubljanska banka, ki ima svojo podružnico s poslovnimi enotami tudi na Gorenjskem. Ljubljanka banka je danes ena večjih in bolj znanih bank v svetu. V tujini ima več predstavništev in informativnih birojev, skupaj z gospodarsko zbornico pa opravlja finančne posle in zastopstva gospodarskih organizacij. Poslovanje v tej bančni ustanovi se lahko meri z najmodernejšimi denarnimi zavodi v svetu. Knjižice dobijo že dojenčki ^Pa se povrnimo k varčevanju. Tudi na tem področju ima Ljubljanska banka velike izkušnje. Pravzaprav je bilo njeno delo vedno usmerjeno v varčevanje, ki ga iz leta v leto izpopolnjujejo, da imajo sedaj hranilne knjižice vsi občani od dojenčkov do upokojencev. Že nekaj let namreč vsakemu novemu prebivalcu Gorenjske podarijo ob rojstvu hranilno knjižico z začetno hranilno vlogo in hranilnik. V šolah ustanavljajo šolske hranilnice, v večini delovnih organizacij delavci dobivajo osebne dohodke prek hranilnih knjižic in tudi izplačevanje pokojnin že marsikje teče na ta način. Tako, da hranilna knjižica spremlja Gorenjce praktično od rojstva pa do smrti. V vseh šolah šolske hranilnice V zadnjem času vse bolj narašča tudi pomen šolskih hranilnic. Namen varčevanja v šolski hranilnici ni samo v tem, da si bo otrok kasneje lahko nekaj kupil, temveč gre predvsem za razvijanje otrokovega občutka odpovedovanja in za vzgojo odnosa do denarja in lastnine. Zaradi samoupravnega vodenja so šolske hranilnice tudi pomembne za vzgojo bodočih samo-upravljalcev, ki se s sodelovanjem v upravljanju šolske hranilnice seznanjajo z delegatskim sistemom in delom samoupravnih organov. V preteklem šolskem letu so vse šolske hranilnice na Gorenjskem dobro poslovale. Poslovalo je 24 pionirskih hranilnic in od tega dve na podružničnih šolah in sicer v Voklem in v Begunjah. V šolskih hranilnicah se je preteklo šolsko leto število varčevalcev povečalo za 780. Šolarji pa so privarčevali za 102.094 dinarjev več kot leto prej. Skupno je imelo v preteklem šolskem letu 8.732 otrok hranilne knjižice šolskih hranilnic. V letu 1976/77 so položili 1.445.785 dinarjev in dvignili 1,343.710 dinarjev. Na področju Ljubljanske banke — podružnice Kranj je 28 matičnih šol. Iz tega je razvidno, da sedem šol še ni organiziralo hranilnic. To so osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor, OŠ Stane Žagar, Kranj, OŠ 16. december Mojstrana, OS Žirovnica, OŠ Koroška Bela, OŠ Ivan Tavčar Gorenja vas in OŠ Padli prvoborci Žiri. Na posvetovanju mentorjev šolskih hranilnic, ki je bilo preteklo soboto v Škofji Loki, so zato sprejeli sklep, da je prav zaradi izrednega vzgojnega pomena, treba v prihodnje posvetiti razvoju šolskih hranilnic več pozornosti in se prizadevati, da bodo zaživele prav na vseh šolah. Sklenili so tudi, da bodo že v bližnji prihodnosti organizirali skupen sestanek ravnateljev srednjih šol iz vse Gorenjske in predstavnikov Ljubljanske banke, da bi šolsko hranilništvo razširili tudi v srednje šole. Nova oblika varčevanja V zadnjem času Ljubljanska banka vse bolj razvija še eno obliko varčevanja — tekoči račun oziroma plačevanje s čekom. Plačevanje s čekom ima to prednost, da ob plačilnih dnevih ni treba stati v vrsti, če želimo dvigniti denar iz banke. Čekovno plačevanje pa je tudi odraz modernega bančnega poslovanja, ki je v razvitejših deželah že dolgo poznano. Lastnik tekočega računa ima posebno čekovno knjižico, ki jo dobi pri banki, če se odloči, da mu delovna organizacija izplačuje osebne dohodke na tekoči račun. Vse plačevanje pa gre potem tako kot bi imel denar, le v banko mu ni treba hoditi. Ce hoče plačati račun, izpolni ček, na katerega napiše kolikšen znesek naj Ljubljanska banka plača in komu. Napisana mora biti natančna vsota in natančen naslov prejemnika. Lahko pa lastnik tekočega računa dvigne s čekom tudi denar zase. Po- vejmo še to, da je najmanjša in največja vsota, ki jo lahko lastnik tekočega računa plača s čekom 30 dinarjev in največja 1000 dinarjev. Ce ie vsota večja je pač treba izpolniti več čekov. Čestitke ob 1. rojstnem dnevu • Na kratko smo se s tem sestavkom seznanili z varčevanjem pri Ljubljanski banki in se tako spomnili 31. oktobra, dneva varčevanja. Hkrati pa smo ostali zvesti tudi večletni tradiciji in smo skupaj z Ljubljansko banko obiskali tiste najmlajše prebivalce Gorenjske, ki bodo v ponedeljek praznovali 1. rojstni dan. V imenu Ljubljanske banke je njim in njihovim staršem čestitala Majda Jovanovič in jim izročila vrednostno pismo, s katerim bodo lahko pri najbližji poslovni enoti vpisali na otrokove knjižice po 200 dinarjev. Izročila jim je tudi lične hranilnike, mamicam pa šopke s čestitko. Saša Zelenik iz ulice Franca Benedičiča na Jesenicah je prava mala lepotica. Pa tudi varčuje zelo pridno. Kadar imata očka in mamica obiske, redno kaj »pade« tudi v Saškin hranilnik, posebmo radodarna pa je babica, kadar pride pogledat svojo vnučko. Pa tudi sicer v družini varčujejo in to največkrat namensko, da potem lahko kupijo vrednejše in trajne predmete. Druga slavljenka, ki smo jo obiskali je bila Sandra Zumer iz Radovljice. Kot je povedala mamica, ima Sandra na hranilni knjižici že 1150 dinarjev. Kako bodo porabili ta denar, še nista očka in mamica nič premišljevala. Sedaj menita, da je treba to vsoto le povečevati. Mogoče bo prišla prav, ko bosta zidala novo hišo ali opremljala Sandrino sobo. Petra Mali je doma na Golniku. Ko smo jo obiskali, je bila v varstvu pri stari mami, kei^sta bila očka in mamica v službi. Stara mama je povedala, da ima Petra hranilno knjižico in hranilnik, ki ju je že ob rojstvu dobila od banke, ni pa vedela, če varčuje. Vedela pa je, da varčujeta Petrina starša. Saj morata, ker sta se ravno preselila v novo hišo. Dijana Krivic stanuje s starši in ,bako' v Kranju. Hranilno knjižico in hranilnik ima, vendar sedaj še ne varčuje. Pa bo, ko bodo starši dobili boljše stanovanje in si bodo lahko uredili lepši dom. Barbara Dermota iz Trboj je bila pri babici, ki tudi ni mogla Eovedati, če se je v Barbarinem ranilniku že kaj nabralo. Starša pa varčujeta za gradnjo hiše in tudi ona, pravi, je vedno varčevala. Z možem sta kupila staro hišo in sta jo več let obnavljala, sedaj pa pri urejanju pomagajo otroci. V Gubčevi ulici v Kranju pa je doma Simon Jankovič, edini fant od letošnjih slavljencev. Ko smo ga obiskali je bil doma oče in njegov starejši bratec, mamica je bila v službi, sestra pa v šoli. Oče je povedal, da vsi trije otroci varčujejo, pa tudi z ženo vedno varčujeta. Za stanovanje, pohištvo in druge predmete, kijih potrebujejo. SAŠA ZELENIK SANDRA ZUMER Več pozornosti izobraževanju Škofja Loka — Člani predsedstva občinske konference ZSMS Škofja Loka so na svoji seji v torek, 11. oktobra, spregovorili tudi o delu mladih v Škofjeloški občini v poletnih mesecih. Soglasno so ugotovili, da je bilo delo zelo uspešno. Pri tem so še posebno pohvalili delo mladih v osnovnih organizacijah ZSMS med junijsko vojaško vajo na škofjeloškem področju. Tu so mladi pokazali obilo požrtvovalnosti in iznajdljivosti ter uspehe brigadirjev na mladinskih delovnih akcijah. Kot je znano, so Škof jeločani letos sodelovali na mladinski delovni akciji na Goriškem, brigadirji so za svojo požrtvovalnost prejeli mnoga odličja in priznanja, pet brigadirjev je sodelovalo na akciji Smederevski Palanki, trije loški brigadirji pa so se udeležili tudi zvezne delovne akcije v Brkinih. Ze zdaj so si v Škofji Loki zadali nalogo, da prihodnje leto Eošljejo na delovne akcije vsaj dve rigadi. Trenutno so mladi v škofjeloški občini posvetili največjo pozornost pripravam javnih razprav o telesni kulturi v občini, štipendijski politiki ter družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Z vsemi vprašanji s teh področij bodo mladinci temeljito seznanjeni, tako da bodo na javnih razpravah lahko čimbolj aktivno sodelovali. Tudi v prihodnje mlade v škofjeloški občini čaka Še veliko dela. Med drugim bodo skušali čimprej uspešno zaključiti javne razprave, ki so zdaj v občini. Nato pa se bodo začeli aktivno pripravljati na volitve. Še pred X. kongresom ZSMS, ki bo prihodnje leto, bodo Škofjeločani prav tako izvedli nekatere spremembe organiziranosti osnovnih organizacij ZSMS na področju' škofjeloške občine. Poleg krajevne konference ZSMS v Zireh, ki že obstaja, naj bi ustanovili tudi krajevne konference v Železnikih, Gorenji vasi in Škofji Loki. Le-te naj bi združevale osnovne organizacije ZSMS s teh področij. Tako, menijo v Škofji Loki, bo mogoče še bolj uspešno delati. Povedati je namreč treba, da se število 00 ZSMS v občini še vedno veča, da pa jih bo ponekod potrebno še ustanoviti. V prihodnje bodo v škofjeloški občini posvetili še več pozornosti tudi izobraževanju in usposabljanju mladih. Predvsem političnemu izobraževanju! Tako so se v Škofji Loki že odločili za pripravo in izvedbo politične šole, ki naj bi se začela novembra, potekala pa bo v obliki seminarjev. Veliko pa si Škofjeločani obetajo tudi od bližnje ustanovitve marksističnega centra. Številne prireditve, proslave in akcije, ki so še predvidene do konca leta, pa bodo mladi iz škofjeloške občine posvetili praznovanju letošnjih jubilejev. Prav zdaj poteka v škofjeloški občini tudi tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo v krajevni skupnosti in delovni organizaciji. Ko bo v prihodnjih tednih ocenjeno delo vseh organizacij, bodo najboljši prejeli priznanja in nagrade. J. G o ve kar Marmor Hotavlje Industrija naravnega kamna •4114 Gorenja vas Odbor za medsebojna razmerja delavcev raspisuje naslednji prosti delovni mesti obračunovalca proizvodnje Pogoj: končana ekonomska ali administrativna srednja šola K V elektrikar Pogoj: strokovni izpit za KV elektrikarja Raspis velja IS dni po objavi kandidati naj pošljejo pismene ponudbe. Nov delavski dom na Jesenicah? V jeseniški občini naj bi se s samoupravnim sporazumom odločili za zbiranje denarja za gradnjo novega delavskega doma — Predračunska vrednost znaša 58 milijonov 520.000 dinarjev Jesenice — Kulturna skupnost Jesenice bo predlagala vsem trem zborom skupščine občine, da sprejmejo osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo novega delavskega kulturnega doma na Jesenicah. Kulturna skupnost Jesenice nima sredstev za novogradnje kulturnih prostorov, v središču Jesenic pa bi potrebovali prav sodobne kulturne prostore. Srednjeročni program kulturne skupnosti, družbeni plan razvoja občine za obdobje 1976 do 1980 načrtuje na osnovi samoupravnega združevanja sredstev združenega dela tudi izgradnjo novega delavskega kulturnega doma na Jesenicah. Tako usmeritev so v večini podprli tudi delavci v združenem delu ob razpravah o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 do 1980 in delegati obeh zborov skupščine kulturne skupnosti. Minili sta že dve leti srednjeročnega plana in z letošnjim letom so že prenehale nekatere obveznosti združenega dela, zato naj bi do konca letošnjega leta podpisali samoupravni sporazum o financiranju novega kulturnega doma. Delavka v ozadju 2e dolgo velja, da smo v razne organizacije, družbenopolitične in tudi v samoupravne organe izvolili premalo žensk. Ze dolgo velja, da si aktivnosti marsikje niti ne morejo privoščiti, saj Jih neurejeno otroško varstvo priklepa na dom in na družino, ki sleherni dan terja kosilo pa večerjo. Vendar pa je resnična dvojna obremenjenost ženske le deloma vzrok za njeno premajhno aktivnost: nanjo kar pozabljamo, ko volimo nove organe, nekako preveč samoumevno nam je, da je v organizacijah praviloma največ moških, vodstva so pa sploh nekako kar rezervirana aa predsednike in izjemoma za predsednice. Le pri bolj »ženskih« vprašanjih: kot so sociala, pa varstvo in prehrana so v komisijah in v odborih tako v krajevnih skupnostih kot delovnih in drugih organizacijah ženske; tu pa v večini. Ta miselnost, da so moški pač sposobnejši, bolj razgledani in bolj aktivni samoupravljalci in družbenopolitični delavci je tako vkoreninjena, da morajo ob sedanjem evidentiranju kandidatov na vseh področjih biti poslana posebna opozorila, da se morajo evidentirati tudi ženske. In _ volijo seveda se. Volijo se težko, počasi, s preudarki in premisleki, katera bi bila bolj sposobna, razumnejša, katera ima za seboj vsaj nekaj dobre politične in samoupravne aktivnosti, da bo znala sodelovati in soodločati. Volijo se še vedno tudi tako, da pač v odborih in v organizacijah je nekaj žensk, tako, za popolnejšo kadrovsko sestavo — rekla itak ne bo ničesar, ker še premalo ve in pozna in kaj veš, morda si tudi ne upa v dialog s samoupravno in politično bolj podkovanimi sodelavci. Na evidenčnem lističu bo več ali manj ostala, se pasivno udeleževala sestankov tedaj, ko bo še predobro čutila, da je pravzaprav le dopolnilna številka, daje sploh odveč, če kaj reče ali predlaga. Jasno, da povsod ni tako in da marsikje sploh ni več tako, a vendarle7 se še vedno dogaja, da je ženska zaradi svoje dosedanje premajhne aktivnosti v ozadju, zaradi svoje pasivnosti, ki ji je deloma vzrok tudi njena lastna nezainteresiranost. 2e pred časom je tovariš Tito spraševal, kje so pravzaprav ženske, kajti ob obiskih je imel priložnost se pogovarjati le z izredno malo ženskami, ki bi bile odgovorne družbenopolitične delavke in samoupravljalke. Prav nič drugače ni bilo tudi ob nedavnih obiskih Franceta Popita po gorenjskih občinah, ko bi na prste ene roke lahko prešteli delavke, ki so se udeležile v posameznih občinah pogovorov in le ena do dve sodelovali v razpravi. Sodelovali pa tako, da ju je bilo veselje poslušati konkretno, kratko, neizmikajoče in ne dolgovezno, kar je odlika, ki je žal ne premore kar precej moških razpravljalcev. Pretiravali bi že, ko bi trdili, da so aktivne družbenopolitične delavke nasploh bolj udarne in prodorne v razpravah. Slutiti pa je, da marsikateri ob izdatnih obremenitvah in ob kroničnem pomanjkanju časa presedajo besedičenja po sestankih in zato krenejo kar najhitreje do bistva. Epidemija jalovega sestankarstva pa je spet eden v spletu vzrokov, ki današnjo delavko in gospodinjo odvračajo od aktivnosti. Naša praksa ni bila nič kaj spodbudna, zato je problem še toliko težji. Zdaj, pred volitvami je najmanj, kar lahko storimo, prav to, da jo evidentiramo, predlagamo na vseh področjih, zaupajoč v njeno sposobnost, v samoupravno in politično r gledanost, ki jo bo pač v praksi pridobila, če je še nima. D. Sedej Po okvirnem izračunu naj bi na osnovi osnutka zbrali od 1978. leta do 1980. leta 16 milijonov 320.000 dinarjev, od leta 1981 do leta 1985 30 milijonov 600.000 dinarjev, 20-od-stotna udeležba kulturne skupnosti Slovenije pa naj bi znašala 11 milijonov 600.000 dinarjev. Tako naj bi skupaj zbrali 58 milijonov 520.000 dinarjev. Ko bodo zbrali prva sredstva, bodo prihodnje leto lahko pripravili razpis za idejni osnutek delavskega kulturnega doma in opravili javno razpravo o osnutku. V letu 1979 naj bi izvedli razpisa za glavni projekt, v prvi polovici leta 1980 pa preskrbeli ustrezne kredite ter v drugi polovici leta začeli z gradnjo. Delavski dom bo namenjen kulturnim dejavnostim. Zgradili naj bi veliko dvorano za 450 do 500 obiskovalcev, kinodvorano za 400 do 500 obiskovalcev, malo dvorano za koncertno dejavnost, malo dvorano za različne kulturne dejavnosti, osrednjo občinsko knjižnico, učilnice za glasbeno šolo, razstavne prostore, predavalnice, prostore za lokalno radijsko postajo, sprejemne dvorane in prostore za skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti Jesenice. Denar naj bi prispevale delovne organizacije iz ostanka dohodka, del ovne organizacije in skupnosti družbenih dejavnosti, zasebni obrtnikig ter zaposleni, ki prebivajo na območju jeseniške občine. D. S. Mladi o štipendiranju Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice so se zelo aktivno vključili v javno razpravo o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o izvajanju in oblikovanju štipendijske politike v SR Sloveniji. O osnutku so na zadnji seji široko razpravljali člani predsedstva OK ZSMS, ki so med drugim zelo pozitivno ocenili dokument, ki bo v prihodnje zagotavljal, da na področju štipendijske politike ne bo več prihajalo do tako kritičnih situacij kot je v preteklosti. Bili so tudi mnenja, da so naloge na tem področju dolgotrajne, ker bo treba stalno spremljati dogajanja okrog raznih samoupravnih sporazumov, solidarnostnega prelivanja sredstev in drugih pomembnih zadev, ki so povezane s štipendijami. Člani so na tej seji dali tudi več pripomb na osnutek dokumenta. O osnutku predloga sprememb in dopolnitev so razpravljali tudi predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij ZSMS iz TOZD in OZD na razširjenem posvetu, člani koordinacijskega sveta ZSMS Železarne in člani kluba jeseniških študentov. Za nemoten potek razprave so pri OK ZSMS Jesenice imenovali posebno komisijo za vodenje in spremljanje javne razprave. Ker bodo dolgoročne naloge mladih na področju štipendiranja prisotne na vsakem koraku, bodo za naprej formirali še delovno grupo, ki bo koordinirala vse akcije na področju štipendiranja. Vodja grupe bo predsednik OK ZSMS Jesenice Franjo Kra-golnik. Omenimo še, da se je občinska mladinska organizacija na Jesenicah tudi z vso resnostjo lotila evidentiranja možnih kandidatov — štipendistov Titovega sklada. Izmed širokega kroga evidentiranih mladih so zatem izbrali mlado delavko, ki je štipendijo tudi dobila. J. R. Rejnice tudi zaposlene matere Letos poteka 50 let odkar imamo v Sloveniji rejništvo organizirano kot obliko varstva otrok, ki iz najrazličnejših razlogov ne morejo živeti pri starših. Rejništvo se je najprej razvijalo pod okriljem zdravstva, kmalu po drugi svetovni vojni pa je prešlo pod pristojnost socialnega skrbstva. Če ocenjujemo rejništvo v primerjavi z zavodskim varstvom, moramo v vseh pogledih dati prednost rejništvu. Rejniška družina nudi kot nadomestna družina otroku boljše možnosti za razvoj in za razvoj njegove osebnosti. Otrok raste v družini in ima v njej svoje mesto in spoznava vloge posameznih družinskih članov in se tako uči in pripravlja na čas, ko bo sam odrastel in si osnoval družino. Poleg tega je rejništvo tudi znatno cenejše kot katerakoli oblika zavodskega varstva. Žal pa v zadnjem času ugotavljamo, da je rejništvo začelo nazadovati Novih rejnic ni moč pridobiti, starejše pa zaradi bolezni in starosti ne morejo več sprejemati rejenčkov. Vzrok za takšno stanje je treba iskati v neurejenem položaju rejništva in v prenizkih rejninah. V naši republiki poklic rejnica ni več le cilj, temveč bo že kmalu urejen z zakonom. Vendar se tu pravzaprav družbena akcija šele začenja. Potrebno bo pridobiti nove rejnice m se usmeriti v rejništvo, ki ga doslejSiismo poznah in sicer, da zaposlena žena vzame otroka v rejo. Seveda morajo pri organizaciji takšne vrste rejništva sodelovati tudi skupnosti otroškega varstva in zagotoviti sprejem rejenčkov v vrtce. Ob načrtovanju te oblike rejništva pa takoj naletimo na drugi problem: prenizke rejnine, ki so praviloma odvisne od finančnih možnosti socialnega skrbstva in ne od otrokovih potreb. Znašajo od 1000 do 2000 dinarjev; odvisno od otrokove starosti. Višje so rejnine za težko vzgojljive m duševno motene otroke, vendar nikjer ne presegajo 2000 dinarjev. S takšno rejnino je rejnica dolžna nuditi otroku vso oskrbo; od stanovanja, obleke, šolskih potrebščin, hrane in drugih stvari, ki jih otrok potrebuje. Poglejmo rejništvo še iz drugega zornega kota. Če bi otrok živel v rodni družini, bi bil med materino zaposlitvijo verjetno v vrtcu. Četudi bi mati plačala polno ceno, bi morala skupnost otroškega varstva še vedno prispevati najmanj 400 dinarjev. Zakaj ne bi tako poskrbeli tudi za rejenčke? Skupnost socialnega skrbstva nima denarja, da bi nosila še stroške vrtca. Najbrž pa bi to bila dolžnost skupnosti otroškega varstva, ki zdaj že krije stroške oskrbe v vrtcih za otroke iz socialno šibkih družin. Nikakor pa tega ne moremo zahtevati od rejnic. Nemogoče je, da bi od 1100 dinarjev rejnine prispevale več kot polovico za vrtec. V Sloveniji je okrog 2000 otrok v rejniških družinah. Zato se moramo z vso resnostjo posvetiti problemom, ki nastajajo v zvezi z rejništvom, ker bodo le tako lahko imeli otroci, ki ne morejo živeti pri starših, topel nadomestni dom. L. Bogataj DO Varnost Ljubljana o.sub.o. TOZD Fizično varovanje prem. o.sub.o. Delovna enota Kranj, JLA16 1. PONOVNO OBJAVLJAMO VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST VARNOSTNIKOV NA OBMOČJU KRANJA IN TRŽIČA Pogoji: poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in zakonskimi predpisi morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo dokončano osnovno šolo ali vsaj 6 raz. osn. šole, 2. da pozitivno opravijo preizkus znanja, v 3. da so moralno in politično neoporečni, 4. da smejo nositi orožje v službene namene, 5. da niso starejši nad 50 let in da imajo urejene vojaške obveznosti 6. da je fizično in psihično zdrav, TAKOJ POTREBUJE REFERENTA V DE ZA ADMINISTRATIVNA KADROVSKA DELA za določen čas, dokler se ne vrne z bolniškega staleža razporejeni delavec na tem delovnem mestu. Lahko je tudi honorarna zaposlitev za določen čas. Pogoji: ekonomska srednja šola ali administrativna šola z znanjem strojepisja. Pismene vloge s krajšim življenjepisom in dosedanjim delom sprejemamo do 10. 11. 1977 na naslov: DO Varnost Ljubljana DE Kranj, Cesta JLA 16,64000 Kranj. i INEX adria aviopromet ljubi j lana Odbor za medsebojna razmerja Inex adria aviopromet objavlja prosto delovno mesto referenta za direktne operativne stroške v prometnem sektorju Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali splošne smeri; 2. pasivno znanje angleškega jezika; 8. dve leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Delovno mesto je na Brniku. Svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Inex adria aviopromet, Ljubljana, Titova 48, v 8 dneh od objave. L*f flE°!a,nila lahko dobe kandiri pripravi dokumentacije, de-ovni organizaciji pa je oprostila tudi plačila nekaterih dajatev. In, če*povem še, da so nov vodovod dobili tudi prebivalci Breznice, potem je zagotovo mogoče reči, da smo v preteklem letu opravili veliko dela.« Trenutno se v Zireh pripravljajo na nov referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. S tako zbranim denarjem nameravajo rešiti še nekatere probleme v šoli, uredili bodo garderobe in zaradi varnosti tudi vhod, urediti pokopališče, parkirne prostore ter adaptirati prostore TVD Partizan. Z zgraditvijo novega televizijskega pretvornika pa bo poskrbljeno za kvaliteten sprejem televizijskega programa na celotnem žirovskem po- -*\ Tri priznanja ob krajevnem prazniku Ziri - Ob krajevnem prazniku Zirov so bila podeljena tudi tradicionalna priznanja krajevne skupnosti. Letos so jih prejeli: delovni kolektiv tovarne Kladi-var, lovska družina Ziri ter dr. Karel Bernik. Kladivar je letos slavil veliko delovno zmago. V Zireh so zgradili nove proizvodne in poslovne prostore. Se posebno pomembno pa je to, da investicija sestavljene organizacije združenega dela »ZP Strojegradnje« pomeni dejansko uresničevanje določil zakona o združenem delu ih naše ustave, predvsem dogovorjene politike združevanja dela in sredstev, da pa ima zdaj že močna delovna organizacija Kladivar v programu tudi visoko akumulativno, a tehnološko izredno zahtevno proizvodnjo. Zirovski lovci so že vsa leta izredno aktivni. S požrtvovalnim delom so si zgradili kočo v Žirovskem vrhu, njihova prizadevanja pa so »vgrajena« tudi v skrb za ohranjevanje čistosti človekovega okolja in krepitev splošnega ljudskega odpora. Priznanje je prejel tudi zdravnik dr. Karel Bernik, ki letos praznuje svoj 65. rojstni dan, kar 32 let pa že dela na zdravstveni postaji v Zireh. Podeljeno mu je bilo za požrtvovalno delo v preteklih treh desetletjih. -jg dročiu. Ob vsem tem pa je treba še posebej poudariti, da imajo velike zasluge za izredno hiter napredek kraja tudi žirovske delovne organizacije, ki velik del sredstev, kar 4,60 odstotka od celotnega dohodka, izdvajajo za potrebe krajevne skupnosti. Tak družbeni dogovor je bil podpisan že pred časom. »Zdaj velik del časa in energije namenjamo pripravi dokumentov za prostorski in urbanistični načrt Zirov,« pripoveduje Viktor Maček. »Vse bolj namreč spoznavamo, da je skrajni čas, da začnemo varčevati s prostorom tudi v prostrani žirovski kotlini. Zlasti se razmere zaostrujejo v samem središču Zirov, kjer domala ni več prostora za poslovne, kulturne, gostinske in druge prostore, ki so nujno potrebni že zdaj, v prihodnje pa jih bomo potrebovali še bolj. Zato bo že letos dokončno izdelan urbanistični načrt za žirovsko središče, v najkrajšem mogočem času pa še za celotno področje krajevne skupnosti. Že prihodnje leto bomo namreč v kraju začeli graditi nove prostore za pošto, samopostrežno trgovino, postajo milice in lekarniško postajo. Ti objekti so za nas nujno potrebni. Dogovorili smo se že, kdo bo izvajalec del, v grobem ocenili vrednost le-teh, zdaj pa j a naša skupna naloga zbrati potrebna sredstva. Zavedamo se tudi, da bomo v prihodnje večino denarja morali vlagati v urejanje kanalizacije v Zireh. Kajti to je pogoj za nadaljno gradnjo družbenih in privatnih stanovanj. Blokovna gradnja je zaradi tega zdaj že zaustavljena, če se stvari ne bodo uredile, pa ne bo dosti drugače tudi z individualno gradnjo. Kaj pa to pomeni za kraj, ki vlaga velika denarna sredstva v modernizacijo industrije in obenem odpira nova delovna mesta, ne kažejo posebej pripovedovati. Živost, ki je pri- Škofja Loka - V Stari Loki bodo letos začeli graditi dom za slepe in slabovidne in dom upokojencev. Nadalje je na tem področju v načrtu gradnja vrtca za 220 otrok in dogovorjeno je tudi, kje bodo zgradili športno halo s kegljiščem in bazenom, center za usmerjeno izobraževanje in dijaški dom. Zadnji trije objekti bodo zgrajeni na »Podnu«. Hkrati pa so se gradbeni odbori tudi dogovorili, da bodo za vse ustanove zgradili eno kurilnico in sicer bo kurilnica v domu za upokojence. Poleg tega bodo ogrevali tudi osnovno in posebno šolo v Podlubniku. V dijaškem domu pa bo samopostrežna restavracija, ki bo na voljo ne le gojencem doma, temveč tudi učencem osnovne šole in centra usmerjenega izobraževanja, kuhala pa bo tudi za vrtec. V povezavi s športno halo in šolskimi ohjekti bodo pred osnovno šolo v Podlubniku in na območju od Sipce do centrale zgradili tudi več športnih igrišč. Tako bo hkrati z novimi domovi in centrom usmerjenega izobraževanja zrastel na Podnu in v Podlubniku nov rekreacijski center, ki ga bodo dopoldne uporabljali šolarji, popoldne pa delovni ljudje in občani Škofje Loke. Predračun za vrtec znaša 14 milijonov, za športno halo in kegljišče 24 milijonov, za center usmerjenega izobraževanja in dijaški dom pa po 30 milijonov dinarjev. Dobrih 60 milijonov pa bosta veljala dom slepih in dom upokojencev. Za dom slepih je denar zbran, gradnjo pa financira republiška izobraževalna skupnost in druge interesne skupnosti in tudi dom slepih in slabovidnih Škofja Loka je zbral precej denarja. Vrtec financira skupnost otroškega varstva in delno krajevna skupnost Škofja Loka s pomočjo samoprispevka občanov in s prispevkom za komunalno ureditev zemljišča. šotna v večini žirovskih delovnih organizacij, lahko namreč kaj hitro zamre, če ne bodo prav kmalu dobile najmanj sto kvalificiranih delavcev. Da pa bo za te delavce potrebno poskrbeti, v prvi vrsti gre za stanovanja, je popolnoma jasno.« In še nekaj tare Žirovce že dolga leta. To so slabe »prometne žile«, ki vodijo iz kraja do večjih središč. Problem transporta ima za posledico manjšo konkurenčnost žirovskih delovnih organizacij, ki so veliki izvozniki na tržišču. Treba je namreč vedeti, da sta prometni vezi proti Logatcu in Škofji Loki pozimi večkrat zaprti, da sta neprevozni takoj tudi ob večjem deževju, skratka, skrajno neustrezni. Zato v Zireh že dolgo nakazujejo možnosti, kako »odpreti okno v svet«, vendar vse kaže, da se problem še ne razrešuje. Moral se bo začeti razreševati mnogo hitreje, saj sedanja predvidevanja kažejo na izredno hiter razvoj industrije tudi v prihodnje. Ziri naj bi namreč že ob koncu tega desetletja štele prek 5000 prebivalcev, število zaposlenih pa naj bi se s sedanjih 1800 v treh letih povečalo na 2000. »Čaka nas torej še veliko dela,« pravi Viktor Maček. »Pričakovati je mogoče še precejšnje širjenje industrijske cone. Nekatere delovne organizacije bodo namreč že v kratkem začele graditi nove proizvodne in poslovne prostore. Ko žirovska industrija ne bo. več tako razdrobljena, tu seveda mislim prostorsko, bo skupno mogoče veliko laže reševati tudi energetska vprašanja, vprašanja parkirnih prostorov, prehrane delavcev in drugo. Potem nas čaka še regulacija reke Sore pa reševanje manjših komunalnih problemov ... Prva pot za razreševanje nakazanih težav pa je, mislim, združevanje dela in sredstev v kraju, občini in seveda tudi v republiki. J. Govekar Športno halo s kegljiščem bodo zgradili iz sredstev samoprispevka občanov in sredstev, ki se zbirajo za usmerjeno izobraževanje. V novem centru ne bo telovadnice in bodo denar, ki bi ga porabili za gradnjo lastne telovadnice, prispevali za športno halo. Prispevale pa bodo tudi TOZD iz Škofje Loke in telesno kulturna skupnost. Center usmerjenega izobraževanja bodo zgradili z denarjem, ki se zbira na podlagi samoupravnega sporazuma med TOZD o gradnji centra usmerjenega izobraževanja in sicer zbirajo 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov. Dijaški dom pa bo zgrajen iz sredstev solidarnosti, ki se za gradnjo dijaških domov zbirajo v republiki. Vsi objekti bodo zgrajeni do konca leta 1980. L. Bogataj Priznanja Gorenjskega sejma Kranj — Posebna komisija Gorenjskega sejma je tudi na pravkar končanem 10. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme v Kranju ocenjevala urejenost in mikavnost razstavnih prostorov, ki so na zadnji sejemski prireditvi v Savskem logu nasploh privlačevali zaradi zunanje urejenosti. Zato komisiji ni bilo zaupano lahko delo. Po ogledu razstavnih prostorov je sklenila podeliti priznanja Almiri iz Radovljice, Bombažni predilnici in tkalnici iz Tržiča, založbi Borec iz LJubljane, Gorenjski predilnici iz Škofje Loke, Gorenjskim oblačilom iz Kranja, Kovinskemu podjetju iz Kranja, Kovinotehni iz Celja, Slovenije lesu iz Ljubljane, Suknu iz Zapuž, Šipadu iz Sarajeva, Tekstilindusu iz Kranja, Vezeninam z Bleda in Zarji z Jesenic. — jk Jesenice — Na eni zadnjih sej izvršnega sveta skupščine občine Jesenice so obravnavali tudi poročila o delu inšpekcijskih služb jeseniške občine v letu 1976. Člani izvršnega sveta so poročila sprejeli, vendar so pripomnili, da je kljub prizadevanjem tržne inšpekcije založenost tržišča dokaj slaba, posebno pri sadju, zelenjavi in prehrambenih artiklih. Tržna inšpekcija bo morala bolj tesno sodelovati s sveti potrošnikov v krajevnih skupnostih in z njihovo aktivnostjo doseči bolj zavzeto in odgovorno delovanje trgovskih organizacij. Odvoz smeti in odpadkov v Kranjski gori ni ustrezen, zato mora komunalno podjetje Kovinar Jesenice primerno ukrepati in zagotoviti stalen odvoz smeti in odpadkov. V jeseniški občini imajo tudi stalne probleme zaradi usposobljenosti hi-drantov. Vodovod Jesenice je kot upravljavec odgovoren za vzdrževanje, toda veliko število hidrantov onemogoča njihovo stalno usposobljenost. Samoupravna interesna skupnost za požarno varnost bi morala v dogovoru z Vodovodom Jesenice prevzeti posredniško vlogo in problem odpraviti tako, da bi gasilska društva po krajevnih skup- nostih skrbela za stalno usposobljenost hidrantov na svojem območju. D. S. Gradnja stanovanjskih hiš v Mostah Žirovnica — Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice je po naročilu skupščine občine Jesenice izdelal osnutek zazidalnega načrta Vrba za zasebno stanovanjsko gradnjo. Gre za dopolnitev že deloma pozidanih površin med sotočjem Završnice in Save, rezervatom za bodočo avtocesto in sedanjo lokalno cesto. Osnutek načrta predvideva gradnjo 21 pritličnih stanovanjskih hiš z garažami ter 27 dvojnih stanovanjskih objektov, od katerih pa bodo lahko 10 objektov zgradili šele po izdelavi glavnega projekta za avtocesto. Osnutek načrta določa arhitektonsko, prometno in zunanjo ureditev tako, da bo stalo urejeno stanovanjsko okolje z racionalno izrabo zemljišča. Osnutek bodo javno razgrnili v avli skupščine občine ter v prostorih krajevnegr urada Žirovnice na Breznici. D. S. Spomini, spomini. Trinajsterica Odlomek iz sinopsisa (podlaga za filmski scenarij), ki ga i« lapisal pisatelj Ivan Jan. Delo e Viba film izbralo med še šti- rimi deli na natečaju 1976. leta. Avtor je sklenil z Vibo filmom že pogodbo. Film bo posnet v petih letih. in skala Lepa oktobrska nedelja, kakršnih je bilo malo v letošnjem letu. V velikem avtobusu so se peljali nekdanji partizani, ki so po več kot treh desetletjih želeli obiskati in videti kraje svojih vojnih spominov. Njihov cilj je bila vasica Lokve, sedanje smučarsko središče Primorske. Med potjo so se pogovarjali o zanimivostih krajev, skozi katere so se vozili. Tovariši, ki so se nekdaj bojevali v Škofjeloškem odredu, so pripovedovali, kako je bilo tedaj v Selški in Poljanski dolini. Spominjali so se prebivalcev Davče, Prtovča in drugih vasic, ki so jim nudili zavetje in pomoč v težkih časih. Ustavili so se v Cerknem in seveda obiskali tudi bolnišnico Franjo. Nadaljevali so svojo pot. Rahla meglica je zakrivala pogled na mirno Bačo, ki se vije ob cesti, kot nevestin pajčolan je meglica lebdela tudi nad bistro Sočo pri Tolminu, a Nova Gorica je že vsa blestela pdd modrino vedrega neba in v žarkih jutranjega sonca. Kratek postanek za ogled mesta, požirek žgane pijače ali toplo kavo in že ie bilo treba v avtobus, kije brž odnitel v strmino. Živahen razgovor o lepotah tega novega mesta in njegove okolice je prekinilo vodnikovo opozorilo, da se bliža Trnovski Sozd. Tih in skrivnosten je, a ven-ar tako lep, tako edinstven. Listje na drevju je tisto nedeljo žarelo v tisočerih odtenkih jesenskih barv. Na enem izmed zadnjih sedežev je sedal Roman, upokojeni major JLA. Pravzaprav je še mlad v primerjavi z ostalimi člani borčevske organizacije. Med gostimi črnimi lasmi pa so že vidni srebrni prameni in čelo dobiva prve gube. Roman je navadno v družbi bolj molčeč in samo posluša druge, kadar pa se oglasi, pove vse tako prepričljivo, da vzbudi zanimanje in spoštovanje. Na tem izletu je bil še bolj zamišljen in njegove oči so otožno opazovale pokrajino skozi okno vozila. Ko pa je avtobus pripeljal v bližino Lokev, se je Roman začel nemirno presedati in ozirati na vse strani. Njegovi tovariši so takoj vedeli, kaj ga muči. Teh krajev ni obiskal nikoli več po osvoboditvi, kajti preveč je doživel v njih med vojno. Sedaj pa je mislil, da so spomini že toliko zbledeli in se odmaknili, da bo lahko mislil le na prijetne dogodke. Pa ni bilo tako. Spomini so mladega majorja spet vrnili na bojišče, pred njim so se zvrstili njegovi nekdanji sobojevniki, najljubši prijatelji iz otroštva, poznejši znanci in pa neizmerno dobri prebivalci tega revnega področja. Avtobus se je ustavil, izletniki so izstopili in Roman je začel pripovedovati s tresočim glasom v svojem prijetnem primorskem narečju. Večkrat se je ustavil sredi stavka in poslušalci so opazili, kako mu drhtijo ustnice. »Tu je bila Gregorčičeva brigada, tam Kosovelova in tam Bazoviška. Takrat sem bil star sedemnajst let,. pa sem bil že komandir voda in mi-traljezec. Hrano smo dobivali po čudnih poteh prav iz Furlanije. Seveda smo bili večkrat tudi zelo lačni, saj nam vaščani niso mogli dati ničesar, ker niso imeli. Vem, da nam je nekega dne terenski sekretar ponudil zadnjo kravo in potem daleč naokoli ni bilo nobenega živinčeta več. Sicer pa je bilo tako hudo, da tudi ljudi skoraj ni bilo. Ob bombardiranju so bile ubite cele družine, med ofenzivo so fašisti streljali, kogar so videli. Pod ruševinami bajte, ki je stala tamle na obronku, sta ostali mati in hčerka. Neštetokrat nam je to dekle prineslo obvestila, bila je pogumna in tako, tako lepa.« Roman je spet utihnil, avtobus je odpeljal naprej in se ustavil na planoti. »To so Lokve, popolnoma nova vas. Le nekaj debelih, starih dreves je še, ki so mi znana, pa tile kuceljčki in skale.« Spet je Romanu glas zastajal v grlu, a moral si je s pripovedovanjem olajšati srce, ki je bilo prepolno. »Tukaj sem stal in zbiral svoje borce, ko je prihitel mimo mene moj sovaščan, sošolec in najdražji prijatelj. Ustavil se ie za hip, vzel iz žepa majhen hlebček in rekel, naj vzamem to .panjoto', ker mi bo prišla prav. Držal sem kruh v roki in brez besed gledal za njim. Čez deset minut je mladi fant obležal na položaju ob svoji strojnici. Še nekaj dni sem nosil v nahrbtniku njegovo zadnje darilo. Pri nekem počitku sem ga vzel ven in podržal v rokah. Duši-lo me je v grlu, da bi bil najraje zajokal. Ugriznil sem v trdo skor- Vihar čustev se je razbesnel po napokani špilji. Tedaj se naenkrat vzdigne Stane. Neka nadčloveška moč ga je vzdignila kot pero in v tista napol mrtva lica vlila čudežno svežino. V enem samem hipu je bilo mogoče zaslutiti tistega starega Staneta, neomajnega Staneta, ki skoraj v zadnjih vzdih-Ijajih prenaša vse življenje v smrt. Njegove besede je ponovno pospremilo, to pot mnogo močnejše, brnenje. To, kakor bi mu dalo še več poleta, nato pa onim, jo, grizel in žvečil, pa sem vendar požiral cele kose. Stiskal sem pesti in si dopovedoval, da moram pojesti ta kruh, ker bom potem močan in hraber za dva. Z vsakim grižljajem je prišla vame nova moč in novo sovraštvo do tistih, ki so mi ubili najdražjega tovariša. Še danes imam velikokrat pred očmi njegov otroški obraz z dobrodušnim nasmehom.« Poslušalci so se bali, da bo Romana zdaj zdaj premagala bolečina, on pa je dvignil glavo, si zasenčil oci z dlanjo in pokazal proti vrhu na drugi strani: »Tam gori smo imeli naš prvi minome-talec. Vsi smo ga navdušeno ogledovali in otipavali. Vedeli smo, da so v dolinici pod nami Nemci s konji, čeprav je vse naokrog vladala zlovešča tišina. Naenkrat mi je komandant dejal, naj za šalo ustrelim proti sovražnikovemu taborišču. Nisem si dal reči dvakrat, takoj sem ubogal. Granata je zažvižgala, zaslišala se je eksplozija, takoj nato pa smo zaslišali še rezget konj, ki so se prestrašeno razkropili po gozdu. Na srečo so jo ucvrli proti našim položajem namesto navzdol. Borci so jih polovili in tako smo dobili Šestintrideset lepih živali.« Pripovedovalcu se je zjasnilo čelo in še drugi so postali boljše volje. Vsem je teknilo kosilo v hotelu, nakar je šofer Lojze spet pognal v tek svojega velikega konja. V avtobusu je bilo vse tiho, a v Trnovskem gozdu je žarelo in šumelo listje. Ob cesti so stali avtomobili različnih znamk z domačo in tujo registracijo, po jasah so se podili otroci, odrasli so se žogali m brodili po odpadlem listju, sonce je dobrohotno sijalo in grelo. Tišino je pretrgal glas iz mikrofona: »Tovariši, zdi se mi, da nas je vse prevzela Romanova pripoved. Postali smo otožni in sentimentalni. Prav gotovo bi vsakdo izmed nas lahko povedal svojo zgodbo, kajti vsi imamo spomine na preživete grozote in tudi na lepe dogodke. Spominjamo se svojih doživljajev, pa tudi krajev in ljudi. Tovariš Roman pa je slučajno veliko doživel prav v krajih, po katerih sedaj potujemo. Da, vozimo se po poteh tovarištva in spominov. Naša mladina je v zadnjih letih že veliko teh poti prehodila in prav je tako. Mi pa imamo pravico, da se vozimo po njih, ker prehodili smo jih že. Naši spomini so vredni, da iih kdaj pa kdaj oživimo in prikličemo iz podzavesti, da prisluhnemo drug drugemu, ker tako nam dogodki vedno znova vzbudijo ponos in samozavest, pa še neomajno pripadnost veliki stvari. Poskusimo s tem ponosom v srcih uživati jesen svojega življenja, vcepljajmo ga naši mladini, da bo hodila srečna in ponosna po poteh našega tovarištva in naših spominov!« Tako je dejal vodja izleta in v avtobusu je nastalo prijetno in tovariško vzdušje. M. S. ki so ga nepremično gledali, še večjo volio, aa ne klonejo. Njegov glas je bil glasen in jasen, brez trohice drhtenja, mogoče prvič v času od njegove hude mrzlice. Skoraj s posmehom reče: »Vem, dragi tovariši, vem, dragi moji, težko je.. .« Skoraj poskoči in na široko odpre že tako svetle oči. V tisti poltemi je bil podoben bitju, ki ne pripada temu svetu: »Ne damo se, kajne da ne?« kakor bi vprašal, nato pa je postal še enkrat človek in razum ga zgrabi v tisto, kar je želel reči. Z roko pokaže na mrtva Toneta in Slavka in reče tiho, a mirno, skoro čisto zbrano: »Ne dajmo se, tovariši, ujeti!« V tišini, ki je nastala, je bilo brnenje že izredno glasno, kakor bi jim kdo vrtal v možgane. Nato pa je iznenada nastala popolna tišina in glas v slabi slovenščini se je zaslišal v špiljo: »Čas je, da se predate! Če ne, boste čez nekaj trenutkov mrtvi!« Gori na skali je stal general Rossener, major in mnogo drugih. Vsi so bili ob samem robu in napeto poslušali, kaj se bo zgodilo. Trenutek, dva je bilo tiho, nato pa se Jaka prezirljivo zasmeje, Hrovatov* obraz se oddalji, Župane se zahihita in naslednji hip se smeh izzivajoče razleže iz špilje. Obraz generala je bil bled, v njem ni bilo niti kaplje krvi. Nepremično je stal obkrožen od oficirjev in vsi so nemo, z obrazi polnimi jeze, poslušali ta strahoviti smeh. Kakor da se prikazni smejejo iz groba! Tedaj zagrmi Jaka: »Uničimo vse! Nič jim ne sme pasti v roke!« Besno sezuje cokle in jih začne rezati z nožem, dokler tih ni raz-rezal v najmanjše delce. Kakor pobesneli so se ti popolnoma izmučeni ljudje vrgli na svojo opremo in nanjo prenesli ves svoj nemočni bes in ogorčenje... Hro-vat je trgal bluzo, Zupane je z nožem rezal hlače: podolgem, na ozke trakove! Stane je vzel denarnico: koščki denarja so v hipu zaplesali po špilji. Tonček je trgal srajco, Stroj te s kamnom razbijal uro, Mlakar pa je z ogromnim kamnom tolkel po svoji strojnici, ki je postajala vse manj podobna orožju.Celo Lado, ta plahi fant,'je besno vihtel nož in ga zabadal v usnjen jermen in v torbo. Zgoraj so Nemci zopet besneli okrog novega velikega svedra! — Tudi ta se je takoj pokvaril. Delavci so stali sklonjenih glav. Končno so dovlekli nov sveder in dva vojaka sta začela tlačiti v luknjo veliko razstreliva. Treba je bilo le samo še zažgati vžigalno vrvico, ko je prišla do Nemcev na vrhu skale neka pesem ... Najprej čisto tiho, nato pa vse močneje in močneje je bilo jasno slišati staro partizansko pesem »Nabrusimo kose!« Generalov obraz je bil podoben mumiji, a nekakšna bleda rdečica mu je vendarle stopila v lica. Postavil se je podzavestno, kakor da je na nekakšni svečanosti. Vsi okrog njega so ravno tako podzavestno povzeli držo po njem in če bi jih človek gledal iz malo večje oddaljenosti, bi bili gotovo podobni vojakom, ko nekomu izkazujejo čast! Celo surovi, kruti nasprotnik je za trenutek občutil iskreno občudovanje in dal priznanje. Na svoj način! Nato pa se general, kakor bi se prebudil, zdrzne in pade povelje: vsi se začno hitro umikati na vse strani. V špilji so ljudje peli! Polgoli, drhteči od vlage in mraza so se objeli in tako klečeč peli iz vsega frla. Okrog njih so ležale cunje, osi usnja, strgan denar, deli razbitega orožja ... Strahovit prizor v svoji pošastni stvarnosti! Najprej se te zdelo, kakor da se maje cel hrio, nato pa je grozna detonacija izbila del stene in visok steber temnega dima švigne visoko v zrak. Kosi skal in grmade pečin se razlete na vse strani in gejzirji kristalnih kapljic Save se razprše po travi in pesku. Kakor da so u reke zrasli modri in zeleni vodometi... Nemci so kakor mravlje pohiteli nad špiljo, toda eksplozija vendar ni prodrla do dna. Toda zastali so kakor lutke v gibu: iz špilje je še naprej odmevala pesem, kakor da se ni nič zgodilo. Notri je bilo vse v rumenem dimu. Padal je in se usedal na naježeno vlažno kožo. Rjavi od prahu na mrtvaško bledem obrazu! Drhteči, vlažnih oči, so objeti ljudje peli dalje, da je odmevala vsa špilja. Nato so se začeli objemati: Jaka in Stane, Mlakar in Jaka, Hrovat in Lado, Tonček in Stroj. Vsi so se objemali, poljubljali m oči so imeli polne solz! Toda te solze niso pomenile strah pred smrtjo, ker oni so bili tako že mrtvi! Te solze so pomenile bolečino, globoko bolečino, trajno slovo drugega od drugega, vseh od življenja! Vzeli so ostalo orožje in drug za drugim izstrelili vse naboje skozi vhod. Vse, razen enega ... Nemci so se ob streljanju zdrznili in obstali za trenutek v svoji novi peklenski nameri. A samo za trenutek! Na vrhu skale je ležalo, drug poleg druge, pet temnih bomb z belo mrtvaško Žlavo in z napisom: »Achtung! hft!« Iz vsake je vodila železna cevka, vse pa so bile spojene v eno skupno, na katero je bila na-taknjena gumijasta cev, ki je vodila vse tja do odprtine špilje. Namera je bila očitna ... Seka roka je odprla pipico in gumijasta cev je malo poskočila! Rumenkasto-zeleni dim zašumi skozi odprtino cevi in se razleze v oblačkih po steni in proti odprtini ... * V jami je bilo vse tiho, vsak je ležal v svojem kotu, držeč v roki svoje orožje. Oči uprte v tla so bile že malone brez leska. Plin je vedno bolj uhajal v luknjo in postave so se začele postopoma raz-gubljati. Tedaj pa zadnji val življenja preplavi ta živa trupla in glasna pesem se razleže še enkrat iz jame, polne strupa! Več glasov je pelo Internacio-nalo, Nemci pa so kakor paralizirani stali na vrhu skale ne prav verujoč to, kar so poslušali. Tedaj se iz jame oglasi zamolkel strel. Pel je en glas manj, toda pesem se je čula kakor prej! Tedaj se zasliši strel in še en. Trye glasovi so peli pesem! Se dvakrat je počilo, eno za drugim. En edini glas je še pel Samo še hip — dva, je bilo slišati jasno proletarsko himno, tedaj pa je počilo še šestič. Šesti, zadnji strel! Popolna tišina. Motilo jo je ; sedaj samo še šumenje puna Nekaj časa se Nemci niso niti premaknili. Nato pa neka roka počasi zapre pipo. Z vseh strani so se tedaj zbrali nad špiljo, toda nihče se ni napotil, da bi pogledal v jamo! Vsi so bili kakor oka-meneli. Na vrhu skale se je ustavil kamion in Nemci so planili na bose ljudi v capah in jih s kopiti pušk začeli pehati proti vhodu v špiljo. Gonili so ujete partizane, da bi iz jame izvlekli svoje tovariše. Celo mrtvih so se bali. Žalostna kolona se je vzpenjala korak za korakom po stezici pod previsom. Po dva m dva sta nosita po eno žrtev. Major je na kratko referiral generalu: »Šesterica se je ubila, ostali zastrupljeni, štirje še živi!« Odgovor je bil prav tako kratek: »Žive v taborišče!« c Radioklub Iskra Kranj ima že 30-letno tradicijo Nadležna borba za dinar Radioklub Iskra iz Kranja še sprejema prijave za tečaj iz osnov elektro- in radiotehnike za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol, za radio telegrafski tečaj in za tečaj za vzdrževalce industrijske elektronike, ki se bodo začeli novembra — Obljube eno, dejanja pa drugo - Neurejeno financiranje Kranj — Pred tremi desetletji so se v Kranju združili prvi radioamaterji in oblikovali svoj klub, ki se je širil in bogatil dejavnost, vzgojil na stotine amaterskih radiotehnikov, ki so postali strokovnjaki na tem področju, dvigoval raven tehnične kulture in prerastel v sedanji kranjski Radioklub Iskra. Več kot sto članov se shaja v lepo urejenih prostorih na Stritarjevi ulici, kamor so vložili številne prostovoljne delovne ure in dinarje ter »uredili laboratorij v malem. Med temi člani je 80 odstotkov mladih. Razen tega je Iskrin radioklub oblikoval tudi prizadevno sekcijo v Besnici. Radioklub, ki je pomemben del Organizacije za tehnično kulturo, iz dnevp v dan bolj spoznava, kako nadležna postaja vsakodnevna borba za dinar in urejeno financiranje. Upoštevajoč značaj in pomen organizacije je bilo le-tej že mnogokrat obljubljeno, da bo njeno financiranje urejeno sistemsko, vendar za zdaj ostaja le pri obljubah. Organizacija za tehnično kulturo ni vključena v nobeno samoupravno interesno skupnost, zato je temu primerno neurejeno tudi financiranje. Radioklub Iskra je na primer prejel letos od Organizacije za tehnično kulturo kranjske občine 4000 dinarjev, 10.000 pa od Iskre, kar pa še zdaleč ne zadostuje za pokritje vseh stroškov, ki pri takšni dejavnosti niso majhni. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja LOJZETA DOLINARJA. V Prešernovi hiši bo do 27. oktobra odprta razstava del kiparja PETRA JOVANOVICA. V petek, 28. oktobra, ob 18. uri bodo v istih prostorih odprli razstavo PLAČILNA SREDSTVA MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO NA SLOVENSKEM, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije v sodelovanju z Numizmatičnim društvom Gorenjske in Ljubljanske banke. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar TOMAŽ GORJUP. V stebriščni dvorani pa je na ogled izbor plastik kiparja LOJZETA DOLINARJA iz depojev Gorenjskega muzeja. Razstavo del akad. slikarja Tomaža Gorjupa bodo zaprli 27. oktobra. Naslednjega dne, 28. oktobra, ob 18.30 bodo v galeriji v Mestni hiši odprli razstavo fotografij MARJANA SMERKETA. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM in republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V vojašnici Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt MUZEJ PREŠERNOVE BRIGADE. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava PLANŠARSKA KULTURA V BOHINJU. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. Odbor za medsebojna delovna razmerja zavoda Matevža Langusa Kamna gorica razpisuje naslednja delovna mesta: 1. LOGOPEDA nedoločen čas Pogoj: diploma PA — logopedija Prednost imajo kandidati, ki so na pedagoškem področju že delali z otroki. 2. DVEH SPECIALNIH PEDAGOGOV, MRO — za določen čas Pogoj: diploma PA Delovno razmerje je omejeno za določen čas zaradi nadomeščanja porodnic. Rok prijav je 15 dni po objavi oglasa na naslov: Odbor za medsebojna delovna razmerja zavoda Matevža Langusa Kamna gorica. ELI M DO ELIM Jesenice, , Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta delovna mesta 3 monterjev ogrevalnih naprav Pogoji: — končana poklicna šola za monterje ogrevalnih naprav, — delovne izkušnje v stroki Interesenti naj svoje vloge vložijo na naslov: Elim Jesenice, H ruši ca 71 c, Jesenice. Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave. Ne kaže na dolgo ponavljati, da ima organizacija za tehnično kulturo in z njo radioklub kot specializirana dejavnost izjemen vzgojnoiz-obraževalni pomen in usmerjevalne, ustvarjalne in obrambne cilje, ki jih kaže združiti na samoupravni osnovi. Za številne izobraževalne akcije se je in se odloča Radioklub Iskra. Lani se je strokovnih in zahtevnih fečajev udeleževalo 80 ljudi od najmlajših do starejših. Zaradi slabega materialnega položaja kluba so akcije dodatna obremenitev in delo brez zasluženega plačila, vendar se člani radiokluba zavedajo poslanstva tehnične kulture. Odločajo pa se tudi za dejavnost, ki prinaša Radioklubu vsaj minimalni dohodek. Radioklub Iskra Kranj vabi novembra spet k izobraževalnim oblikam v laboratorij in delavnice na Stritarjevi cesti v Kranju. Vse osnovne šole so že prejele pozive za udeležbo učencev sedmih in osmih razredov na tečaju iz osnov elektro in radiotehnike. K tehniki nagnjeni učenci, ki se hočejo v to področje vključiti tudi poklicno, bodo na tečaju spoznali osnove elektro- in radiotehnike ter osnovne elemente. V klubski dealvnici bodo sami zgradili detektorski radijski sprejemnik in nizkofrekvenčni ojačevalnik. Sestavljenki je razvila Zveza radioamaterjev Slovenije in sta v svetu zelo razširjeni ter so ju marsikje že vnesli v redni učni program na osnovnih šolah. Cena tega tečaja dosega 500 dinarjev in ni visoka, če upoštevamo, . da ostaneta sestavljenki last tečajnika. Radioklub predvideva s tega področja novembra tudi nadaljevalni tečaj. Obenem želi, da bi učitelji svetovali učencem, ki imajo veselje do radiotehnike, udeležbo na začetnem ali nadaljevalnem tečaju. Novembra se bo pričel tudi tečaj za radiotelegrafiste. Namenjen je f>redvsem dijakom srednjih šol in judem, ki se zanimajo za sporazumevanje s pomočjo radijskih valov. Pa tudi radijski promet, telegrafija, radiotehnika, delo na klubski spre-jemnooddajnf postaji, komuniciranje prek satelitov, videoprenos in dejavnosti, pomembne za ljudsko obrambo, jim po tečaju ne bodo tuje. Tretji novembrski tečaj pa kranjski radioklub namenja vzdrževalcem industrijske elektronike. Letošnji bo že tretji zaporedni, namenjen pa je predvsem poglobljenemu izobraževanju delavcev, ki imajo opravka z novimi aparaturami, kjer je potrebno znanje elektrotehnike, digitalne in regulacijske tehnike ter drugih sorodnih znanj. Zanimanje zanj je v združenem delu veliko in je zato klub boljan prirejati tudi nadaljevalne tečaje. Razen tega pa bo skrb Radiokluba Iskra dvig splošne ravni tehnične kulture, ki je nepogrešljiva v združenem delu in vsakdanjem življenju. Zato se bodo nadaljevala redna poljudna predavanja vsaka dva meseca, razen njih pa bogatila kon-struktorska dejavnost in druge smeri radiotehnike. Prostor Radiokluba Iskra v Stritarjevi ulici ni nikdar prazen. Iz njega veje zagnanost in delavnost, čeprav pogoji za delo niso vedno najboljši in borba za dinar pogosto hromi delo. Vsi, ki se zanimajo za omenjene tečaje in druge izobraževalne oblike in bi radi postali člani radioamaterske druščine, so vabljeni v Stritarjevo ulico 5 v Kranju vsak ponedeljek ali petek med 17. in 20. uro, dobrodošle pa so tudi pismene prijave. J. Košnjek Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli SIMONA JENKA KRANJ razpisuje naslednja delovna mesta: 1. PRAVNIKA za nedoločen čas Pogoj: pravna fakulteta II. stopnje 2. KUHINJSKE POMOČNICE za določen čas (za čas bolniškega dopusta) Pogoj: osnovna šola 3. SNAŽILKE za nedoločen čas Pogoj: osnovna šola Nastop dela pod tč. 1 takoj, pod tč. 2 in 3. s 1. 11. 1977. Poskusna doba 3 mesece. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Najnovejši modeli ze v prodaji bogata izbira otroške, ženske, moške konfekcije KRANJ v Globusu in TINI Kranj 8 VjAuul !• belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel Po sklepu kadrovske komisije o zasedbi prostih delovnih mest želimo zaposliti naslednje delavce: I. administrativnega tehnika v komercialnem sektorju Pogoji: • — administrativna ali ekonomska srednja šola — prednost imajo kandidatke z daljšo prakso — pogoj za sprejem je uspešno opravljen preizkus znanja II. transportnega delavca za delo v obratu natrijevega perborata Nudimo možnost pridobivanja dohodka s stimulativnim nagrajevanjem in dobre delovne pogoje. III. snažilko Na vseh delovnih mestih združujejo delavci delo za nedoločen čas Poskusna doba je v skladu s samoupravnim sporazumom o sistemizaciji delovnih mest. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi na naslov: »Belinka«, tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana p.p. 5/I. VA VIATOR TOZD Jesenice objavlja naslednja prosta delovna mesta: - VEČ AVTOMEHANIKOV, - KONTROLORJA TEHNIČNIH PREGLEDOV, - VOZNIKA TOVORNJAKA, - STROJNIKA ŽIČNICE, - AVTOBUSNEGA SPREVODNIKA, - NK DELAVCA ZA POMOŽNA DELA V SERVISNIH DELAVNICAH Pogoji: pod 1.: VK ali KV delavec avtomehanske stroke, 2 leti delovnih izkušenj, pod 2.: VK delavec avtomehanske stroke, 2 leti delovnih izkušenj, pod 3.: kvalifikacija za poklicnega voznika motornih vozil in 2 leti delovnih izkušenj, pod 4.: VK ali KV delavec elektro ali strojne stroke, 3 leta delovnih izkušenj, pod 5.: končana osemletka, znanje slovenskega jezika, odsluženje vojaškega roka, pod 6.: končana osemletka Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa delovna mesta je predpisano 3-mesečno poskusno delo. Prijave s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti pošljite na naslov Viator TOZD Jesenice, Cesta maršala Tita št. 57. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni od objave oz. do zasedbe delovnih mest. Na sončni strani Velebita KINO Kranj CENTER 28. oktobra amer. barv. vestern od poldne do treh ob 16., 18. in 20. 29. oktobra amer. barv. vestern od poldne do treh ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. fant. dežela, izgubljena v Času ob 22. uri 30. oktobra jug. barv. mlad. hajduski časi ob io. uri, amer. barv. vestern od poldne do treh ob 15., 17. in 19. uri, premiera hongkon. barv. pust. čudežni karate ob 21. uri 31. oktobra angl. barv. fant. dežela, izgubljena v času ob 16., 18. in 20. uri 1. novembra angl. barv. fant. dežela, izgubljena v času ob 16., 18. in 20. uri 2. novembra angl. barv. fant. dežela, izgubljena v času ob 16., 18. in 20: uri 3. novembra hongkon. barv. pust. čudežni karate ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 29. oktobra hongkon. barv. pust. karate - jekleni fant ob 10. uri, amer. barv. mahogany ob 16. in 18. uri, amer. barv. glasb. moje pesmi - moje sanje ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. glasb. moje pesmi - moje sanje ob 15. uri, franc. barv. krim. ugrabitev michele janson ob 18. uri, premiera ital. barv. drame nasledstvo ob 20. uri 31. oktobra ital. barv. drama nasledstvo ob 16., 18. in 20. uri 1. novembra ital. barv. drama nasledstvo ob 16., 18. in 20. uri 2. novembra franc. barv. grozlj. diabolik ob 16., 18. in 20. uri 3. novembra amer. barv. vestern texas je preko reke ob 16., 18. in 20. uri Trti« 29. oktobra jug. barv. mlad. hajduski časi ob 16. uri, amer. biograf. lenny ob 18. in 20. uri 30. oktobra amer. barv. vestern crna karavana ob 15. uri, amer. barv. erot. srečna potepuhinja (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 31. oktobra amer. barv. erot. srečna potepuhinja (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 1. novembra franc. barv. krim. ugrabitev michele janson ob 17. in 19. uri 2. novembra franc. barv. krim. ugrabitev michele janson ob 17. in 19. uri 3. novembra amer. barv. vestern jezdec na stranpotju ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 29. oktobra franc. barv. grozlj. diabolik ob 16. uri, amer. barv. zgod. robin hood in marian ob 18. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. ugrabitev michele janson ob 22. uri 30. oktobra hongkon. barv. pust. karate - jekleni fant ob 15. uri, amer. barv. zgod. robin hood in marian ob 17. in 19. uri 31. oktobra amer. barv. vestern jezdec na stranpotju ob 18. in 20. uri 1. novembra amer. barv. krim. holandska zveza ob 18. in 20. uri 2. novembra amer. barv. vestern texas je preko reke ob 18. in 20. uri 3. novembra franc. barv. krim. ugrabitev michele janson ob 18. in 20. uri Skorja Loka SORA 28. oktobra amer. barv. drama sijaj in beda hollywooda ob 18. in 20. uri 29. oktobra amer. barv. vestern pomagajTE šerifu ob 18. in 20. uri 30. oktobra amer. barv. vestern pomagajte šerifu ob 18. in 20. uri 1. novembra amer. barv. drama iskala je srečo ob 20. uri 2. novembra amer. barv. drama iskala je srečo ob 18. in 20. uri 3. novembra amer. barv. vestern peklenski pregon ob 20. uri Železniki OBZORJE 28. oktobra amer. barv. vestem pomagajte šerifu ob 20. uri 29. oktobra ital. barv. krim. rim, mesto nasilja ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. risani popajeve norosti ob 16. in 18. uri, ital. barv. krim. rim, mesto nasilja ob 20. uri 2. novembra amer. barv. pust. srečna lady ob 20. uri Jesenice RADIO 28. oktobra angl. barv. akcij. leteči od-oddelek scotland yarda ob 17. in 19. uri 29. oktobra japon. barv. akcij. kobra ob 17. in 19. uri 30. oktobra japon. barv. akcij. kobra ob 17. in 19. uri 31. oktobra amer. barv. zgod. kleopatra ob 17. uri 1. novembra amer. barv. zgod. kleopatra ob 17. uri 2. novembra amer. barv. komed. zakaj te očka pušča samo ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 28. oktobra japon. barv. akcij. kobra ob 18. in 20. uri 29. oktobra amer. barv. zgod. kleopatra ob 18. uri 30. oktobra amer. barv. zgod. kleopatra ob 18. uri 31. oktobra angl. barv. akcij. leteči oddelek scotland yarda ob 18. in 20. uri 1. novembra angl. barv. akcij. leteči oddelek scotland yarda ob 18. in 20. uri 3. novembra amer. barv. drama maščevanje belega bliska ob 18. in 20. uri Kranjska gora 29. oktobra nem. barv. glasb. moj prija telj heintje ob 20. uri 30. oktobra jug. barv. zgod. najdaljša pot ob 20. uri 2. novembra amer. barv. zgod. kleopatra ob 20. uri Dovje-Mojstrana 29. oktobra amer. barv. komed. lovci na doto ob 19. uri 30. oktobra nem. barv. glasb. moj prijatelj heintje ob 19. uri Radovljica 28. oktobra ital. barv. zasebne pregrehe - javne čednosti ob 20. uri 29. oktobra amer.-ital. barv. vestern vrnitev človeka imenovanega trini-ta ob 18. uri, amer. barv. vestern mestece v texasu ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. vestern mestece v texasu ob 16. uri, ital. barv. zasebne pregrehe - javne čednosti ob 18. uri, amer.-ital. barv. vestern vrnitev Človeka, imenovanega trinita ob 20. uri 31. oktobra ital. barv. zasebne pregrehe - javne čednosti ob 20. uri 1. novembra ital. barv. zasebne pregrehe - javne čednosti ob 18. uri, amer.-ital. barv. vestern vrnitev človeka, imenovanega trinita ob 20. uri 2. novembra amer. barv. vestern mestece vtexasu ob 20. uri 3. novembra franc. barv. komed. dvorne spletke ob 20. uri Bled 28. oktobra amer. barv. krim. blaznost ob 20. uri 29. oktobra ital. barv. nasilje in strast ob 18. uri, angl. barv. pust. štirje mušketirji ob 20. uri 30. oktobra angl. barv. pust. štirje mušketirji ob 16. uri, amer. barv. glasb. tommy ob 18. uri, ital. barv. nasilje in strast ob 20. uri 31. oktobra amer.-ital. barv. vestern vrnitev človeka imenovanega trinita ob 20. uri 1. novembra amer. barv. vestern mestece v texasu ob 18. in 20. uri 2. novembra ital. barv. zasebne pregrehe - javne čednosti ob 20. uri 3. novembra amer.-ital. barv. vestem vrnitev človeka imenovanega trinita ob 20. uri Skladnost med gibalno in zavestno dejavnostjo Čeprav je bilo zelenja tu pod pobočji Senjskega Bila, v zaselkih Ljubežine in Ročevič Dolac razmeroma dosti, rodovitne zemlje tudi tod nimajo na pretek. O kakšnih prostranih obdelanih poljih ni niti govora, kolikor je obdelovalne zemlje je tudi tod razdrobljena po kotanjah, ki jih ne doseže erozija ali za poldrugi meter visokimi kamnitimi ogradami, kot povsod drugod na Velebitu in na Krasu nasploh. Vsak sadež ali gomolj, ki raste tod, je dragocen. Da bi zavarovali pridelek pred ptiči in divjadjo, so si kmetje omislili poleg običajnih, na vidni učinek preračunanih strašil (bele plastične vnjčke, na kole nataknjene stare cunje), tudi razne ropotajoče naprave, ki izkoriščajo za svoje delovanje silo vetra. Znamenita senjska burja tu zgoraj tudi poleti namreč le malokrat popolnoma zataji in pridno poganja razne klopotce, na vrvice privezane stare piskre in dotrajane pločevinaste dimne cevi, ki tolčejo druga ob drugo in tako uprizarjajo ropot. Tako kot že vse dni poprej, sem tudi ta zadnji deseti dan nekajkrat zataval z začrtane trase, ki naj bi me po najkrajši poti pripeljala do Senja. Težave sem imel zlasti v borovem gozdu blizu Ročevič Dolca, kjer sem zataval v labirint »konjskih« stezic, ki so se med seboj ves čas sekale, cepile in križale, tako da si nazadnje z nobeno specialko nisem mo^el več pomagati in nisem že več vedel, kje se me drži glava. S pomočjo dveh ali treh domačinov, ki sem jih srečal spotoma, sem potem le nekako prilezel iz tiste preklete gošče ven. Ko sem prišel na čistino grebena Trbušnjaka, nisem imel z orientacijo nobenih težav več. Tam je bila ena sama pot, ki se je vijugala po samem vrhu grebena (uporabljali so jo kmetje iz vasi pod Senjskim Bilom, ki so po njej z osli, konji in mulami tovorih robo iz senjskih trgovin), spodaj na dnu grebena pa se je belila mogočna senjska trdnjava Nehaj, tako da v nobenem primeru nisem mogel več zaviti vstran. In ko sem potem pod seboj poleg trdnjave zagledal tudi samo mesto Senj, sem se raztovoril, sedel na kamen ob poti, slekel od potu premočeno srajco in si rekel: Končno! — Kakšen čudovit občutek! Saj je zmeraj tako — bolj naporna kot je pot, lepši je občutek, ko prideš na cilj. Ko sem potem čez kakšne pol ure zavil med prve mestne hiše, je cerkvena ura ravno bila poldne in zdelo se mi je, da pozvanja samo meni; mojemu srečnemu povratku iz velebitske diviine. Ker sem imel do odhoda avtobusa za Ljubljano še poldrugo uro časa, sem v senci pred avtobusno postajo napisal še nekaj razglednic z lepimi pozdravi prijateljem, znancem in sorodnikom. Vmes sem seveda pridno lizal sladoled. Kakšno razkošje! — lizati sladoled, ko pa sem si še pred nekaj urami gasil žejo z umazano vodo iz živinskega napajališča pod Senjskim Bilom. No, in potem avtobus za Ljubljano. Imel sem še ravno prav denarja za vozovnico. (Ce smo natančni mi je petdeset par celo zmanjkalo, a sprevodnik je bil duša in mi je pogledal skozi prste.) Upam, da mojim sopotnikom nisem preveč smrdel — pa tudi če bi, kaj potem? Tuj smrad vohajo ponavadi samo tisti, ki ne vedo za svojega lastnega. Od Senja do Reke in še naprej gor do Ilirske Bistrice sem skoraj vso pot spal. Ko sem se potem nekje blizu Pivke zbudil in pogledal skozi okno in kar naenkrat videl toliko zelenja zunaj, toliko njiv, travnikov in gozda, sem imel občutek, da sem prišel v raj. Šele zdaj sem se pravzaprav jasno zavedel, s kakšnim Sizifovim delom se ukvarjajo tisti redki prebivalci, ki se v velebitskem Podgorju še preživljajo s kmetovanjem. Na kamen sejejo žito, krompir sadijo na kamen, ali je potem kaj čudnega, če jim jeseni zraste — kamen. Sam kamen, povsod sam kamen: ovce se paseju po kamnu, kamnite hiše, kamnite njive, kamnit gozd, kamniti travniki. — Saj morajo pokositi skorajda cel travnik, da dobijo toliko sena, kot ga dobi naš gorenjski ali dolenjski kmet v desetih zamahih s koso! Ampak kako mehki, miroljubni in gostoljubni ljudje živijo v tej trdi kamniti deželi. Tukaj je vsak človek dragocen. V teh naših mestnih stolpnicah večkrat sosed ne V naslednji številki skriti vrh Piše Andrej Štremfelj Ob 12.15 sva na vrhu. Objameva se, solze sreče pa skrivava za očali. Kar ne morem verjeti. Na vrhu osemtisočaka, in to pri dvajsetih letih! Na vrhu sva, jaz in Nejc, njegov drugi osemtisočak. Veter pa tuli in razsaja po grebenu. Spomenik ob 200-letnici Triglava KAM NA IZLET Razvojni nauk nas uči, da se v človeku povezujejo, združujejo in prepletajo številna gibanja. To so nižja, manj zapletena gibanja nog in rok ter višja, bolj zapletena živčna gibanja, na katerih temelje zavestna stanja, spoznavanje in mišljenje. Danes smo še vedno pod vplivom starega naziranja, ki nas uči, da človeka sestavljata minljivo telo in nesmrtni duh. Zelo radi govorimo o skladnosti med telesom in duhom. Večkrat ponavljamo v tem tonu uglašena propagandna gesla: vsi na kolo za zdravo telo ali zdravo telo je najlepše blago. To so staromodna gesla, ki so bila smiselna in poučna še do nedavnega, danes pa ne veljajo več. Če bi v istem tonu govorili, bi lahko tudi rekli: vsi na kolo za kar najhitrejšo pot v nebo ali pa še bolj hudomušno v znamenju sodobnih izmov: »gojite biciklizem za zdrav organizem ali pa tudi za karierizem!« Prvo geslo nas opozarja na nevarnost vožnje s kolesom, drugo pa nas v prispodobi poučuje, kako se bolj hitro vzpnemo na družbeni lestvici. Znano je, da brez nižjih oblik gibanja ni višjih, da je pradavna mišično gibalna dejavnost tista, na kateri temelji vsa človekova omika,'civilizacija, tehnika in znanost. V življenju v kratkem doživljamo preteklost človeštva. Otroštvo je podobno divja-štvu, saj se v tem času najbolj nazorno oglaša pradavnina. Ta je očitna v otrokovem osvajanju gibalnega prostora. posebno pa v osvajanju višine. Otroci radi plezajo, skačejo in tečejo, saj nam je gibanje naših prednikov po drevju zapustilo dobro dediščino. Izvedenci ugotavljajo, kako prav naravna gibanja pospešujejo možganski razvoj in hkrati z njimi razvoj govora in mišljenja. Čim bolj se otrok gibalno okrepi, tem hitreje se širi njegovo miselno obzorje. Gibanje v globinski ravnini, gibanje navkreber in navzdol, to je gibanje, pri katerem se najbolj uveljavlja sila težnosti, ki se ji bolj ali manj uspešno postavljamo po robu, še posebno ohranja gibalno moč in prožnost. Šolanje, vadba, delo in treniranje naj bi bili usklajevalci vsestranskega razvoja mladih. Skladnost razvoja pa naj bi slehernemu pomenila oporo pri uresničevanju življenjskih zamisli. V športu, delu in naporu se razvijajo stopnje samozavesti. Slabotni so bolj labilni, oklevajoči in mehkužni. V gibalni moči pa se zrcali samozavest. Šola skuša vzgojiti popolnega človeka, vendar je od zamisli do uresničitve še precejšen razkorak. Že v nižjih razredih krni, omejuje in siromasi gibalni prostor in čas otrok. Nova znanost — juvenolo-gija, ki se ukvarja z ohranjevanjem in podaljševanjem mladostnega ritma, nas uči, kako pomemben je učinek gibanja na možgansko dejavnost in zmogljivost. Jože Ažman _J Jesenice — Izvršni svet skupščine občine Jesenice je že razpravljal o predlogu sporazuma o sofinanciranju proslave in spomenika ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav in sklenil, da podpre akcijo Planinske zveze Slovenije. 26. avgusta 1978. leta bo poteklo natančno 200 let, odkar so Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer iz Bohinja opravili prvi pristop na vrh velikega Triglava. Prihodnje leto bo minilo tudi 85 let, odkar je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Dvestoletnica prvega vzpona bo velik praznik ne le za slovenske planince in domačine pod Triglavom, temveč splošni ljudski praznik za vse Slovence, ki jim Triglav ni le gora, temveč tudi večkratni borbeni in nacionalni simbol. Obenem bodo jubilej praznovali tudi vsi Jugoslovani, ki se prek Planinske zveze Slovenije priključujejo k praznovanju te pomembne zgodovinske obletnice. V pripravah je še posebno pereča postavitev spomenika v RibČevem lazu (pri Janezu). Izdelavo spomenika v bronu je prevzel akademski kipar Stojan Batič. Prvi idejni osnutek je v glini orientacijsko že izdelan. Spomenik naj bi odkrili ob proslavi v Bohinju ob koncu avgusta 1978. leta. Stroški za spomenik s postavitvijo vred bi znašali okoli 800.000 dinarjev do milijona dinarjev. Če bo Planinska zveza lahko zbrala ta denar, bo proslava ob 200-letnici zares svečana. * Samoupravni sporazum o financiranju nal bi poleg vseh gorenjskih občin podpisale tudi delovne organizacije v Ljubljani, izvršni svet skupščine SRS, republiški svet zveze sindikatov, gospodarska zbornica Slovenije, kulturna skupnost Slovenije, izobraževalna in telesnokulturna skupnost Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Glavni štab za SLO. Poleg teh naj bi k sporazumu pristopilo še več drugih organizacij z Gorenjske in iz Ljubljane. D. S. pozna soseda, tam pa se poznajo vsi — ne samo. vaščani ene vasi med seboj, pač pa prebivalci cele pokrajine, različnih vasi in zaselkov, ki so med seboj neredko oddaljeni po cel dan hoda. Ampak dragoceni niso samo ljudje — tudi vsaka ovca, vsako drevo, vsaka kaplja vode, vsak klas, vsak krompirček, vsaka travna bilka — skratka vse, kar se še upira temu nasilju kamenja, sončne pripeke, vetra in suše. Če se ozram nazaj na teh deset dni, ki sem jih preživel na Velebitu, moram priznati, da je bilo to doslej moje najtežje in najnapornejše potovanje — in morda tudi najlepše. Teh desetih dni ne bi zamenjal niti za enomesečne počitnice ob Ažurni obali, niti za križarjenje z jahto po Sredozemlju, kaj šele za take čredniške turistične aranžmaje, ki jih ponujata Kompas ali Putnik za potovanje v »večno mesto« Rim, v »eksotični« Istambul, v »zlato« Prago, na Kanarske otoke »večne pomladi«, v »deželo tulipanov« Nizozemsko, v »deželo vzhajajočega sonca« Japonsko, v »prestolnico sveta« Pariz, na bikoborbe v Španijo in na safari v Kenijo. Konec Pred nami je dan mrtvih in morda bi vas za konec tega tedna spomnili na kraje, kjer so naša partizanska spominska obeležja. Mogoče bi z otroki te dni obiskali kak partizanski grob, ga okrasili s cvetjem ali prižgali svečko?! Sai ni treba daleč. Partizanski grobovi so raztreseni po vsej naši Gorenjski. Morda bi šli le do Bistrice pri Naklem, kjer so Nemci 25. julija 1942 ustrelili vseh 9 moških prebivalcev in 50 talcev iz Begunj zato, ker so partizani napadli na klancu nad Bistrico nemški osebni avto? Ali v Spodnjo Kokro, kjer so Nemci v juliju 1942 kar trikrat streljali talce. Ali pa v Rovt nad Zabnico, kjer je padel Stane Žagar, pa na Okroglo pri Kranju, v Strahinj, Begunje itd. Morda smo poleti, ko smo delali razne piknike v gozdovih Jelovice ali Pokljuke, naleteli tudi na skrit partizanski grob, ki mu je ime v kamnu že izbrisal dež. Bi ga morda sedaj našli in nanj postavili šopek gozdnega zelenja pa morda še belo križan-temo? Lepo bi bilo ... -M 10. stran - Glas DRUŽINSKI POMENKI MARTA ODGOVARJA S ŠOLSKIH KLOPI Petek, 28. oktobra 1977 MARTA ODGOVARJA Jasna — Kranj Iz blaga, katerega vzorec prilagam, bi rada imela plašč. Prosim vas za nasvet, kakšen naj bo. Stara sem 22 let, visoka 170 cm, tehtam pa 62 kg. Odgovor: Plašč je piramidastega kroja, ima manjši ovratnik in lokasto sedlo. Rokava so polraglana in širša, v zapestju pa so stisnjena z manšeto. Plašč ima dva žepa, njegova dolžina nujno pokriva kolena. Zavese r • Posivele zavese bodo ponovno bele, če jih dve uri namakate v raztopini pralnega praška in kvalitetnega praška za strojno pomivanje posode. Zavese perite z zaščitnimi rokavicami na rokah v plastični ali keramični posodi. • Pri ročnem pranju zaves zadostuje že trikratno izpiranje, če zadnji vodi dodaste sredstvo za mehčanje. Zaradi mehčalca bodo imele zavese bolj svež in gladek videz. DRUŽINSKI POMENKI POTREBUJEMO: 20 dkg surovega, kislega zelja, par listov sveže zelj-nate glave, malo popra, kumine, kopra, majarona, nezvrhano žlico ovsenih kosmičev, žlico olja, žlico paradižnikove mezge, vodo in sol. Zavitek iz kislega zelja za diabetike IZPELJAVA: Listom svežega zelja zmehčajte rebra in jih prekuhajte v osoljeni vodi. Na kuhane naložite nadev iz zrezanega in iztisnjenega surovega kislega zelja, začimb, sesekljanega kopra, ovsenih kosmičev in žlice olja. Vsak nadevan list zvijte in položite v dovolj veliko kozico, namazano z oljem. Medtem, ko pokrite zeljnate zavitke dušite v pečici 15 minut, pripravite žlico paradižnikove mezge, razredečene s štirimi žlicami vode. S tem polijte dušene zavitke in jih pokukajte do mehkega. Dan se pričenja zvečer Pokopališče naj • Če pere te zavese v pralnem stroju, priporočamo da jih daste v veliko prevleko za blazine in prevleko zapnete. Tako preprečite, da bi se plastična vodila v stroju zatikala in poškodovala boben stroja ali zavese. Kovinska vodila ne sodijo v pralni stroj, zato jih pred pranjem odstranite. Modni dodatki iz pletiv in tkanin v širokem izboru od klasičnih štirikotnih rut, ovratnih rutic, pletov in šalov, leto za letom neustavljivo osvajajo tržišče. Z ovijanjem, vozlanjem, sukanjem in zgibanjem nam dolgi šali omogočajo domala neizčrpne možnosti za oblikovanje svojega osebnega stila. Vaši iznajdljivosti torej prepuščamo način, kako boste dolgi šal nosili, svetujemo le modne barve, ki jih je ta čas najti v naravi — poleg vedno elegantne črne. Pričakuješ lepo oceno, toda .. . Učitelj za zemljepis je že dan prej povedal, da bo danes spraševal predelane snov. Nekateri so se tega lelo prestrašili, drugi pa razveselili, kajti snov je bila lahka. Tudi jaz sem se nekoliko razveselil in se doma učil, da je šlo kot po maslu. Zato sem komaj čakal ure zemljepisa. Zazvoni. Nekateri, tudi jaz, se podimo po avli. Dežurni učenec se podi za nami in nam grozi, da nas bo zapisal. Ne damo se pregovoriti, dokler ne pride iz učilnice učiteljica t& slovenščino. Napodi nas noter. Ze Detnajst minut ni učitelja. Mislim i\: »Glej, toliko se učiš in pričakuješ lepo oceno, nazadnje pa ga še ne 30.« Tedaj stopi v razred tovarišica Sitarjeva in pove, da ura zemljepisa jdpade in naj gremo domov. Nekateri vzklikajo: »Bravo, bravo!« Irugi pa žalostno vzdihujemo: »Oh, oa toliko sem se učil!« Odhitimo domov z mislijo, da >omo vprašani naslednjo uro. Damjan Bučinel, 6. b r. osn. šole heroja Grajzerja, Tržič so nekdaj dejali starši svojim otrokom, če so jih hoteli dovolj zgodaj spraviti v posteljo. V tem izreku tiči mnogo modrosti in prav nič napačno ne bi bilo, če bi se po njem kdaj pa kdaj ravnali tudi odrasli. Nepotrebno ponočevanje ne koristi prav nikomur, saj iz izkušnje vemo, kako radi bi zjutraj nadoknadili manjkajoče urice. Težko bomo prepričali naše otroke, kako zdravo je spanje, če tega ne bomo dokazali z zgledom. Dostikrat je tudi posedanje pred malim ekranom krivo, da ne ležemo dovolj zgodaj k počitku. Nekontrolirano gledanje programa zlasti odsvetujemo mladim gledalcem, saj posebno v večernih urah ni vedno primeren zanje. Sestavljava TV sporeda so namenili otrokom oddaje v zgodnejših urah. Televizijski aparat naj ne bo otroška varuška, zato staršem in vzgojiteljem priporočamo, naj mlajših otrok nikoli ne puščajo pred sprejemnikom samih. Otroci naj bi v naši prisotnosti gledali program in posebno privlačne prizore z barvniki prenašali na papir. Starši bi morali otrokom dogajanje na zaslonu razlagati. Ura ali dve gledanja TV programa dnevno naj bi otrokom povsem zadostovalo. Program, namenjen osemletnemu otroku, ni primeren za štiriletnega, ker dogajanja ne more sprejemati tako kot njegov starejši vrstnik. \ Nikakor ni dopustno, da bi otroci obenem z nami vztrajali pri televizorju pozno v noč, saj zjutraj malih neugnancev nikakor ne bomo mogli spraviti iz postelje. Zmanjkovalo bo časa za vsa mala, neodložljiva Varčujmo Koledar 28. oktobra 1818 je bil rojen ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev 1874 je bil rojen slovenski pisatelj Ksaver Mesko 1894 je bil rojen slovenski književnik Ferdo Kozak 1914 ae je rodil slovenski pesnik Bogomil Fatur 29. oktobra 1888 se je rodil slovenski pesnik, dramatik in pisatelj Stanko Majcen !J0. oktobra 1891 se je rodil slovenski pisatelj Matija Maleiič 1895 je umrl slovenski pisatelj Fran Celestin 31. oktobra 1889 se je rodil slovenski pesnik in pisatelj Andrej Buda! 1904 se je rodil slovenski pesnik in kritik Janko Rudolf 1. novembra 1813 se je rodil črnogorski pesnik Petar Petrovič Njegoš 1870 se je rodil hrvatski pisatelj Viktor Car Emin 1952 je umrl slovenski pisatelj Janko Ka( 3. novembra 1886 se je rodil slovenski mladinski pisatelj Josip Ribičič O varčevanju nam niste tako pridno pisali kot prejšnji mesec o doživljajih s poletnih počitnic. No, čeprav smo dobili kar lepo število vaših spisov, v katerih ste napisali, kako pridno varčujete in da denarja ne zapravljate za sladkarije. Uredništvo časopisa Glas je kot najboljši spis na temo o varčevanju izbralo prispevek Lee Ferjan z Bleda, v katerem lepo povezuje pripoved stare matere o varčevanju mladeži nekdaj in o pomoči stari, revni ženički, s pripovedjo učenke o današnjem načinu varčevanja v šolskih hranilnicah. Nagrado za Leo je prispevala Ljubljanska banka iz Kranja, ki ji podarja hranilno knjižico z 200 dinarji in z željo, da bi še naprej tako pridno varčevala. Čestitamo! »Tudi pred mnogimi leti je v našo deželo prišla jesen, starka, ki naravo umije in spravi k počitku. Po tleh je bilo vse polno listja, ki je veselo šelestelo pod nogami. Mrak je ie legal na zemljo in sence dreves so se risale na hiše ob poti. Cesta je bila ozka in samotna. Merila sem korake v strm klanec. Ko se je zaraščena in neurejena stezica odcepila od vasi, sem bila sama v vsem širnem kraljestvu tihega mraka. Pospešila sem korak, ker v takem času nisem ljubila samote. Najprej naj povem, kam sem se tisto soboto pred štiridesetimi leti namenila tako pozno. Moj obisk je veljal drobni, zgrbani ženici v samotni hiši. Hiši bi laže rekli podrtija. Neme stene so pričale, da za njimi ni pravega življenja. Tudi sadovnjak je bil opuščen, še potoček za hišo se je prelival mrtvo. Stopila sem čez prag. Vrata so grdo zaškripala. Rahlo sem potrkala na stare, majave kuhinjske dveri. Iz kota me je pozdravila starka razoranega, temnega lica. Ženici sem izročila zavoj s hrano, ki sem jo spotoma kupita v vasi. Dala sem ji še nekaj denarja, ki smo ga privarčevali s prijatelji. Tudi poletne dm smo pogosto preživljali pri osamljeni ženi. Na majhni njivi nedaleč od hiše smo zasadili zelenjavo in nekaj krompirja. Starka ni mogla prikriti hvaležnosti. Še danes ne vem ali so bile to soize sreče ali solze obžalovanja za prehitro minulo mladostjo, ki so ji privrele iz oči. Na zavitek je položila koščene, raskave roke, iz katerih so izstopale žile. Malo je manjkalo, da nisem še sama zajokala. No, danes sem tudi jaz stara, a sem srečna, da me zdravje še ni zapustilo. Veš, tista starka ne živi več. Naslednje leto je umrla. Hiša je do kraja razpadla. Tudi ne vem, kje je uboga ženica pokopana. Na dan smrti je iz daljnega sveta pripotovala njena hči in jo pokopala.« To zgodbo mi je povedala stara mama tisti dan, ko sem prišla k njej po star papir, ki ga zbiramo v našem razredu. Zanj dobimo denar, ki ga pridno vlagamo v šolsko hranilnico. Ob koncu leta bomo šli na izlet. Radi bi si ogledali lepote naše domovine. Če to ne bo mogoče, bomo videli vsaj skrivnosti in znamenitosti glavnega mesta Jugoslavije. Na izlet bi se radi odpravili z letalom, zato vsi pridno varčujemo. Poleg denarja, zbranega od papirja, vsak mesec vložimo še naše mesečne prihranke. Ko sem stari mami razložila namen naših akcij, mi je dobrovoljno izročila zajeten kup revij in časopisov. Tudi to je varčevanje, saj vsak dinar vložimo v banko, kjer se nabirajo dragocene obresti. Zadovoljni smo varčevalci in zadovoljna je banka. Zato bomo še naprej ostali zvesti varčevanju. Lea Ferjan, 8. a r. osn. šole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled 29. novembra praznujemo rojstvo naše republike. Na ta dan 1943. leta so bili v Jajcu položeni temelji nove Jugoslavije. Naši borci so nam z bojem F»roti okupatorju zagotovili epo in svobodno življenje. V spomin na ta veliki dogodek smo za »temo meseca« izbrali naslov LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD. Spise nam pošljite do 18. novembra. jutranja opravila. Tudi pot v šolo bo dosti bolj tvegana kot sicer. Neprespan in nemalokrat tudi lačen otrok v šoli ne bo mogel dovolj pozorno slediti razlagi. Bodimo obzirni vsaj donaših otrok in jim večkrat z dejanji pokažimo, da resnično živimo in čutimo z njimi. Pogosteje bi si zanje morali odtrgati čas in se z njimi pogovoriti o njihovih veselih in žalostnih do-živetljih. Vedeti moramo, da se ravno v nežnih letih tkejo med nami in otroci trajne vezi. Spomini na prisrčne urice v rosnih letih bodo ostali globoko zakoreninjeni v njihovi zavesti še tedaj, ko se nam bodo začeli odtujevati. In ta čas pride hitro, prehitro. Nasveti • Sveča bolje gori, če okrog stenja natresemo malo soli. • Od sveče ne kaplja, ce novo prek noči položimo y močno raztopino soli in vode. Sol svečo prevle-če in vosek se ne razteka. • Svečo, debelejšo od svečnika, s spodnjim koncem potopimo v vročo vodo. Omehčano svečo bomo lahko zasadili v svečnik. S ŠOLSKIH KLOPI bo oaza miru (1) Kakor izgublja vrt pomen ograjenega prostora in v zameno zanj nastajajo urejene zelene površine, tako naj bi naša pokopališča postala del neizumetničenega naravnega [>rostora. Estetsko urejeno pokopa-išče naj bi resnično predstavljalo oazo miru, kratek predah v tišini, v okrilju katere se bomo prepustili mislim o posvetni minljivosti. Pokopališka ograja naj simbolizira tisti obrambni zid, ob katerem se razbijajo vsiljivi vplivi zunanjega sveta vsaj v trenutkih, ko se v mislih predajamo spominu na vse tiste, ki smo jih v življenju ljubili in spoštovali. Tudi nevsiljivo urejeni grobovi naj bi odražali predvsem naša intimna čustva, ne družbeni in gmotni položaj. Ukoreninjeni predsodki, zgledi in nepoučenost nas dostikrat vodijo do napačnega zaključka, da samo z dragimi, bahavimi spominskimi obeležji lahko dostojno počastimo spomin na naše umrle. Ob nedavnem prikazu primerno urejenih grobov se bomo morda laže odločili za preureditev z umirjenejšimi nagrobniki in sklad-neje ubranim okrasnim rastlinjem in sezonskim cvetjem. Sami smo se lahko prepričali, da z ustrezno izbranim zelenjem lahko razgibamo in polepšamo tudi zelo majhne površine. Čeprav včasih že sam občutek odtehta strokovno znanje, ne bo odveč, če prihodnjič spregovorimo o nekaterih, za grobove primernih zvrsteh cvetočih grmov-nic, zimzelenih listavcih in pritlikavih iglavcih v sestavah z blazina-stimi trajnicami in drugimi rastlinami, ki so posebno primerne za estetsko ureditev grobov. Deset let »Karavank« Pobratenje med mestoma Tržič in Ste Marie aux Mineš v Franciji, ki je bilo sklenjeno pred desetimi leti, je pomenilo novo rojstvo folklorne skupine v Tržiču. Glavni pobudnik za ustanovitev skupine je bil Paul Baumann, župan pobratenega francoskega mesta. Skupina je začela z dvema spletoma plesov: z gorenjskim in belokranjskim. 1968. leta je dobila ime Karavanke. To leto je pomenilo korak naprej k razširitvi programa, ki je zajel plese tudi drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Takrat so se skupini odprla yrata na gostovanja po vsej domovini, predvsem pa v tujino. Mladi tržiški plesalci so se predstavili v številnih krajih Slovenije, lepo pa so jih sprejeli še v Dubrovniku in Beogradu, kjer je bilo sklenjeno pobratenje s folklorno skupino KUD železničarjev in bro-darjev Branko Cvetkovič iz Beograda. Spomin V spominu si, ko sneg se v soncu lesketa; v spominu si, ko noč na zemljo se poda. Poslušam te, ko morje ob obalo udarja. Zaslišim te med petjem ptic v gozdu. Zagledam te, ko vidim v jezeru labode in dolg jesenov drevored .. Popotnik sem, ki le v spominih tone. Lidija Zavašnik, 8. r. osn. šole Lucijana Seljaka Kranj Ne pozabimo Skupina je predstavila jugoslovansko folkloro v Zahodni Nemčiji, Italiji, Švici, Liechtensteinu, Avstriji in Franciji. Med največje uspehe prištevajo plesalci prvo mesto na mednarodnem folklornem festivalu v Avianu v Italiji, ki se ga je udeležilo deset skupin iz sedmin evropskih držav. Na željo prebivalcev pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš pa bomo letos že četrtič gostovali pri njih, kar je za skupino posebno priznanje ob njeni deseti obletnici dela. Skupino sestavljajo mladi z različnimi poklici, dijaki in študentje, vsa leta pa jo uspešno vodi koreograf Marjan Vodnjov. Posebna skrb je namenjena vzgoji mladih in strokovnemu izpopolnjevanju izkuše-nejših plesalcev. TržiČani cenijo delo in uspehe mladih folkloristov, kar so pokazali s tudi s podelitvijo Kurnikove nagrade, ki jo je skupina prejela 1973. leta. Andreja Koder, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič jih 1. novembra se vsako leto spominjamo svojih najbližjih, ki smo jih imeli radi, pa nam jih je iztrgala smrt. Še posebno pa se na ta dan spomnimo padlih borcev, partizanskih kurirjev in drugih žrtev nacističnega terorja. Zato okrasimo njihove grobove in prižgimo svečke. Naj ne bodo pozabljeni! Izmišljeni otok — Risar si je izmislil otok, ki pa v resnici ne obstoja. No, če že ni pravi, je pa zanimiva uganka. Njegov prvi del (1) predstavlja neko ameriško državo, drugi del (2) je obris države Evropi, tretji del (3) pa predata tja pokrajino druge evropske države. Vzemite atlas in skušajte v desetih minutah raz-vozljati uganko. HfnXu v *»^8|BSn»jOd '*^q3|v :A.»,if«»H Petek, 28. oktobra 1977 NAGRADNA KRIŽANKA GORENJSKI KRAJI IN UUDJE OD VSEPOVSOD Glas — 11. stran Črtomir Zoreč POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1 2 3 ' 4 5 6 7 8 9 H io 11 12 13 14 15 16 ■ 18 J ■ 19 20 m 1 1 23 24 r ■ L 1 27 28 29 m 36 31 »2 33 ■ 36 38 39 40 ■ 42 ■ 44 45 46 48 m 49 50 ■ r 52 ■ 53 54 55 56 57 58 59 r "S IZBRALI SMO ZA VAS VODORAVNO: 1. besedica za oprostitev, pardoniranje, 7. zvezda premičnica, nebesno telo, ki kroži okoli Sonca, 13. omika, proaveta, izobrazba, tudi gojenje rastlin, mikrobov itd., 14. nogometu podobna tekmovalna igra, pri kateri si igralci žogo podajajo in streljajo z roko, 16. konica, ostina, 17. spoštovanje, čislan je, 19. vzklik pri bikoborbi, 20. najvišja gora v Karavankah, 22. rastlina ovijalka, ki pri rasti potrebuje oporo; tropska ima za to drevesa, 23. požrešnež, 24. folklorna plesna skupina iz Skopja, 26. šiba, 27. mesto v jugozahodnem Sudanu in mesto na Kitajskem na jugu Tibeta, 28. gorovje in pokrajina v Indiji, 30. senčna, severna stran, osojina, 32. Andrej Jarc, 33. avtomobilska oznaka za Makarsko, 35. angleški izraz za splošno smer, nagibanje razvoja, 37. v geometriji poSevnokoten enostranični četverokotnik, 39. lovski plen, ulovek, 41. alkaloid v čaju, 43. utežna mera za drage kamne, enota za merjenje čistote žlahtnih kovin, 46. zgornji del na obeh straneh trupa, 47. velikan, 49. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju, 50. Cimosovo vozilo, 51. zahodno-germanski vojskovodja, ki se je proglasil za kralja Italije, 53. izvir, tudi sova uharica, 54. starogrški zgodovinopisec, 56. težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešana s peskom, ilo, 58. japonski politik in ministrski predsednik, Kakuei, 59. gruzijska carica, opevana v ljudskih pesmih NAVPIČNO: 1. travnata planjava, stepa na Madžarskem, 2. predmestje Hamburga, znano po Sartrejevi drami, »Zaprti v A ...«, 3. skrajni konec polotoka, 4. v glasbi tonovska lestvica z veliko terco in čisto kvinto, nasprotje je mol, 5. velika ptica ujeda, 6. nasut in utrjen pas zemljišča, 7. translacija, prenašanje, 8. naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja kraj, mesto česa, kot npr. radar, 9. umetniška upodobitev golega telesa, 10. kratica za Narodno obrambo, 11. starorimsko mesto, kjer je današnja Ljubljana, 12. preprost ruski kmečki voz s konjsko vprego, 13. del skeleta, 15. takrat, 18. komično-satirično posnemanje pesmi, govora, sloga, prevračanje v smešno, 21. priprava s prečnimi klini ali deščicami za vzpenjanje ali sestopanje, lestev, 23. srbski književnik, pisec satire »Pop Čira in pop Spira«, Stevan, 25. slovanski vladarski naslov, 29. kdor dela metodično ali se ukvarja z metodiko, 31. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti ali telesne bolečine s solzami in glasovi, 33. turski sultan, ki ga je v kosovski bitki ubil knez Miloš Obilic, 34. roman Vladimirja Bartola, 36. nerodnež, 38. knjiga z vsakdanjimi, obveznimi molitvami duhovnikov, 40. izobrazba, 42. okrasni predmeti za nošenje na telesu, 44. ljubkovalno žensko ime, Ana, 45. teža ovojnine, 48. zidarska žlica, 51. vzvišena, slavilna lirska pesem, 52. Cigan, 55. veznik, 57. avtomobilska oznaka za Valjevo. Rešitev nagradne križanke z dne 21. oktobra: 1. primer, 7. vstaja, 13. renegat, 15. Davorin, 16. sidro 17 ion, 19. anoda, 20. Tm-O, 21. realist, 24. mis, 25. sla, 27. mrena, 28. raš, 29. elisa, 31. asket, 33. SNOS, 34. K, 35. apis, 37. racak, 38. ras, 40. nakit, 42. Kla, 43. atentat, 46. Ade, 47. da, 48. tlak, 49. oral, 51. rr, 52. amarena, 54. Lateran, 56. ranica, 57. satira. Prejeli amo 93 reiitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Tilka Magdič, 64000 Kranj, Sorlijeva 3; 2. nagrado (60 din) Terezija Zmijanjac, 64290 Tržič, Bjstrica 160; 3. nagrado (50 din) Marjeti Strekelj, 64000 Kranj, Stara cesta 18. Nagrade bomo poslali po posti. Rešitve pošljite do torka, 1. novembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din OD VSEPOVSOD Natančni Japonci Nelson Wu iz St. Louisa je ob prihodu v neki tokijski hotel presenečeno pogledal, ko so mu po vpisu v knjigo gostov izročili ovitek z 850 jeni (okoli 65 dinarjev). Oktobra 1973. leta je namreč možak v istem hotelu oddal pake-tič s prošnjo, naj ga odpošljejo. Priložil je 2000 jenov za poštnino, zdaj pa so mu vrnili ostanek denarja. Lepo poprečje Po statističnih ugotovitvah ukradejo tatovi v Mexicu poprečno vsakih petnajst minut po en avto. Zanimivost: ne kradejo bleščečih ameriških limuzin, ampak čisto navadne, neopazne avtomobile. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Dama proti paru lahkih figur Končnica dame proti paru lovcev ali skakačev je v večini primerov remi, v nekaterih položajih pa dobi dama. Branilec mora paziti predvsem na to, da mu nasprotnikov kralj ne obvlada polj v neposredni kraljevi bližini. a h Tudi 5. Ka6 ne prinese dobička, npr. po Sd7 mora beli znova začeti iskati vrzeli v igri črnega. 5. .. . Sd7 + 6. Kd5 Sb8 + 7. Ke5 Sd7 + 8. Kd4 Sb6 itn. z neodločenim izidom. Lovski par se v osnovni končnici, podobno kot par skakačev, lahko kosa z damo. Poglejmo rešitev naloge na diagramu 70 B. 1. Dd7+ Kg8! Slabo bi bilo 1. . . . Lf7; beli bi tedaj dobil priložnost, da s kraljem osvoji točko fT> in ogrozi črnega, npr. 2. KfT, Lb2, 3. Db7 I .nI, 4. Da7 Lb2, 5. Dh6! itn. 2. De6+ Kg7 3. Kf4 ' Lh7! 4. Dd7+ Kg6 5. Kg4 Lg8 6. De8+ Kg7 7. Kf5 Lh7 + 8. Ke6 Lg8 + 9. Kd6 Lf7 in črni je zavrnil poskus nasprotnika, de. Srdjan Bavdek Iz Kenije je uvožen tale konzerviran ananas v gostem lastnem soku. Kot posebna ponudba je naprodaj pri ŽIVILIH v Globusu. Cen«: 16,95 din Na Kokrinem oddelku galanterije v GLOBUSU so se dobro založili z ženskimi torbicami. Za vse prilike jih imajo, od tistih skoraj grobih športnih modelov, do najbolj svečanih večernih torbic. Tu je spet v modi oblika pisma. Pri vseh je material kvaliteten skaj. Cena: 137,42 do 469,66 din Na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU smo pa posneli tale lep moški zimski plašč v vedno modnem vzorcu ribje kosti. V sivi in rjavi barvi jih imajo ter v velikostih od 46 do 56. Imajo pa tudi vmesne številke. Cena: 1657,27 din V Tekstilindusovem Informativno prodajnem centru v hotelu CREINA v Kranju so te dni še posebno dobro založeni z blagi za posteljnino. Danes vam predstavljamo zanimivo kombinacijo cik-caka in rožastega vzorca. V modri in roza osnovni barvi z lila vzorcem se dobe. Širina blaga je 140 cm, je pa mešanica bombaža in sintetike. Cena: 31,05 din za m Diagram 70 Remi v obeh primerih Par skakačev je zelo uspešen v obrambi proti dami, kajti skakača se v delovanju dopolnjujeta, podpirata drug drugega in grozita s šah-šah izpadi, tj. s hkratnimi napadi na nasprotnikovega kralja in damo. Položaj na diagramu 70 A crni s spretnim manevriranjem skakačev ohrani v ravnovesju: 1. Dd6 Sa7 2. Kb4 Sac8 Napad na damo in istočasno pokrivanje vseh polj, s katerih bi dama lahko napadla kralja. Beli tudi po 2. De7 + Kb8 (slabše je 2. ... Ka6, zaradi 3. De4), 3. Df7 Sc6 nebi prevesil igre v svojo korist. 3. De« Kc7 4. Kb5 Sd6 + 5. Kc5 OD VSEPOVSOD Umrl Bing Crosby 16. oktobra je v predmestju Madrida v 73. letu starosti umrl ameriški pevec Bing (,rosby. Vzrok smrti je bil srčni napad. Crosbv je v petdesetletni umetniški karieri s svojim nevsiljivim petjem zabavno glasbenih melodij osvojil milijone ljudi po vsem svetu in postal eden najbolj priljubljenih odrskih ljudi našega časa. Angleži se radi ločujejo Anglija in Walles sta po številu točenih zakonskih parov med prvimi na svetu. Lani se je poročilo 356.000 parov, ločilo pa se jih je 104.415. Zaradi ; mostavljenih ločitvenih postopkov je letos število razvez naraslo za ' odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Večino zahtev za razvezo zakona vložile žene. Bo zdravnik obtožen uboja? 64-letni okrajni zdravnik v švedskem mestu Torshaella Ragnar Toss je pred televizijsko kamero priznal, da je dal na smrt bolnemu človeku na njegovo željo tableto, zaradi katere je zaspal za vselej. S tem priznanjem je hotel Toss spodbuditi javno razpravo o tem vprašanju, zaradi česar pa utegne biti obtožen sokrivde pri uboju. (42. zapis) Laudamis feminam! Hvalimo žene! S tem starim latinskim rekom na začetku tega zapisa želim vzporediti stare slovenske junakinje z onimi hrabrimi dekleti, ki so se pred tridesetimi in toliko leti ramo ob rami z moškimi tovariši borile in padale za našo svobodo. Eno od teh, najpo-gumnejšo, Ančko Kokaljevo, sem že imenoval v prejšnjem zapisu. Zdaj pa se ozrem v stare, v »turške« čase. DEKLE S ČEŠNJICE Cas romantike, današnjemu času že kar precej tuj, nam je le otel nekaj čudovitih biserov ljudske pripovedne umetnosti. Saj so stare ljudske pesmi hkrati tudi podoba čustvovanj, smisla za lepoto, za šegavost, za domiselnost in drznost mišljenja naših davnih prednikov. Smemo celo reči, da je študij ljudskih pesmi hkrati tudi študij psihe nekega ljudstva. Seveda pa je treba poslušati ali pa brati neko ljudsko pesem tako, kot je bila poslušana, zapisana. Torej pristno, neizumetničeno, nepopravljeno, ne »posnaženo«. Prešeren, ki mu estetskih meril pač ne moremo oporekati, je upal v priredbi ljudske pesmi o češnjiški Deklici-vojaku zapisati: ... Junaško bližej cara gre, pokaže črni kiti dve, dva lepa bela cuzika: »Ima take tvoja carinja?« Pobožni zapisovalec fajmošter Matevž Ravnikar-Poženčan, Prešernov sodobnik, pa je taisto pesem takole »počedil«: . . . Junaško bliži cara gre, pokaže čemi kiti dve, dva lepa bela nageljna: »Ima take tvoja carina?« (Le od kod Alenčici, deklici-vojaku, sredi boja in ujetništva — »bela nageljna«? Takega nesmisla ne najdemo v nobeni ljudski pesmi.) PISMO ROZMANOVIM Sicer pa se vrnimo na Češnjico. Tjakaj je prišlo pred več stoletji, torej še v »turških« časih pismo, ki je zahtevalo, da gospodar Ena od stenskih podob na Rozmanovi hiši (Marijino oznanenje) Portal Rozmanove hiše iz l. 1851 — peraški zeleni kamen pošlje na vojsko sina in konja. Taka je bila stara navada in dolžnost: Rozmanova hiša (Češnjica št. 19 — včasih št. 1, pač ker je bila prva in najimenitnejša!) je morala v primeru vojne s Turki poslati konjenika. Morda odtod tudi hiši ime: Ross =■ konj, Mann z: mož — torej Ross-mann, Rozman, po naše Rozman? Še danes je kmetije kar 45 ha, živine v hlevu je deset, tudi konj je še pri hiši — traktorju navkljub. Kakšna pa bi bila ponosna gorenjska kmetija brez konja? Brez traktorja pač, brez konja pa ne! Vsaj taka, ki kaj nase da! Saj gre za čast. Ne za hasek! In še to, mimogrede: ko sem stopil v hišo (po mestno: »dnevno sobo«), sem brž uzrl stensko uro nihalko — na vrhu je bil za okras izrezljan lep konjič! Kot nalašč in kar prav za hišo s tako lepo staro slavo! DEKLETA, DEKLETA ... Najbrž usoda (če smemo muha-vemu naključju tako reči) ponagaja tam, kjer si to najmanj Žele: dogodi se, da imajo na neki kmetiji sama dekleta — sina pa nobenega. Kot nalašč! No, tako je bilo dano tudi Rozmanovi hiši nekoč — in tudi danes je tako: kar trinajst jih je — seveda, če štejem vdovo za devet! — poleg matere še hčere Marta, Danica, Vida in Anica. No, pa tudi fantje so trije. Seveda tu, kot drugje, lebdi v skrbeh vprašanje: kdo bo v bodočnosti gospodaril na prelepi Rozmanovi domačiji. Vse je po službah v dolini, daleč od dobre zemlje. Le kdo bo še polja ljubil, le kdo bo še praprot žel? Imenitnost Rozmanove hiše poudarjajo tudi bolj ali manj ohranjene podobe na vnanjih hišnih stenah (križanje, Marijino oznanenje, sveti Florijan, Mati božja). Čez sto let je star hišni portal iz zelenega peraškega kamna (tufa, peščenca). Vklesana letnica 1851 kaže čas, ko so hišo obnovili, popravili, preuredili. Hiša je enonadstropnica, soseda ji je Zitarjeva domačija, rojstni dom pesnika Jože Vovka. Škoda pa je, da stenske podobe razjeda zob časa — mar se jih ne bi dalo vsaj zaščititi? Rozmanova hiša na Cešnjici, dom junaške deklice-vojaka OD VSEPOVSOD Tisočletna nadloga Epidemija naglavnih uši, ki so jim v Veliki Britaniji resno napovedali vojno, ni nikakršna novost. Strokovnjak za mrčes v londonskem naravoslor nem muzeju Christopher Lyal zatrjuje, da so uši stare kot človeški rod, saj so jih našli celo na glavi mumije iz predinkovskih časov. 12. stran - Glas RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED Petek, 28. oktobra 1977 RAD r 29 ROBOTA Prvi 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.25 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.45 19.35 19.45 20.00 21.15 21.30 23.05 0.30 1.03 2.03 3.03 4.03 program Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Potrebe in možnosti usmerjanja govedoreje na območju zadruge Veseli domači napevi Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije S pesmijo in plesom v novi teden Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo orkester Mantovani Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Collegium Singidunum Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za nafte izseljence Popularnih dvajset Zvoki iz naših krajev Kaleidoskop zabavnih melodij Nočna razpoloženja G lasben a' skrinja S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako ri mi vami in za vas 16.00 Naš podlistek - N. Krsenjev: Stiska 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni časi no 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Andrej A mol 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Z letošnjih slavnostnih iger v Bavreuthu - R. Wagner: Somrak bogov 21.05 Vidiki sodobne umetnosti 24.20 Iz slovenske poezije 30 NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Veseli tobogan 9.06 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Bert Kaempfert 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — F. Durbridge: Skrivnost J onathan 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT — studio Beograd 23.05 Literarni nokturno — F. Forstnerič: Pesmi 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Klavirska glasba Scarlattija, Liszta in Chopina 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Iz slovenske glasbene literature 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Petpedi 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Naš likovni svet 23.00 Dva pomembna skladatelja za orgle iz 19. stoletja 23.55 Iz slovenske poezije 31 PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringa raja 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti: Proti plevelu se lahko borimo tudi jeseni Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo G lasbeni intermezzo Naši znanstveniki pred mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.00 Izročila tisočletij Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Štirje kovači Kulturni globus Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno - M. Bor: O Nini Za ljubitelje jazza 23.05 23.15 Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Vgostehpri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Od dua do kvinteta v skladbah Uroša Kreka 20.15 Ekonomska politika 20.35 Prebujenje — iz zakladnice glasbenih zapisov 21.00 Literarni večer: Iz mene mrtvega 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Slavko Osterc 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije 1 Prvi program 4.30 Dobro jutro TELEVIZIJA 29 TV Ljubljana 8.00 Čudoviti svet muca Filer.iona 8.10 A.Ingolič: Udama brigada 8.25 Igrajmo se gledališče 8.50 Morda vas zanima: 60 let oktobrske revolucije 9.20 Dogodivščine morskega konjička 9.35 Človek in duševna stiska 9.55 Čas, ki živi: G ledališče sredi pušk 10.30 Vse listje gozda: K ljuči napredka 11.15 N.Cripp: Družinske vezi — nadaljevanka 13.55 Nogomet Sloboda: Dinamo — prenos (Sa) 17.40 Obzornik 18.00 Benijevo dozorevanje - albanski film 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 TV žehtnik 20.35 Moda za vas 20.45 Morilci v imenu zakona — francoski film 22.35 TV dnevnik 22.50 Kronika s prve konference radiodifuznih organizacij neuvrščenih 23.10 625 Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Plus pet 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 T V dnevnik 20.00 Človek in okolje 20.30 Koncert Simfoničnega orkestra RTB 21.30 24 ur 21.40 Športna sobota 21.55 Svetovni pokal v gimnastiki TV Zagreb — I. program 10.00 TV v šoli 13.55 Nogomet Sloboda: Dinamo 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Plus pet 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja ,20.30 Jaz, Petek - film 22.20 TV dnevnik 22.30 Kronika s prve konference radiodifuznih organizacij neuvrščenih 22.45 Zagreb 77 - posnetek festivala zabavnih melodij 30 NEDELJA TV Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77 8.55 625 9.35 S. Karano vid: Na vrat na nos — nadaljevanka 10.30 Poletje na otoku Mirabelle 11.00 Karino — serija 11.30 Kmetijska oddaja (Zg) 12.30 Poročila 14.10 Križem k raženi 14.25 Zakoni divjine — serija 14.50 Okrogli svet 15.05 TV žehtnik 15.40 Moda za vas 15.50 Emigrant — italijanski film 17.40 Poročila 17.45 Košarka Crvena zvezda : Gibona — prenos (Zg/Bg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 Prva konferenca radiodifuznih organizacij neuvrščenih (Sa) 20.15 I.Ivanac: Nikola Tesla - nadaljevanka 21.25 Jadar in Radževina — dokumentarna oddaja 22.00 TV dnevnik 22.15 Športni pregled (Zg) Oddajniki II. TV mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Jullo Iglesias 21.00 24 ur 21.20 Na divjem zahodu — film T V Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 13.05 Gledalci in T V 13.35 Javorjeva piščalka 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Prva konferenca radiodifuznih organizacij neuvrščenih 20.20 Nikola Tesla - nadaljevanka 21.25 Potovanja 21.55 TV dnevnik 22-15 Športni pregled 10.00 11.10 15.05 16.00 17.15 17.25 17.50 18.05 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 21.15 21.55 22.10 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis (Bg) TV v šoli: Za najmlajše (Sa) TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (Sa) Pajek Jakec — flasbena pravljica akoni divjine — serija Obzornik Človek in duševna stiska Dogovorili smo se Mladi za mlade (Sa) Risanka TV dnevnik M. Failevic: Anamarija — drama Kaj še pa zdaj (ob 30-letnici Zveze kulturnih organizacij Slovenije) Mozaik kratkega filma: Nokturno TV dnevnik 31 PONEDELJEK T V Ljubljana 9.05 TV v šoli: Računstvo, Živčni sistem, R. Boškovič (Zg) Oddajniki II. TV mreže 17.00 Svetovni pokal v gimnastiki 18.30 Test 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 Konec noči — film TV Zagreb - L program 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Slikanice iz NOB 18.00 Reci mi, reci" 18.15 TV časopis 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 AnnaSofia Hedwig - TV drama 21.45 Srečanja 22.30 Dokumentarni film 22.50 TV dnevnik TV Ljubljana 17.05 H. C h. Andersen: Mati — pravljica 17.20 Črna puščica - serija 17.45 Obzornik 18.00 Festival kurirček 76: Postoj 18.20 Ljudske žalostinke 18.50 Orgle 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 G. E. Clancier: Črrii kruh - nadaljevanka. 21.40 V. Lovec: Dramatična uvertura 21.50 D. Zebre: Žalna 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 8.07 Simfonični pastorale 9.05 Tanja Pirš: Skrb za partizanske grobove 9.35 Postoj, kdor mimo greš — mladinski zbori 10.05 Izzvenevanja v tišini 11.05 Vstali so v življenje 11.45 Partizanska zborovska lirika 12.10 Spevi za godala 13.20 Vtisi in razpoloženja 14.05 V korak z mladimi 15.20 M. Lipovšek: Bolečina — samospevi na pesmi M it je Sarabona 15.40 Vse listje je padlo 16.00 Ko glas za vselej obnemi 17.05 W. Butler Yeates: Očiščevanje — pesnitev 17.25 Z ansambli RTV Ljubljana 18.05 Nokturni 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom JožePrivšek 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - E. Schnabel: Po sledovih Ane Frank 21.45 Glasbeni intermezzo 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno - P. Rovan: Ko obstane utrip 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Izbrali smo vam 14.00 Spomini na slovenski bataljon v Sremu 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tiho od nas ste odšli 16.05 Odmevi violin 16.35 Zvočni portreti 17.35 Lahka glasba na našem valu 18.35 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Antonin Dvoržak: Rusalka — odlomki 20.00 Minute s slovenskim godalnim kvartetom 20.35 Koncert za besedo — Dan mrtvih 21.00 Lojze Kovačič: Deček in smrt 21.20 Iz tujih koncertnih odrov 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 17.45 Bandama 75 - poljudnoznanstveni film 18.15 Cvet, imenovan mir — dok. film 18.50 Solisti popularne glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Dnevi upanja — dramsko-dok. serija 21.35 24 ur 21.65 Lahko noč, trubadurji 22.25 Samoupravljanje kot svetovni proces TV Zagreb - I. program 8.30 TV v šoli: Nemščina, Voda, Matematika, TV vrtec, Obuvalo, Dohodek, v TOZD (Zg) 10.30 TV v šoli: Risanka, Prirodoslovje (Bg) 14.30 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualno politična 20.50 Akcije: Varstvo okolja 21.00 Steze slave - film 22.30 TV dnevnik TV Ljubljana 8.50 TV v Soli: Varstvo okolja, Prebivalci Jugoslavije, Hektorjeva smrt (Zg) 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka. Trobenta, Izobraževalni film (Bg) • 17.10 Svilena obleka 17.25 Zakladi britanskega muzeja 17.50 Obzornik 18.05 Na sedmi stezi 18.40 Jugoslovanska trimska televizija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Kronika vročih let 23.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Bioritmika 18.45 Hrvaške folklorne skupine 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 23.00 TV dnevnik TV Zagreb - I. program isto kot na odd. II. T V mreže ČETRTEK TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Reke, Projekcije zemljepisnih kart. Evolucija živčnega sistema (Zg) Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni - ' orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Vrt v novembru 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska: Marv G repo — violina 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske literature 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Franci Puhar 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno - E. Torkar: Asfaltna prerija 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Glasba za godala 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Glasbene miniature 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Pohorski bataljon 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanjaimeiodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi umetniki 21.40 Sodobni literarni portret: Fulvio Tomizza 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.20 IzBrahmsovih albumov za klavir 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Jugoslovani v oktobru 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Pred zimska obdelava njiv za jarine 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer: Večer s pesnikom Miroslavom Košuto 21.40 Lepe melodije 22.20 Nova posnetka Eodalnega tria abacense 23.05 Literarni nokturno — D. Cesaric: Pesmi 23.15 Paleta popevk in Elesnih ritmov ahkakri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem TA TEDEN NA TV U albanskem filmu ne vemo dosti. Predvidevamo le, da se ukvarja s podobnimi težavami kot ostale nerazvite kinematografije. Film BENIJEVO DOZOREVANJE je zgodba o predšolskem otroku, ki pride k stricu na deželo. Tu je ves prerojen, saj je v zadrugi vedno dovolj dela pa tudi prosti čas se da koristno izrabiti. Ce bi hotel opredeliti film MORILCI V IMENU ZAKONA, bi lahko rekli, da je kritika družbene ureditve, policijskega sistema, torej skoraj nekakšna kriminalka. Pripoveduje namreč o preiskovalnem sodniku, ki mora raziskati vzroke smrti nekega prestopnika, in to na policijski postaji. Sledovi vodijo v več smeri, policija pa mu na vse načine poskuša preprečiti preiskavo. — Film je zrežiral Marcel Carne, v glavnih vlogah pa so zaigrali: Jacques Brel, Cathenne Rouvel, Paola Pitagora. Mladenič z italijanskega juga Pepino Cavalo se odpravi čez veliko lužo, da bi našel očeta in-delo ter seveda zaslužek in boljše življenje. Pepinove dogodivščine, srečanje z mafijo, njegova ljubezen do dekleta, ki jo ščiti velik šef so same po sebi privlačne, pripoved gladko tekoča. Pepinovo razočaranje nad obljubljeno deželo in njegova vrnitev pa dajejo filmu EMIGRANT vendarle neko vrednost, sporočilo. V gl. vlogah: Adria no Celentano. Claudia Mori in drugi. Maurice Failevic obravnava v drami ANAMARIJA vsakdanjo zgodbo iz današnjih dni, kakršna bi se lahko odvijala povsod v bolj ali manj civiliziranem svetu. Anamarija ie žena in mati dveh otrok. Njeno življenje poteka v družinskem krogu, na delu in ob drobnih družbenih aktivnostih zunaj rednega dela in gospodinjstva, katerim se predaja z vso zavzetostjo. Ni namreč tiste vrste ženska, ki bi se zadovoljila le z domačimi opravili, zato pride do resnih nasprotij med njo in možem, do prepirov, udarcev in celo do soočanja pred sodnikom. Anamarija je trdno odločena, da enkrat za vselej preusmeri svoje življenje, kar pa izzove hude posledice... ČRNI KRUH je najdaljša francoska televizijska nadaljevanka. Traja trinajst ur, mi pa si jo bomo ogledali v šestnajstih delih. Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu Georgesa-Emmanuela Clancie -ra, pripoveduje pa o skromni francoski družini iz Limousina med leti 1875 do 1945. Glavna oseba ie Cathie Charonova, ki že v zgodnjem otroštvu občuti, da obstojata dva svetova: svet revnih, ki mu tudi ona pripada, in svet bogatih. Seveda pa je okrog Cathie precej ljudi, ki se borijo proti krivicam in neznosnemu položaju kmetov, najemnikov in delavcev. Cathie prav kmalu občuti, kaj ie smrt, izguba najdražjih. Tudi v vojnah smrt neusmiljeno kosi. Cathie odrašča, dozoreva, globlje spoznava resnice, krivice in bridkosti. Režiser Lakhdar-Hamin je že s filmom Vroča zima (December) nakazal svoj ustvarjalni smisel za prikaz boja alžirskega ljudstva proti kolonizatorjem. Njegov naslednji film KRONIKA VROČIH LET pa ie brez dvoma njegovo življenjsko delo, saj prikazuje obdobje, ko se je upor spremenil v revolucijo, ob tako zastavljenem filmu seveda ne moremo govoriti o »zgodbi«, ampak o mazaiku usod, okoliščin, zgodovinskih dejstev in predpostavk, ki so pripeljale do osvoboditve izpod francoskega kolonializma. Samoupravljanje ima borben značaj, je polemično do obstoječega stanja, do obstoječih družbenih odnosov in hoče hitrejšega napredka. Polemičen značaj se kaže v dejavnosti množic, ki spreminjajo razmere ali pa se kaže v sferi idej, v zavesti, kakšne izkušnje imamo doslej o tem, bo spregovorila oddaja V ŽIVO s podnaslovom Koliko sem zares samoupravljavec? 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska . vokalna glasbena ustvarjalnost in pous t v ar j a 1 n os t 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Z letošnjih prireditev Ljubljanskega festivala 22.00 Štirje pesemski cikli 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kaj je bilo prej? 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Pomen okolja pri napravi sadovnjakov 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Zgodba o slončku 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 1936 19.46 20.00 21.15 Moment musical Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mihe Dovžana Stop pop* 20 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.06 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.06 Ples do enih 1.03 Paasacaglia in fantazija 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Minute z B. Smetano 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kaj je bilo prej? 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra -. V. Kocjančič: En dan Denisa Ivanoviča 19.50 Poslušajmodo prenosa koncerta iz slovenske filharmonije 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 20.35 V nočnih urah s slovenskimi skladatelji 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 Majhen koncert pihal 23.55 lz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 9 din, cvetača 17,60 din, korenček 8,90 din, česen 4835 din, čebula 6 din, fižol 16,10 din, pesa 5 do 6,80 din, kumare 13 din, paradižnik 12,20 din, paprika 7,50 din, jabolka 4,50 din do 7,40 din, hruške 1730 din, grozdje 13,60 din, limone 2130 din, ajdova moka 20,45 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 18,14 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 2,65 din, kislo zelje 5,20 din, kisla repa 7 din, orehi 152,30 din, jajčka 2,20 din do 2,40 din, krompir 3,65 din, za ozimnico 3,20 din PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PETEK, 28. oktobra, ob 19.30 za red PETEK: T. Partljič: ŠČUKE NI, ŠČUKE NE; SOBOTA, 29. oktobra, ob 19.30 za red SOBOTA: T. Partljič: ŠČUKE NI, ŠČUKE NE; ob 20. uri gostuje PG v Zireh z dramo M. Bora: RAZTRGANCI; SREDA, 2. novembra, ob 19.30 za red PONEDELJEK: T. Partljič: ŠČUKE NI, ŠČUKE NE; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. AG TONE CUFAR JESENICE SOBOTA, 29. oktobra, ob 19.30 premiera satiričnega collaga VEČER Z VELIKIMI MOJSTRI PERESA (odlomki iz del S. Becketa A. S. Puškina, H. Pinterja, P. Lužana, A. P. Cehova in B. Brechta); NEDELJA, 30. oktobra, ob 19.30 ponovitev satiričnega collaga VEČER Z VELIKIMI , MOJSTRI PERESA. 10.00 15.00 17.30 17.40 17.55 18.50 19.15 19.30 :o.oo 20.30 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Čudoviti svet muca Filemona Obzornik Skrivnosti morja — serija M. Belina: Igrajmo se gledališče Risanka T V dnevnik Prijatelji in sosedje — nanizanka V živo: Koliko sem zares samoupravljavec, vmes Poročila Oddajniki II. TV mreže 1635 Budimpešta: košarka Honved: Jugoplastika — prenos 18.30 Test 18.45 Vprašajmo, vprašajte 1930 TV dnevnik 20.00 Od glave do pete 21.15 24 ur TV Zagreb — I. program 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Trinajstletniki - nadaljevanka 18.15 Dohodek delavcev družbenih dejavnosti 18.45 Vprašajmo, vprašajte 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele 20.50 Kapelski kresovi - nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.20 Solistične pesmi L. van Beethovna TV Ljubljana 8.45 TV v šoli: Dnevnik 10, Slovenščina, 10.00 15.00 17.20 17.30 18.05 18.20 18.45 19.15 19.30 19.55 20.06 20.55 21.45 22.35 22.50 Ruščina, Tovarna kruha, Moj rojstni kraj (Zg) TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) TV v šoli - ponovitev (Zg) Križem kražem Pisani svet Obzornik Pevski tabor 77 Narodni parki: Mljet Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar N. Cripp: Družinske vezi — nadaljevanka Oblast sovjetom, zemljo kmetom, mir narodom Policijske zgodbe — serija . TV dnevnik Od glave do pete Oddajniki U. TV mreže 17.15 TV dnevnik 1735 TV koledar 17.45 Marsovci na olimpiadi 18.15 Družbena tema 18.46 Dnevnik 10 * 19.06 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Obvestila - kulturna oddaja 21.00 24 ur 21.15 Beethovnove sonate 22.15 Literatura TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže .19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Ljubezenske zgodbe — serija 21.55 Na prvem mestu: IvoHergešič 22.55 TV dnevnik Praznik GLASA z Avseniki Sreda, 26. oktobra, bo nedvomno ostala v prijetnem spominu. V festivalni dvorani na Bledu je bila pozno popoldne prireditev ob 30. obletnici izhajanja našega časopisa. Poleg predstavnikov gorenjskega družbenopolitičnega življenja, naših poslovnih sodelavcev, ustanoviteljev — gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze in drugih smo se srečali z našimi najstarejšimi naročniki, da proslavimo jubilej, ko je Glas — glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko — 1. oktobra 1947. leta začel redno izhajati. . Prireditev, ki se je začela že sredi popoldneva s srečanjem naših naročnikov, tistih, ki so naročeni na Glas že od vsega začetka in so ostali zvesti bralci vseh trideset let, se je udeležil tudi član sveta federacije Miha Marinko. Potem, ko smo se malo po 16. uri v Park hotelu na Bledu na prijetnem snidenju pogovorili z našimi povabljenci, najstarejšimi naročniki, bilo jih je blizu 100, o Glasu, in o tem, kako je ta gorenjski časopis od prvih izvodov vse bolj postajal gorenjski in ga danes redno prebira že vsaka tretja gorenjska družina, se je ob 18. uri začela v festivalni dvorani osrednja slovesnost. Po uvodnem govoru predsednika poslovnega odbora Časopisnega podjetja Glas Andreja Zalarja in predsednika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janeza Varla, ki sta v nekaj besedah orisala razvoj in pomen Glasa v tridesetih letih, predsednik medobčinskega sveta SZDL Janez Vari pa je še posebej opozoril na vlogo gorenjskega glasila v prihodnje, se je začela prireditev, ki je številni udeleženci v dvorani prav gotovo ne bodo pozabili. S celovečernim koncertom se je namreč predstavil ansambel bratov Avsenik. Njihov nastop je bil enkraten in nepozaben in prav gotovo najlepši dogodek celotne prireditve ob 30-letnici Glasa. Ansamblu, ki je danes poznan in popularen doma in v tujini, gre v imenu vseh udeležencev, predvsem pa naših najstarejših naročnikov, zahvala, da je bila prireditev takšna, kot smo si je vsi želeli. Čeprav bomo o začetkih in razvoju ansambla, o njihovi popularnosti in poslanstvu, ki ga ima na področju narodno zabavne glasbe še pisali, naj ob tej priliki poudarimo zanimivo naključje. Glas letos praznuje 30-letnico, ansambel bratov Avsenik pa bo v bližnji prihodnosti praznoval 25-letnico obstoja. Uspehi, ki jih je dosegel v tem času, niso majhni. In prav gotovo ni pretirana ugotovitev, da ansamblu kot _ je Avsenik danes tako doma kot tudi v tujini ni enakega. Prav to nas je tudi vodilo, da smo na prireditvi predlagali, da ansambel ob svoji 25-letnici za pomembno in uspešno poslanstvo dobi ustrezno javno priznanje. U razvoju Glasa v tridesetih letih je uvodoma spregovoril predsednik poslovnega odbora ČP Glas Kranj Andrej Žalar Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari je na prireditvi poudaril vlogo in pomen Glasa danes in v prihodnje. Ansambel bratov Avsenik, znan doma in v tujini, bo prihodnje leto praznoval 25-letnico obstoja in zares uspešnih nastopov. Njegova) poslanstvo na področju narodno zabavne glasbe je nedvomno enkratno. Njihovi nastopi vedno in povsod vžgejo in tako je bilo tudi tokrat. Priljubljenih viž in tudi humorja zares ni manjkalo; za slednjega sta skrbela napovedovalec Janez Hočevar-Rifle in seveda priljubljeni Franc Košir. Prijetno in enkratno pa je bilo tudi srečanje s članom sveta federacije Mihom Marinkam. Naj povemo nazadnje še to, da je po končani prireditvi pobuda kolektiva Časopisnega podjetja Glas, da ansambel bratov Avsenik ob svoji 25-letnici dobi ustrezno javno priznanje, dobila vso podporo. Več o ansamblu bomo še pisali, tokrat pa'naj velja naša iskrena zahvala za prijetno srečanje na Bledu. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM IBI BO GOSTIL GASILCE Kranj — Za zaključek tedna požarne varnosti v kranjski občini bo jutri, 29. oktobra, ob 15.30 popoldne v tovarni IBI v Kranju velika gasilska slovesnost, na kateri bo sodelovalo okrog 500 gasilcev in gasilk iz* kranjske občine. Ob tej priložnosti bo kranjska občinska gasilska zveza razglasila rezultate tekmovanja gasilcev in podelila priznanja ter odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Industrijsko gasilsko društvo tovane IBI bo na srečanju gasilcev razvilo svoj prapor in prevzelo v upravljanje novo gasilsko opremo, med katero sta še posebej pomembna nova brizgalna in gasilski avtomobil. — jk Kranjska gora — Delavci Cestnega podjetja Kranj so minuli teden položili asfalt na novi del ceste od Kranjske gore do Podkorena. Zdaj urejajo Se bankine, predvidoma ob dnevu republike pa bodo cesto odprli. — Foto: B. B. ZANIMIVA PRIREDITEV NA VISOKEM Visoko — Športno društvo Grintavec Olševek in Veletrgovina Živila iz Kranja prirejata v nedeljo, 30. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem domu na Visokem zabavno oddajo, na kateri bosta med drugim nastopala Slovenski oktet in napovedovalec Marjan Kralj. Razen njiju bodo na visoški prireditvi sodelovali še ansambel Trgovci, prodajalna Chemo, Brivnica Jakše, Cvetličarna Barbka, sestri Sitar, hotel Bor Preddvor, Cesalnica Kunstelj, Lek, Kokra itd. Vstopnice so na voljo v trgovini na Visokem in uro pred začetkom prireditve. Vstopnice bodo žrebali. Nedeljska prireditev bo že 12. zaporedna zabavna prireditev, ki jih organizira olševsko društvo. -jk flkofj« Loka — Odkar so Mestni trg zaprli za promet, v mestu primanjkuje parkirnih prostorov. Zato je krajevna skupnost pred vrtnarijo uredila novo parkirišče. — Foto: J. Zaplotnik ............i^^^^j^S^^ Jesenice — Vrtec Angelce Ocepek na Plavžu je odprt Kranjska gora — Delavci SGP Gradbinec grade ob že » tudi ob sobotah. Po predvidenem programu ob sobotah dveh dokončanih in naseljenih trojčkih Se enega, v varuje otroke ena izmed dežurnih vzgojiteljic. Na nedav-katerem bo 28 stanovanj. Poslopje bodo predvidoma nem sprehodu je vzgojiteljica Nada Klančar imela v zgradili do konca letošnjega leta. —Foto: B. B. varstvu le dest malčkov.—Foto: B. B. PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Skrb za varstvo narave Delavni Ziri — Lovska družina Ziri šteje 32 članov. Ima izredno bogato zgodovino. Ze lani so člani žirovske družine namreč slovesno proslavili 30-letnico obstoja družine ter 40-let-nico organiziranega lovstva v Zireh. Ze od vsega začetka so člani poleg tega, da so vzeli lov za šport, ostali tudi zvesti čuvarji narave. Lovišča so stalno bogatili z novimi primerki živali, predvsem so si prizadevali vzgojiti večje število fazanov in zajcev, a jim to žal ni uspelo, skrbeli so za pravilno selekcijo posameznih vrst divjih živali, velikokrat pa so poskrbeli za živali v globokem snegu, ob povodnjih, boleznih in drugih nesrečah. Danes imajo žirovski lovci v svojih loviščih več kot 150 krmilnic za živali, solnic in prež. Lovci so v tem času zgradili tudi dva svoja domova: na Goropekah in v Zirov-skem vrhu. Posebna oblika družine je tudi odlična samoupravna organiziranost. Žirovska lovska družina je ena redkih v Sloveniji, ki ima svoj aktiv zveze komunistov. Še posebno pomembno pa je sodelovanje lovcev z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju. Prav tako so predstavniki Zirovcev izredno aktivni v lovski zvezi za Gorenjsko. Lovci se udeležujejo tudi mnogih prostovoljnih delovnih akcij. Mnogokrat sodelujejo pri očiščevalnih akcijah, pri popravilu cest in vaških poti, skrbe za vzdrževanje krmišč, solnic in prež, prav pred nedavnim pa so poskrbeli za ureditev spomenika petim padlim borcem narodnoosvobodilne borbe in njegove okolice pri Maršaku ob cesti, ki pelje iz Zirov proti Goropekam. -Jg Zlatoporočenca Marija in Vinko Zorman 22. oktobra sta imela na Jesenicah zlato poroko Vinko Zorman in Marija, rojena Anžič. Spoznala sta se 1927. leta ko je v Zgornji KaSel, kjer je bila rojena Marija, prišel Vinko iz Šenčurja z bratom J ožetom na obisk k Marijini sestrični. Po večkratnem dopisovanju se je vnela ljubezen, tako da sta se že 23. oktobra istega leta poročila. Marija je delala v Saturnusu v Ljubljani, Vinko pa na Jesenicah v železarni, kamor se je čez leto dni preselila tudi žena, ko sta tu dobila skromno podstrešno sobo. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, Vinko in Zvonka. Marija se je zaposlila kot kuharica v vajeniški šoli, kasneje pa na Komunali. Med zadnjo vojno je celotna družina delovala z NOB, oče in sina pa so odšli v partizane, prvi v Jeseniško bohinjski odred, sin Vinko pa je bil v Vojkovi brigadi. Ko so po vojni pričeli graditi stanovanjske bloke, sta dobila na Plavžu ustrezno novo stanovanje, kjer sta v sobah, na oknih in balkonu nasadila veliko rož. Za to sta tudi dobila več priznanj. Minulo soboto jih je za zlat jubilej ponovno poročil predsednik jeseniške občine Slavko Osredkar. Skupno s 30 sorodniki so nato šli na skupno kosilo k Lectarju v Radovljici, kjer so kot je povedala Marija, zelo prijetno proslavili. - B. B. pionirji Kranj — Ob tednu otroka so pionirji osnovne šole Simona Jenka pripravili več akcij. Na odredni konferenci so pregledali delo krožkov in sekcij. Ugotovili so, da so dobro delali v raznih krožkih, posebno pa v krožku OZN, šahovskem, matematičnem, foto krožku, prometnem krožku, krožku prve pomoči in krožku tujih jezikov. Delovno je bilo tudi šolsko športno društvo in planinska sekcija ter biološka in taborniška skupina. Organizirali so tudi plesne vaje. Ob tednu otroka so začeli zbirati papir za šolsko igrišče, ki ga v teh dneh zelo hitro gradijo. Sredstva za igrišče je prispevala skupnost za otroško varstvo in krajevna skupnost ter šola in kranjske delovne organizacije. Otroci pa so z raznimi zbiralnimi akcijami zbrali okoli 20.000 dinarjev. Ob tednu otroka je zelo aktivno delal tudi turistični krožek. Člani so naredili program dejavnosti. Začeli so urejati okolico šole. V načrtu pa imajo tudi ureditev prehodov čez zelenice v krajevni skupnosti. V povezavi s krajevno skupnostjo so organizirali izlet z avtobusom v Bašelj. Izleta se je udeležilo 22 otrok in ogledali so si dom Rade Končarja. Prevoz in čaj je plačala KS. Učenci šolske skupnosti A izmene višjih razredov in učenci nižjih razredov so v dogovoru s KS, po načrtu mentorja in ob sodelovanju učiteljev izvedli očiščevalno akcijo v KS Vodovodni stolp. Negorljive odpadke so dajali v posode za smeti ob blokih, gorljive pa so poku rili na kresu ob koncu akcije. Po očiščevalni akciji je namreč taborniška organizacija pripravila kres, ki je ob mraku razveseljeval mlajše in starejše. Program ob kresu so izvedli pevci, recitatorji in harmonikar, sklenili pa so ga s plesom. Vendar se z akcijami ob tednu otroka dejavnosti pionirske organizacije niso sklenile. Pionirji in mladinci bodo v prihodnjih dneh očistili obeležja NOB, za katere skrbijo. Obiskali bodo invalide na območju KS Vodovodni stolp. Pri tem računajo na pomoč društva prijateljev mladine Vodovodni stolp, ki naj bi tudi pomagala pri drugih dejavnostih mladih v šoli in krajevni skupnosti. J. Tehovnik Razpisna komisija pri obrtno grafičnem podjetju Knjigoveznica tiskarna Radovljica razpisuje v skladu z 42. členom statuta podjetja de« lovno mesto individualnega poslovnega organa direktorja Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — da N državljani SFRJ in da izpolnjujejo splošne pogoje, ki ao za vodilna mesta predpisani z veljavnimi materialnimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in samoupravnimi splošnimi akti, — da imajo uatreane moralnopoliticne vrline, — da so VK delavci tiskarske, knjigoveike ali foto stroke z daljšim delovnim s ta tem in z najmanj petletno prakso na vodilnih delovnih mestih v stroki, ali — da ao KV delavci tiskarne, knjigoveike ali foto stroke z najmanj 10-letnimi izkušnjami od tega 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih v atroki. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Knjigoveznica tiskarna Radovljica — razpisna komisija, najkasneje v 15 dneh od dneva objave razpisa. Časopisno podjetje Glas Kranj objavlja prosto delovno mesto referenta v malooglasni službi Kanidati morajo poleg ostalih pogojev izpolnjevati še naslednje: — končana srednješolska izobrazba ekonomske smeri, — smisel za delo z ljudmi. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moie Pijadeja 1. JVGOSlOVA/VSKi AfKOTRA/VSRORr Jugoslovanski aerotransport sistem za zračni promet TOZD Zemeljska operativa Sprejem in odprava potnikov in blaga 64210 Brnik vabi za nedoločen čas k sodelovanju dinamične sodelavce na prosta delovna mesta: 2 kontrolorjev platforme Pogoji: višješolska izobrazba, znanje angleškega, srbohrvaškega in slovenskega jezika, odslužen vojaški rok Zaradi specifičnih delovnih pogojev pridejo v poštev le moški kandidati. Prijave sprejemamo 8 dni od dneva objave na gornjem naslovu. Delavski svet Kovinskega podjetja Kranj ponovno razpisuje prosto delovno mesto vodje finančno-računovodskega sektorja Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, finančne ali podobne smeri, — najmanj 4 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, — da je dosegel pri svojem dosedanjem delu organizacijsko vodstvene uspehe. Kandidat mora biti družbenopolitično razgledan z moralno političnimi lastnostmi in z ustreznim odnosom do samoupravljanja. Možen pričetek dela: takoj Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva 27. Rok prijave je 15 dni. Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o., razpisuje za soboto, 5. novembra 1977, ob 9. uri zjutraj, na dvorišču delovne organizacije na Bledu, Kaju-hova 1, javno licitacijo za prodajo naslednjega osnovnega sredstva: osebni avto ZASTAVA 1500 TH motor št. 011969, letnik 1977, karamboliran, prevoženih 5900 km, izklicna cena 35.000 din. Udeleženci morajo plačati kavcijo v višini 10% začetne cene na sedežu delovne organizacije. Predstavniki delovnih organizacij morajo predložiti pooblastilo. Z enako ponuđeno ceno ima družbeni sektor prednost. Ogled osnovnih sredstev je možen v petek, 4. novembra 1977, od 9. do 12. ure. Dolgo, skoraj 30 let je že od tedaj, ko je bilo po Kranju vseh 11 privatnih pekarnic nacionaliziranih in je nastalo podjetje PECIVO Kranj. Kruh so pekli takrat in nekaj malega slaščičarskih izdelkov. Leta 1951 se je odcepila slaščičarska dejavnost in Kranj je imel odslej Pekarno Kranj, ki ji je bila osnovna dejavnost proizvodnja in prodaja kruha. Spričo naglega razvoja industrije in priseljevanja s podeželja v mesto so bile potrebe po kruhu iz dneva v dan večje, tako da so bile obstoječe kapacitete hitro premajhne. Porast življenjskega standarda pa je zahtevala tudi novih vrst kruha in drobnega peciva, kar je še bolj oteževalo redno preskrbo na tržišču. Nova parna peč je za nekaj časa omilila to pomanjkanje. Vendar prav ta razdrobljenost pekarnic in pa ker so bile le-te največ v mestu, kjer dozidave niso bile mogoče, je zahtevalo gradnjo centralne pekarne. Leta 1961 je tako Kranj dobil prav za občinski Eraznik novo pekarno. Za takrat je ila velika, moderna, prostorna. Toda kaj hitro se je pojavil nov problem transport kruha. Zahteve po dostavi so naraščale iz dneva v dan. Kolektiv je pospešeno odvajal velik del sredstev za povečanje prevoznega parka. Ta velika vlaganja pa so imela za posledico, da se je zmanjševal družbeni standard zaposlenih. Zato so ljudje odhajali v industrijo. In to najboljši, kvalificirani peki. Pred kolektivom je bila zdaj naloga modernizirati proizvodni proces, da se zmanjša fizični delež. Zavedali pa so se, da sami takšne rekonstrukcije niso sposobni izvesti; premalo je bilo razpoložljivih sredstev za večje investiranje. Ze leta 1965 so začeli tesneje sodelovati z Živilskim kombinatom ZlTO Ljubljana. Ko pa so se leta 1967 priključili h kombinatu in postali njihova DE Pekarna Kranj, so tako združeni imeli več možnosti. Ze leto kasneje so s skupnimi močmi izvedli prvi del rekonstrukcije: obnovili so mešal-nico, malo kasneje pa kompletno krušno linijo: statično parno peč je zamenjala moderna tračna linija in tako so bili v kranjski pekarni odpravljeni loparji. Razvoj pekarstva prav v zadnjem desetletju doživlja pravi razmah in težko mu je slediti prav zaradi pomanjkanja sredstev. Povrhu so pa še tako hudo utesnjeni. Ko bi imeli vsaj večji prostor za nakladanje kruha na avtomobile! Namesto treh rampje samo ena na voljo. Kruh pa je treba razvažati na okrog 142 dostavnih mest. Ob štirih zjutraj začno in najprej so na vrsti obrati družbene prehrane ih šole, potem pa trgovine. No, tudi marsikatera trgovina bi lahko dobila prej, če bi imela urejen boks za prevzem kruha, so nam povedali v pekarni. Pa imajo v tistem prostoru vse drugo, tako da jim ni moč kruha dostavljati pred 7 uro. Potem se razvoz seveda zavleče. V kranjski pekarni spečejo vsak dan okrog 12 ton kruha raznih vrst in okrog 30 do 35 tisoč kosov drobnega peciva in žemelj. No, trenutno jemo v Kranju ljubljanske žemlje, ker nova linija za peko žemelj še ni stekla. Poskusna proizvodnja je pokazala, da bodo sicer žemlje z nove linije malo drugačne oblike, bodo pa prav tolikšne in enako dobro umešene. Lahko jih bodo pa proizvedli še enkrat več! Zanimivo je tudi, da kranjski kruh jedo vsak dan tudi v Beogradu. Vsako jutro, zdaj teče že peto leto, letalo na svoji redni progi Brnik — Beograd odpelje beograjskim potrošnikom posebne kruhe iz kranjske pekarne, kot so koruzen, ajdov, ovsen, graham, »kajzarice«, rogljiči in pecivo. Ob 8. uri zjutraj tako v Beogradu že lahko jedo naš kruh. Kako dober se jim zdi, pa pričajo kar štiri diplome beograjske gospodarske zbornice in zavoda za ekonomiko gospodinjstva, ki so jih v letih 1974 in 1975 prisodili za koruzni, ovsen, ajdov in maslen kruh. No, v prihodnje nameravajo peči še več kvalitetnejših vrst kruha. Odgovornim v pekarni se zdi, da bi tudi sedaj lahko tega kruha pekli več, pa imajo poslovodje trgovin premalo posluha zanj. In kje vse je kruh iz kranjskih peči? Če bi okrog Kranja naredili krožnico, bi bila na njej Zabnica, Mavčiče, Trboje, Voklo, Voglje, Brnik, Lahovče, Zalog, Preddvor, Jezersko, Golnik in Besnica. Morda imajo največ težav z razvažanjem kruha na Jezersko. V poletni sezoni še gre, ko ga vozijo vsak dan, pozimi pa le vsak drugi dan. Zaenkrat ne gre drugače, ko bodo pa lahko, bodo tudi Jezerjani imeli vsak dan na mizi svež kruh. Danes ima kranjska TOZD ZlTA zaposlenih okrog 80 ljudi. Veliko kvalificirane delovne sile, za celo izmeno bi lahko rekli, je ušlo pred petimi, sedmimi leti. Tudi danes imajo težave z delovno silo, saj nihče noče delati v takih tur-nusih in še za slabo plačo povrhu. Ko bi bila vsaj stanovanja na voljo! Z združenimi sredstvi so sicer dobili več, kot so sami ustavarili, lani dve stanovanji in predlanskim enega, toda to je vse premalo. Delavci prihajajo in odhajajo. V Mariboru in Zagrebu je šola za peke in lahko bi jih dobili, če bi imeli stanovanja, tako pa ... Vso rešitev vidijo le v modernizaciji proizvodnje. Pred njimi so trenutno še velika dela: novo linijo za žemlje je treba usposobiti čim prej, v delu je rekonstrukcija tračne peči, 2 silosa za moko s kapaciteto po 50 ton bo treba postaviti, da vsaj ne bo več tega mučnega prenašanja vreč. Vsaj pet let še ne morejo misliti na kakšno širjenje, potem, v drugem srednjeročnem programu, pa bo treba iti v novogradnjo. Za takrat pa upajo, da bodo naleteli na razumevanje povsod. Pekarna Kranj 10 let pri ŽITU Le s skupnimi vlaganji nekaj ustvariš Vsak dan spečejo 12 ton kruha — Nujno modernizirati proizvodnjo — Za peka nihče več noče biti — Kranjski kruh vsako jutro v Beogradu — Ozko grlo bo odpravljeno šele z novogradnjo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice skladno s določili Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenja s sredstvi sa kreditiranje graditve stanovanj ter Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve objavlja po sklepu IS. seje skupščine skupnosti z dne 10. It. 1»77 RAZPIS 1. ZA DODELITEV POSOJIL ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA ZA NAKUP ALI GRADITEV STANDARDNIH STANOVANJ 2. ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM, KI GRADIJO STANOVANJSKE HIŠE ALI KUPUJEJO DRUŽINSKA STANOVANJA I. RAZPISNA VREDNOST POSOJIL Posojila so razpisana iz dela sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, skupnosti, društva in državni organi (v nadaljnem besedilu: organizacije) združujejo pri Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenice do skupne visine 9.000.000.— din in se dodeljujejo: - organizacijam za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj do sedem milijonov 650.000.- din, - delavcem za graditev stanovanjske hiše ali nakup družinskega stanovanja do 1,350.000.- din. II. PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA Posojila po tem raspisu lahko najamejo: — organizacije, ki združujejo del svojih stanovanjskih sredstev pri Ljubljanski banki, podružnica 'Kranj, enota Jesenice po 13. členu Zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve, — delavci, ki združujejo svoje delo in sredstva v organizacijah iz prejšnje alinee. III. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA Organizacija dobi pravico do posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za svoje delavce, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da kupuje ali gradi stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve v skladu z odlokom občinske skupščine Jesenice o določitvi stanovanjskega standarda (Ur. vestnik Gorenjske št. 22/73), — da ima sprejet srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev. Organizacije, katerih TOZD ali obrati so na območju drugih občin, sredstva pa združujejo pri Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenice, lahko dobijo posojilo po določilih tega razpisa tudi za nakup stanovanj na območju kjer je sedež TOZD ali obrata. Delavci, navedeni v 2. alinei II. točke tega razpisa, ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobijo za nakup stanovanja ali zgraditev stanovanjske hiše posojilo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da kupujejo stanovanje oz. gradijo stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, — da so kreditno sposobni. Prosilci za posojilo, ki bo uporabljeno za gradnjo stanovanjske hite pa morajo izpolnjevati ie naalednje pogoje: — stanovanjska hiša mora biti že zgrajena do III. gradbene faze — stanovanjsko hišo morajo usposobiti za vselitev najkasneje v roku 24 mesecev po dodelitvi kredita, če zasedajo družbeno stanovanje. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše se lahko odobri tudi tistim delavcem, ki gradijo svoje stanovanjske hiše izven občine Jesenice in to v kraju z urejenimi pogoji dnevnega prevoza na delo in z dela, vendar se morajo v tem primeru zavezati, da bodo takoj v celoti vrnili preostali del neodplačanega posojila, če pridobijo lastnost delavca v drugi organizaciji izven občine Jesenice. IV. LASTNA UDELEŽBA Pri nakupu ali gradnji najemnih stanovanj, gradnji stanovanjske hiše ali stanovanja mora posojilojemalec sodelovati z lastno udeležbo. 1. Organizacija, katere poprečni osebni dohodek na zaposlenega za redni delovni čas je enak ali nižji poprečnemu osebnemu dohodku v občini za obdobje L —IX. 1977, mora sodelovati z lastno udeležbo 50 % zneska potrebnega za investicijo. Vse ostale organizacije, katerih poprečni osebni dohodek na zaposlenega za redni delovni čas znaša več kot poprečni dohodek v občini za obdobje I.- IX. 1977, morajo sodelovati z lastno udeležbo: Ce poprečni OD organizacije del. čas presega poprečni OD del. čas v občini za: za redni Znaša lastna udeležba orga-za redni rtizacije: do 10* 55% od 11-20% 60% od 21-30% 65% nad 30 % 70% Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga oboi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga. 2. Znesek posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup lastniškega suvanja in potrebna lastna udeležba, izražena v odstotku od cene standardnega stanovanja, sta razvidna iz naslednje tabele: Če znaša poprečni mesečni OD na člana družine v primerjavi s poprečnim OD v občini za obdobje I.-IX./77 Znaša lastna udeležba v % od cene stand. stanovanja najmanj Potem pripada de-' lavcu posojilo v % od cene standardnega stanovanja največ do do 50 % od51-75 % od 76- 100 % od 101-120% nad 120% 30% 35% 40% 45% 50% 35% 25% 20% 15% 10% S. Znesek posojila, ki pripada delavcu kadar gradi družinsko stanovanjsko hišo izražen v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše je razviden iz naslednje tabele: Ce znaša poprečni mesečni OD na člana družine v primerjavi s popreč. mes. OD v občini za obdobje od I.-IX./77 Znala lastna udeležba v % od vrednosti standard, družinske stanovanjske hiše najmanj Potem pripada delavcu posojilo v % od vrednosti standard, druž. stan. hiše največ do do 50% od 51-75% od 76-100 % od 101-120% nad 120 % 40% 45% 50% 55% 60% 30% 20% 15% 10% 5% Za lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki. V. POSOJILNI POGOJI a) Odplačilna doba Najdaljša odplačilna doba za posojilo znaša 20 let. 1. Odplačilna doba za posojila, katera najamejo organizacije za nakup ah gradnjo najemnih stanovanj, je diferencirana in odvisna od ekonomskih možnosti in znaša za organizacije, katerih poprečni osebni dohodek na zaposlenega za obdobje I—IX./77 — je enak ah manjši od poprečnega OD v občini 20 let — do 10 % večji od poprečnega OD v občini 18 let — do 20 % večji od poprečnega OD v občini 16 let — do 30 % večji od poprečnega OD v občini 14 let — nad 30 % večji od poprečnega OD v občini 12 let 2. Odplačilna doba za posojilo, katerega najame delavec za nakup lastniškega stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše znaša 20 let, če ima delavec poprečni ali nižji osebni dohodek na zaposlenega v občini za obdobje I.-IX./1977. Odplačilna doba se skrajšuje, če presega delavčev poprečni OD poprečje OD na zaposlenega v občini po naslednji tabeli: do 10% od 11-20% od 21-30% od 31-40% od41-50% nad 50 % 19 let 18 let 17 let 16 let 15 let 14 let Za lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki. Mesečna anuiteta od vseh posojil za isto stanovanje ah stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in po že odobrenih posojilih ne sme presegati 1/3 mesečnega dohodka prosilca, b) Obrestna mera Obrestna mera za odobrena posojila organizacijam in delavcem znaša 3,5 %. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se poveča obrestna mera za neodplačani del posojila za 2 %. VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci razpisa morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih, ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenice, predložiti še: a) Organizacije združenega dela — predpogodbo ali dokončno rezervacijo o nakupu najemnih stanovanj pri proizvajalcu, z navedbo števila stanovanj, ki jih kupuje, neto stanovanjsko površino in skupno predračunsko vrednost za kupljena stanovanja. Predpogodba in rezervacija morata obvezno vsebovati dokončni rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa v roku 30 dni po prejemu sklepa Samoupravne stanovanjske skupnosti Jesenice o odobritvi posojila, — sklep s katerim pristojni organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (z opisom stanovanj) zagotovljena sredstva za platilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila, — srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev za obdobje 1976-1980, — izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za redni delovni čas za obdobje I. — IX./1977, — periodični obračun na dan 30.9. 1977, načrt sredstev sklada skupne porabe za leto 1977 in uresničitev na dan 30. 9. 1977. b) Delavci Za nakup stanovanja v etažni lastnini — Izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem poprečnem mesečnem osebnem dohodku za obdobje 0. - IX./77 in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil) in enako potrdilo organizacije pri kateri je zaposlen prosilcev zakonec, — potrdilo prijavnega urada o številu njegove družine in izjavo delavca, koliko članov družine bo vseljeno v kupljeno stanovanje, — kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup stanovanja v etažni lastnini z navedbo objekta v katerem kupuje stanovanje in podatki o stanovanju, — fotokopije varčevalnih pogodb, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in na varčevanje še niso dobili stanovanjskega posojila, — fotokopije posojilnih pogodb za posojila za katera delavec ali člani njegove družine še nimajo upravno izplačilnih prepovedi na osebne dohodke. Za graditev stanovanjske hiše Delavci, ki gradijo individualno stanovanjsko hišo pa morajo poleg dokazil iz 1., 4. in 5. alinee, ki velja za delavce, ki kupujejo stanovanja v etažni lastnini, predložiti še: — potrdilo prijavnega urada o številu njegove družine in izjavo koliko članov družine bo vseljeno v zgrajeno individualno stanovanjsko hišo, — fotokopijo ali overjeni predpis gradbenega dovoljenja za gradnjo individualne stanovanjske hiše in zemljiškoknjižni izpisek, — predračun stroškov po zaključeni III. gradbeni fazi za novo- Eadnjo in vire sredstev za gradnjo individualne stanovanjske še ter opis še nedokončanih del, — izjavo, da bodo v roku 24 mesecev po dodelitvi posojila izpraznili družbeno stanovanje v kolikor zasedajo tako stanovanje, — mnenje organizacije v kateri ima prosilec lastnost delavca, če gradi stanovanjsko hišo izven občine Jesenice. Pri vseh sprejetih vlogah bo preverjeno dejansko stanje na terenu. VI. OSTALE DOLOČBE Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva objave na predpisanem obrazcu s celotno dokumentacijo pri Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Jesenice, Titova 8/II, kjer udeleženci razpisa dobijo podrobnejša pojasnila. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale. Končni sklep o odobritvi oz. zavrnitvi posojila bo sprejel pristojni organ stanovanjske skupnosti Jesenice, o izidu razpisa pa bodo obveščeni vsi prosilci v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice r ZAHVALA V nedeljo, 16. oktobra 1977, smo v Goricah pri Golniku v visoki starosti 95 let pokopali našega ljubljenega, skrbnega in dobrega očeta Karla Zaplotnika Klemenčevega a ta z Letenc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga v njegovem dolgem življenju spoštovali, mu pomagali v času njegove kratke bolezni ter ob smrti in pogrebu počastili njegov spomin. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno skrb nad njegovim zdravstvenim stanjem, zdravstvenemu in strežnemu osebju Inštituta Golnik, še posebej pa zdravnikom-speciali-stom za izredno strokovno varstvo in pozornost, organizacijam in društvom, ki so mu z zastavami, delegacijami in govorom, polnim priznanja, izkazali zadnjo čast, darovalcem vencev in vsem, ki so namesto cvetja prispevali v posebne namene, častiti duhovščini za spremstvo in pogrebni obred ter poslovilne besede domačega g. župnika, pevcem, ki so s pesmijo izrazili ganljive besede slovesa, vsem, ki ste nam v teh žalostnih dneh ustno ali pismeno izrazili sožalje, končno premnogim, ki smo jim zahvalo dolžni, pa jih nismo posebej navedli. Srečni smo bili in hvaležni usodi, da so oče tako dolgo živeli, pa vendar bi jih še radi imeli med seboj, zato prosimo, da jih ohranimo v lepem spominu! Njegovi otroci z družinami. Letence, 28. oktobra 1977 ZAHVALA Vsem, ki ste danes našo ljubo mamo Marijano Pravst vdovo Pintar, roj. Lukanc — Kovačevo mamo iz Hrastja spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki ste njen grob zasuli s tolikim lepim cvetjem, vsem, ki z nami sočustvujete in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu — naša iskrena hvala. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste našo mamo obiskovali, ji pomagali, med boleznijo ji lajšali trpljenje ter jo imeli radi. Vsi njeni Kranj, Hrastje, Križe, 24. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka Franca Tomšeta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, še posebno družini Blaznik in Potočnik, prijateljem in znancem za izkazano pomoč ob težkih trenutkih. Hvala vsem njegovim sodelavcem za darovano cvetje in spremstvo v njegov prerani grob. Iskrena hvala govorniku za lepe poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Hvala gospodu župniku » za lep pogrebni obred. Še enkrat vsem najlepša hvala. Vsi njegovi! Zg. Besnica, 21. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica Jožeta Vrhunca Kuharjevega ata iz Hraš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivoma SGP GORENJC in TAPETNIŠTVO iz Radovljice, sodelavkam in sodelavcem iz tovarne ALMIRA in Tovarne verig ter družbenopolitičnima organizacijama ZB in SZDL Lesce, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Fosebna zahvala velja Gasilskemu društvu iz Hlebe za podarjeni venec ter častno stražo in skupaj z gasilci iz Begunj, Radovljice in VERIGE za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za poslovilne besede govornikoma ZB in Gasilskega društva Hlebce. Prav tako se iz srca zahvaljujemo zdravniku Splošne bolnice Jesenice dr. Mencingerju in zdravnikom Zdravstvenega doma iz Radovljice. Častiti duhovščini pa hvala za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sin Jože z družino, hčeri Mara in Francka z družinama, Cilka in Pavla z Darjo, brat in sestri ter drugo sorodstvo. Hraše, 22. oktobra 1977 MALI OGLASI prodam Prodam 1 leto stare NESNICE. Tupaliče 11, Preddvor 7217 KRIZANTEME! Bogat izbor ve-likocvetnih krizantem, pajkovcev in marjetk. Prodaja cvetja vsak dan od 7. do 18. ure. Vrtnarija ing. Gomzi Marjan, Podbrezje 58 7370 ZA DAN MRTVIH prodajamo po zmernih cenah KRIZANTEME različnih vrst, velikocvetne, pajkovce in marjetke v različnih barvah. Izdelujemo tudi ARANŽMAJE. Šenčur, Kranjska c. 25 7371 Prodam dva PRAŠIČA, težka 100 in 200 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 7515 Prodam vzidljivi kombinirani namizni (rostfrei) ŠTEDILNIK, kuhinjske elemente, jedilni kot, pomivalno mizo, 80-blitrski bojler TIKI. Svetelieva 3, Šenčur 7532 Prodam rabljeno SPALNICO in električni ŠTEDILNIK na štiri plošče. Voglie 13 7533 Prodam lahko enoosno PRIKOLICO za traktor. Zg. Brnik 81 7534 Prodam dobro ohranjena GARAŽNA VRATA. Teran Miha, Naklo 161 7535 Prodam štiri PRAŠIČE za zakol. Cirče 38, Kranj 7536 Prodam kombinirano OMARO, pisalno mizo, dva kavča in dva stola. Naslov: Oman V., Ulica Moše Pijade 17/1, Kranj 7537 Prodam termoakumulacijsko PEC 6KW in trajnožarečo PEČ kup- g^rsbuseh. Pintarjeva 10, Kranj, irče 7538 Prodam nov polavtomatski stroj KRUŠIK, tip UDS-b3M do 22 mm. Telefon 24-b334 7539 Prodam nov pralni stroj GORENJE, SPALNICO z vsemi žimni-cami, kuhinjski pult, oljno peč, štedilnik in drugo sobno pohištvo, okovan zaboj, 120 x 80 cm, zaradi selitve. Naklo 89 7540 Prodam MREŽO za ograjo. Ko-bentar, Posavec 20, Podnart 7541 Prodam KRAVO s teletom. Zg. Lipnica 1, Kamna gorica 7542 Prodam zamrzovalno SKRINJO, 300-blitrsko. Tatinec 10, Preddvor 7543 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Ropret Anton, Boh. Bela št. 89 7544 Posebno ZAKONSKO POSTEL' JO, poslikano iz leta 1845, primerno za turizem ali vikend, in meter visok lesen kip madone prodam. Tele-b fon 21-b413 7545 Prodam nerabljeno zamrzovalno OMARO Gorenje - 240-blitrsko, cena 4000. Telefon 22-b513 7546 Prodam mlado KRAVO za v skrinjo. Jerič, Tatinec 1, Preddvor 7547 Prodam dobro KRAVO, ki bo novembra drugič telila. Šenčur, Gasilska 35 7548 Prodam TELEVIZOR1} črno-beli. Šenčur, Pipanova 22 7549 Prodam lepa suha bukova DRVA. Poizve se na telefon 41-b031 7550 Prodam motorno ŽAGO hus-kvarna in SPAČKA po delih. Naslov v oglasnem oddelku. 7551 Prodam stružni avtomat do 6 mm. Telefon 41-b018 7552 Prodam sladko in kislo REPO ter kislo ZELJE. Prebačevo 27 7553 Prodam PSE- foksterierje, stare 6 tednov. Telefon 25-b058, Kranj 7554 HOJCO. STAJICO, športni otroški VOZIČEK, dve zimski GUMI za VW prodam. Telefon 25-b378 7555 Prodam suhe BUTARE in 4 železna OKNA za klet. Kern, Čadovlje 4, Golnik 7556 Prodam SMUČI (175 cm) z vezmi tvrolia in smučarske ČEVLJE številka 39. Križnar, Valjavčeva 31, tel. 21-b565 7557 Prodam dobro ohranjen AUSTIN 1300. Voglje 33 7558 Ugodno prodam krožno ŽAGO (cirkular) in nažagana drva. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure na naslov: Podbrezje 57 7559 Prodam siv zimski PLAŠČ št. 38. Bohinc, Milje 15, Šenčur 7560 Prodam 8 mesecev brejo TELICO in KONJA, starega 7 let, primernega za vsa kmečka dela. Luže 19, Šenčun 7561 Za 5000 din prodam oreh-bpoliti-rano tro-b in dvodelno OMARO, dve postelji z vložki, dve komodi, knjižno omaro, dve mizi — kuhinjsko opremo pa podarim kupcu. Svete, Lesce, Blejska c. 1 7562 Prodam termoakumulacijsko PEČ 6KW, eno leto rabljeno. Rebol Mirko, Breznica 43 7563 Prodam štiri KRAVE po izbiri. Selo 32, Žirovnica 7564 Prodam 8 mesecev starega ŽRE-BETA, težje jahalne pasme. Janša I vanka, Zasip 5 b, Bled 7565 Prodam črno KOBILO srednje težko. Pogačnik Franc, Zasip, Be-škotar, Bled 7566 Prodam črno-bbeli TELEVIZOR Gorenje avtomatik. Božič Franc, Struževo 70 7567 Prodam brejo KRAVO. Poljšica 17, Podnart 7568 Prodam nove SALONITNE PLOŠČE. Posavec 14, Podnart 7569 5@P ]197S O 25 IPAVZ///OVAI PRATIKA KOLEDAR • IMENA • VREME • PRIPOROČILA IN NASVETI DELOVNIH KOLEKTIVOV^ KAJ PA ZDRAVJE?* DOBRA VOLJA • IZUMI IN ODKRITJA •MARSIKAJ O SLOVENCIH •UGANKE IN KRIŽANKE* ŽIVALI KAR TAKO IN V BASNIH • ZANIMIVOSTI • HUMOR m vesela»debela» •brana • iskana Prodam sedežno GARNITURO. Cena 1000 din. Mlekarska 16, Kranj 7609 Novi aparat PRAKTIKA LTL 3 prodam na dva obroka. Objektiv 1,8 — 50 in drugimi pripomočki. Naslov v oglasnem oddelku. 7610 Ugodno prodam ZELJE v glavah in PŠENICO. Kern Andrej, Pra-protna polica 28, Cerklje 7611 Prodam KOSILNICO FAHR za hriboviti teren in skoraj nov MOPED APN-4. Kavčič, Retljeva 15, Čirče, Kranj 7612 Zaradi selitve prodam tridelno OMARO za dnevno sobo, ŠTEDILNIK Gorenje na premog in dve kuhinjski MIZI. Gregorc Janez, Jahače v prehod 2, Kranj 7613 Prodam ZREBICO, staro 6 mesecev. Zemlja, Vrba 23, Žirovnica 7614 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kralj, Predoslje 137 7615 Kuhinjsko napo TIKI, tip NU 250-2 s filtrom, še nemontirano in dve beli omarici 30 X 30 X 60, poceni prodam. Telefon 22-826 po 15. uri. 7616 Prodam termoakumulacijsko PEČ ELRA 3 KW. Ul. gorenjskega odreda 4, stanovanje št. 1, Planina, Kranj 7617 Prodam štiri KRAVE po izbiri. Selo 32, Žirovnica 7618 Prodam mlado KRAVO, sedem mesecev brejo. Šimenc Ciril, Olševek 7, Preddvor 7619 Prodam 1 kub. m dipestra 10 cm in 1 tono CEMENTA skupaj. Bogataj, C. JLA 40 a 7620 Prodam KRAVO, težko simen-talko, ki bo v nekaj dneh telila, in KRAVO, mlado, za v skrinjo. Šenčur, Pipanova 40 7621 Prodam PRAŠIČA za zakol in 7 tednov stare PUJSKE. Struževo 7 7622 E) Železniško gospodarstvo Ljubljana Želite prihraniti? Kako? Na nakup z vlakom — v soboto — 50 % ceneje! Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Informacije telefon 064-60-985 7623 Globok italijanski VOZIČEK (lahko kombiniran), ugodno prodam. — Jegorovo predmestje 29, Škofja Loka, tel. 60-898 7624 Prodam SADIKE zimzelenega LIGUSTRA za živo mejo. Pajerjeva 12, Šenčur 7625 Prodam PELERINO za nosečnico za 350 din. Naslov v oglasnem oddelku 7626 Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO LTH, 200-litrsko in PEČ na olje EMO 8. Frelih, Blaževa 3 a, Škofja Loka 7627 Ugodno prodam komplet KNJIG z gramofonskimi ploščami. Dolenc, Novi svet 14, Škofja Loka 7628 Poceni prodam JABOLKA bobo-vec. Pšenična polica 6, Cerklje 7629 Prodam PRAŠIČKE, stare 6 tednov, in KROMPIR sorte igor. Hlebce 14, Lesce 7630 Prodam 7 tednov stare PUJSKE in SADIKE za živo mejo — zimzeleni LIGUSTER. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 7631 Prodam skoraj novo KUHINJO. Ul. Vide Šinkovčeve 9, Kranj Telefon 26-789 7632 Prodam novo MIZO za namizni tenis in štiri skoraj nove GUME — jeievke. Ogris, Trojarjeva 9, telefon 23-928 7633 KRIZANTEME - velikocvetne, pajkovce, marjetke, aranžirane košarice in tufe dobite vse dni tudi v nedeljo ves dan Lesce, Na Trati 16, telefon 74-368 7635 Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Kebetova 1, stanovanje 3, pritličje, Kranj 7634 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Šmartno 7, Cerklje 7636 Prodam mlado KRAVO za zakol za v skrinjo. Koritnik, Cerklje 121 7637 Prodam deset tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 7638 Prodam štiri sobna VRATA, komplet — ena vrata 500 din in kupim traktorski PLUG mehanski. Ravnikar Alojz, Mlaka 27, Komenda 7639 Prodam skoraj novo moško črno SUKNJO. Polica 4 7640 Prodam KROMPIR igor, jedilni, po 2 din in ZELJE v glavah. Dobi se v soboto, nedeljo in ponedeljek. Olševek 11, Preddvor 7641 Prodam strešno OPEKO bobro-vec. Tenetiše 18, Golnik 7642 Poceni prodam kuhinjski jedilni KOT in stekleno OMARICO kot podstavek za televizor. Soklič, Kranj, Šorlijeva 3, tel. 24-588 7643 Prodam dobro ohranjen barvni TELEVIZOR spectacolor. Dorfarje 36, Zabnica 7644 Prodam sladki MOŠT. Žirovnica 57 7645 Prodam KRAVO s prvim teletom. Dorfarje 21, Zabnica 7646 Rabljen MEŠALEC, 15 m kabla in samokolnico prodam. Britof 325 7647 Prodam nov elektro MOTOR 7,5 KW. Podbrezje 20, Duplje 7648 Lepe PUJSKE, mesnate pasme, prodam. Luže 2, Šenčur 7649 Prodajam MAČEHE in rdeče RI-GELČKE za grobove. Šenčur, Šte-fetova 18 7524 Za ozimnico lahko dobite rdeč KORENČEK in ZELJE v glavah na Škofjeloški c. 33, Kranj 7690 kupim Kupim dobro ohranjen PISALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku^ Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Luznarjeva 26, Kranj 7601 vozila Ugodno prodam DYANO 6, letnik 1969. Motor — generalna marec 1977. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure na Levstikovi 2, Kranj 7350 JAWO 350, športno, opremljeno, ugodno prodam. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 7459 Zaradi odhoda v tujino ugodno prodam ŠKODO 1000 MB. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 7461 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, 28.000 km. Smolej Štefan, Ro-čevnica 87, Tržič 7463 Prodam FIAT 750, letnik 1973. Podlipnik, Selca 70, Selca 7529 Prodam osebni avto AUSTIN MAXI, letnik 1970. Registriran do 5. 7.1978, v voznem stanju. Prešeren Peter, Vrbnje 36, Radovljica 7530 Prodam »FIČOTA«, letnik 1968. Peter Sopotnik, Bled 7570 Izdaja CP Olaa, Kranj, Ulica Moie Pljadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 1. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pljadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju «21-1/72. Ugodno prodam 126 P, letnik 1976, delno plačljivo v obrokih. Ogled popoldne. Lokar, Mošnje 51, Radovljica 7571 Prodam dele za R 8: dinamo, menjalnik, hladilnik itd. Kovor 74, Tržič 7572 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Metka Nemec, Podlju-belj 69, Tržič. Ogled v popoldanskem času. 7573 Prodam OPEL REKORD po delih, po nizki ceni, tudi na kredit in FORD 12 M vozen, tudi na potrošniški kredit ali menjam za zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku. 7574 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973 — avgust ali zamenjam za zastavo 750. Oldhamska 1, Kranj 7575 Prodam komplet STROJ ali po delih za OPEL REKORD, letnik 1960. Ogled ob 16. uri. Golnik 6 7576 Prodam BMW 1600. Ogled v petek in soboto med 15. in 17. uro. Kranj, C. 1. maja 8 7577 Prodam RENAULT 8. Vzamem tudi ček. Šenčur, Gasilska 14 7578 Ugodno prodam AUSTIN IMV 1300 od 1972. leta. Ogled ob delavnikih od 15. do 18. ure. Lušina Janez, C. 1. maja 69, Kranj, tel. 26-b314 7579 AMI 8, letnik 1971, zaleten, ugodno prodam. Stroj brezhiben. Čehič Braco, Heroja Bračiča 7, Tržič 7580 Kupim VW 1200 J. Ponudbe s ceno, letnikom in kilometrino na naslov Podobnik, Bukovica 7, Selca Prodam ZASTAVO 750 LUX, letnik 1971, registrirano do maja 1978. Šefer, Podlubnik 162, Škofja Loka Prodam dobro ohranjen NSU 1000 C, letnik 1972, lahko tudi na kredit. Kavčič Kati, Radovljica, Prešernova 13 7583 Prodam FIAT 124, letnik 1969. Telefon 24-b712 7584 AMI 8, letnik 1971, 60.000 km, zelo poceni prodam. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 7585 Prodam avto VW 1200. Jezerska 60 C, Kranj 7586 Prodam FIČKA po delih, letnik 1971. Pšenična polica 9, Cerklje 7587 Prodam NSU 1200, letnik 1971 - december. Tel. 49-b065 7588 Prodam FIAT 750, letnik 1971. Ogled vsak dan popoldne. Tržič, Pristava 15 7589 Prodam osebni avto LADO, letnik 1972. Šenčur, Velesovska c. 20 7590 Prodam AMI 8 c, letnik 1971. Val- ter Janko, Gorice 22. Ugodno prodam AUDI 60, letnik 1970. Ogled pri Jenko, tel. 24-336 7592 Prodam malo rabljen traktor UNIVERZAL 445 UTB. Povije 6, Golnik 7593 Prodam osebni avto TAUNUS 1300 L. Geč Stane, Bistrica 171, Tržič. Informacije do 14. ure na tel. 47-b099 7594 Ugodno prodam osebni avto BMW 2002, letnik 1970. Informacije na tel. 22-b703 od 14. do 18. ure. Liko-zar Franc, Jezerska 71, Kranj 7595 Prodam avto VW 1200 J, letnik 1976. Kranj, tel. 25-b821 7596 Prodam PRINZ 1000, letnik 1967, neregistriran, vozen, 6000 din. Peč-nik, Gorenjskega odreda 6, Kranj 7597 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Gregoričeva 26, Čirče, Kranj 7598 Prodam avto LADO. Udovič Franc, C. na Klanec 57, Kranj 7599 Prodam ZASTAVO 101. Zg. Bitnje št. 146 7600 Rahlo karamboliran 125 PZ prodam. Matija Piči, Zasip 63 pri Bledu 7650 Prodam ZASTAVO 750 za 7000. Visoko 129, Šenčur 7651 Ugodno prodam ŠKODO S 100, letnik 1970, registriran do 5. 8. 1978. Puštal 69, Škofja Loka 7652 JAWO 350, novo, nujno prodam. Torkar Janez, Koritno 14, Bled 7653 Prodam VVARTBURG, letnik 1968. Košnik, Kuratova 56, telefon 24-729 7654 LADO, letnik 1973, prevoženih 78.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Možno odplačilo delno na kredit. Fras, Gorenja vas 185 (Poljanska dolina) 7655 Prodam FIAT 750 LUX, letnik 1975 april, 21.000 km. Telefon 23-325 popoldne ali 21-536 dopoldne. 7656 Prodam RENAULT, letnik 1970, dobro ohranjen. Mavčiče 67, Kranj 7657 Prodam garažirano, odlično ohranjeno z novim motorjem ZASTAVO 750, letnik december 1969, po ugodni ceni. Janežič, Kidričeva 33, Kranj, tel. 23-400 7658 Prodam ZASTAVO 750 de luxe, letnik 1976. Triler, Puštal 103, Škofja Loka 7659 Ugodno prodam VW 1200, starejši letnik, odlično ohranjen. Rovtar, Kališe 7, Železniki 7660 Kupim karambolirano ŠKOLJKO, ohranjeno, na sprednjem delu za ZASTAVO 101. Orešnik Kamnit-nik 16, Škofja Loka 7661 Za 7000 din prodam KATRCO, vozno, registrirano do marca 1978. Borojevič, Ravne 12, Tržič 7662 Prodam osebni avto LADA. Alojza Travna 26, Jesenice, tel. 82-671 7663 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Rajgelj Filip, Vodopivčeva 16, Kranj 7664 Ugono prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1973, prevoženih 51.000 km. Ogled možen vsak dan pri Eržen Milanu, Planina 38, 65282 Cerkno 7665 Prodam VW VARIANT 1500, registriran do septembra 1978, za 21.000 din. FIAT 750, registriran do junija 1978 za 6500 din. Telefon 064-75-236 7666 Prodam 125 PZ, letnik 1973. Šter, Gubčva 4, tel. 26-736 7667 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ambrožič, Zasip 58, Bled 7668 Ugodno prodam osebni avto AMI 8, letnik 1970, registriran do aprila 1978. Zg. Brnik 108, Cerklje 7669 Prodam PRINCA v nevoznem stanju ali po delih. Kristan, Cerklje 107 7670 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno. Ogled v nedeljo dopoldne. Nasovče 16 A., Komenda 7671 Prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS 17 M, letnik 1970. Lahov-če 32, Cerklje 7672 Prodam AMI 8, letnik 1971, registriran do septembra 1978, na novo prebarvan. Informacije vsak dan od 15. do 17. ure telefon št. 23-312 7673 Kupim MINI MORIŠ. Naslov v oglasnem oddelku. 7674 Avto FIAT 850, letnik 1970, prodam za 15.000 din. Lesce, Blejska 3, tel. 74-236 7675 VVARTBURG karavan, letnik 1971, prodam. Ogled v soboto od 12. ure dalje. Ribno 1, Bled 7676 stanovanja Prodam trisobno STANOVANJE v Kranju z garažo in vrtom. Vseliivo takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 7602 Mlad zakonski par brez otrok nujno potrebuje STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Blažek, Mlakarjeva 22 (pri Golfu) 7603 Dam SOBO ženski, ki bi pazila na dveletno deklico. Biček, Mošnje 26, Radovljica 7677 Uslužbenka nujno potrebuje GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, lahko tudi prazno, v Kranju. Ponudbe pod »Dobra plačnika« 7678 Dvosobno STANOVANJE s centralno kurjavo zamenjam za 3-sob-no ali večje na območju KS1 Vodovodni stolp. Informacije po 15. uri telefon 22-826. Marondini, Moša Pijade 15, Kranj 7679 Mlada zakonca brez otrok iščeta SOBO in KUHINJO ali večjo SOBO s souporabo sanitarij v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Redna plačnika« _ 7680 posesti Prodam HIŠO z vrtom zraven avtobusne postaje. Voglje 26 7604 Prodam pritlično, nedograjeno HIŠO z vrtom v okolici Kranja. Ponudbe pod »Zdomci« 7605 prodam GARAŽO v Šorlijevem naselju. Prednost imajo kupci z devizami. Informacije v petek in soboto po 18. uri na tel. 23-472 7695 zaposlitve Iščemo ŽENSKO za enkrat tedensko pomoč v GOSPODINJSTVU. Nemec, Staneta Žagarja 6, Kranj 7681 Iščem dobro žensko za VARSTVO dveh otrok na domu. Vprašati Zg. Brnik 76, Cerklje 7682 Ženski nudim HONORARNO DELO na stroju za navijanje tuljav. Kasneje možna redna zaposlitev. Telefon 24-424 7683 Vestnega mlajšega ČEVLJARJA, možnost priučit ve, sprejme EKSPRES POPRAVLJALNICA ČEVLJEV ob trgovini GLOBUS, Kranj obvestila Nastavljam OLJNE GORILNIKE in vzdržujem naprave centralnega ogrevanja. Stanislav Fabjan-čič, Zbilje 10 B, Medvode 7688 Odprta je STEKLARSKA DELAVNICA »MARIC« Lesce, Alpska cesta 40. Izdelovanje vseh vrst stek- Obvestilo! Obveščamo prebivalce občin Jesenice in Radovljica, da bo nočno in nedeljsko dežurno službo imela Lekarna v Radovljici od 1.11.1977-15.12.1977, Lekarna na Bledu pa od 15. 12. 1977 do 31. 12. 1977. Regionalna zdravstvena skupnost Kranj la, okvirje, termopana in brušenje. Se priporočamo! 7689 PRILOŽNOST! V dveh urah dobite FOTOGRAFIJE za izkaznico, potni list, vozniško, vse skupaj za 50,00 din. Razvijanje barvnih filmov in izdelava fotografij v treh dneh. FOTO ZIVULOVIČ, C. 1. avgusta 5, Kranj, tel. 22-b091 7318 PLESNI TEČAJI V DOMU JLA Kranj. Ob nedeljah ob 10. uri ter ob torkih — popoldanski ob 17.30 — večerni ob 19.30 7496 prireditve Skupina AMARO obvešča, da se prične zopet redni PLES v HOTAV-LJAH nad Škofjo Loko s pričetkom ob 18. uri. 7693 Športno društvo GRINTAVEC Olševek in veletrgovina ŽIVILA Kranj prirejata v nedeljo, 30. 10. 1977, ob 15. uri na VISOKEM zabavno informativno oddajo SLOVENSKI OKTET IN KRALJ. Sodelujejo: Slovenski oktet, ansambel Trgovci, Marjan Kralj, sestri Sitar, LEK Ljubljana in KOKRA Kranj. Žrebanje vstopnic in srečelov. Prva nagrada PONY KOLO. Pridite, ne bo vam žal! 7694 TURISTIČNO DRUŠTVO KO-KRICA prireja vsako nedeljo PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA! 7684 Vsako nedeljo na PLES v SORO ob 17. uri. Igra skupina MAVRICA 7685 Vsako soboto PLES ob 17.30 v UTIKU pri Vodicah. Igra skupina MAVRICA. 7686 POZOR! Vse obiskovalce mladinskih plesov v BEGUNJAH obveščamo, da plesi do nadaljnega odpadejo! 7687 čestitke Dragima atu in mami Milki in Jančku CELAR z Brega pri Preddvoru želimo ob visokem jubileju — zlati poroki, vse najboljše, predvsem pa zdravja — hvaležni otroci, vnuki in pravnuki. 7692 Lesne odpadke — žama-nje lahko nabavite vsak dan razen sobote od 7. — 12. ure na lesnem obratu Kokrica SGP »Gradbinec« STANE CVENKEL iz Ljubnega je diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Mlademu diplomiranemu inženirju strojništva iskreno čestitamo. Njegovi prijatelji. 7607 izgubljeno V bližini spomenika v Bašlju sem pozabil STOJALO ZA KAMERO. Prosim proti nagradi vrnite na naslov: Miklavčič Jože, Srakovlje 1, Kranj 7608 Izgubil se je SIAMSKI MAČEK »MIKI« z ovratnico 23. oktobra, južno od letališča. Prosim okoličane Trboj, Voklega, Vogelj, Valburge itd., da sporočijo dr. Vrščaju na telefon 061-55-923 zvečer ali čez dan na telefon 064-23-593 proti nagradi 7696 Hotel Transturist Škofja Loka organizira v soboto, 29. oktobra, ob 20. uri večer španskih plesov in moderne magije v izvedbi dueta »Soledad« iz Barcelone in iluzionista Sansiretija, s plesno glasbo ansambla Modrina iz Kranja. Rezervacije na telefon 61-261. Vabljeni »abne Pulski sezon Vsako soboto od 20. do 01. ure: v domu TVD Partizan Tržič igra za mlade in starejše priznani ansambel Trgovci v restavraciji nad AVTOBUSNO POSTAJO skrbi za zabavo gostov priljubljeni ansambel Ble-kato Dobra kuhinja, izbrane pijače, možne rezervacije (tel. 50-691) Vsak petek in soboto od 19. do 24. ure: DISKOTEKA za mlajše v dvorani hotela Pošta. Sodobna glasba! Za obisk se priporoča in zagotavlja dobre gostinske storitve in lepo počutje delovni kolektiv Gostinskega podjetja Zelenica Tržič. Nepričakovano nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric Anton Rozman upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 30. 10., ob 15. uri iz hiše žalosti v Zg. Dupljah. Žalujoča žena in otroci z družinami. Duplje, Radovljica, Medvode, Melbourne. NESREČE UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE Jesenice — V ponedeljek, 24. oktobra, je v jeseniški bolnišnici umrl« za posledicami prometne nesreče Anton Legat (roj. 1900) iz Hraš. Nesreča se je pripetila dan prej na lokalni cesti med Rodinami in Zapu-žami. NEZGODA NA PREHODU Kranj — V ponedeljek, 24. oktobra, ob 5.45 se je na Cesti 1. maja pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Dušan Vasiljevič (roj. 1951) iz Kranja je peljal od Planine proti mestu po skrajno desni strani ceste. Ko je pripeljal do prehoda za pešce v križišču Ceste 1. maja in Gorenjskega odreda, zaradi megle ni videl dveh pešakinj, ki sta prav tedaj od desne proti levi prečkali prehod. Avtomobil je Francko Panjan (roj. 1938) in Blaženko Leban (roj. 1951) zadel, da sta padli in obležali hudo ranjeni. NEPREVIDEN KOLESAR Kranj — V torek, 25. oktobra, nekaj po 15. uri se je na regionalni cesti Kranj —Mengeš v bližini letališča pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jakob Gaber (roj. 1922) iz Goričan je peljal v smeri Mengša pravilno po desni strani ceste. Iz nasprotne strani pa so tedaj pripeljali otroci, 29 jih je bilo na kolesih, med njimi tudi Franci Kržišnik (roj. 1967) od Sv. Duha pri Škofji Loki. Franci je vozil med zadnjimi v koloni, nato pa se je odločil kolesarje prehiteti. Pri tem je gledal nazaj čez levo ramo, zapeljal preveč v levo in zato trčil v Gabrov avtomobil. Otrok se je v nesreči huje ranil ter so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. S SODIŠČA Utrujenost ima na cesti hude posledice Ni tako malo voznikov, ki želijo iz tujine, kjer so zaposleni, v enem zamahu prepotovati v avtomobilu tisoče kilometrov, pri tem pa pozabljajo, da enostavno niso kos takšnemu naporu. Na slovenskih cestah, ki vodijo od severa proti jugu, je bilo v zadnjih letih kar nekaj hudih prometnih nesreč, ki so jih povzročili potniki, ki so iz tujine hiteli domov ter niso neprespani, utrujeni ne sebi ne vozilu privoščili dovolj počitka. Utrujenost voznika je zakrivila tudi eno hujših prometnih nesreč pri nas: pripetila se je letos 16. julija okoli 9. ure dopoldne na magistralni cesti od Dovjega proti Jesenicam. Yenidogdu Riza, 49-letni turški državljan, začasno zaposlen v Avstriji, je bil sedel v avtomobil že prejšnjega dne okoli 18. ure zvečer. Skupaj z družino je bil na poti pred nesrečo že več kot deset ur. Prej je bil nekaj časa vozil tudi sin, ko pa so prestopili jugoslovansko mejo, sta se z očetom za volanom zamenjala. Na ravnem delu ceste je voznik zaradi utrujenosti zadremal za volanom, avtomobil se je začel počasi približevati levi polovici ceste. To je opazil voznik osebnega avtomobila ljubljanske registracije Vladimir Vil-helm, zato je zaviral in se umikal proti desnemu robu ceste; dlje pa ni šlo, saj je tik ob cesti breg. Počasno prehajanje avtomobila avstrijske registracije proti levi je opazil tudi nemški državljan Manfred Schuh, ki je peljal svoj avtomobil s prikolico za Vilhelmovim avtomobilom. Avstrijski voznik očitno ni pred trčenjem ničesar storil, da bi svoje vozilo zravnal, niti ni bilo kasneje po trčenju najti sledov zaviranja takšnih, kot sta jih pustila druga dva avtomobila. Turški voznik tudi ni bil prepričljiv v zagovoru pred kranjskim Okrožnim sodiščem, saj je pri- V SPOMIN Ljubemu možu, bratu in stricu Francu Pajerju 31. oktobra 1977 se izteka sedmo leto, odkar si za vedno odšel nepozabni, dobri mož, brat in stric; nemo brez besed. Ziv je ostal spomin na tebe, na skupna leta, katera so bila tako kratka. Moje življenje brez tebe je ena sama bolečina, trpljenje in žalost, ki me vodi v praznino in negotovost. Iz dneva v dan te vedno bolj in bolj pogrešamo. Zena Francka in vsi tvoji! Srednja vas, 26. oktobra 1977 povedoval kar tri verzije, zakaj naj bi zapeljal v levo. Dejansko pa se je zbudil šele, ko je silovito treščilo: kmalu po nesreči so umrli voznik Vladimir Vilhelm ter sopotnika Roman in Petra Vrtačnik, druga sopotnica je bila hudo ranjena, z lažjimi poškodbami pa so jo odnesli potniki v turškem avtomobilu. Sodišče se je tudi na podlagi izvedenskega mnenja, da je bil pred nesrečo avtomobil turškega državljana v redu, iz izjav prič, predvsem nemškega državljana in pa ugotovitev na kraju nesreče,. prepričalo, da je nesrečo zakrivil Yenidogdu Riza zaradi utrujenosti. Pred nesrečo je bil voznik prepotoval že okoli 700 km in bil buden okoli 28 ur: v takem stanju prav gotovo ni bil sposoben voziti avtomobila varno zase in za druge udeležence v prometu: trije mrtvi so tragična posledica takšne vožnje. Sodišče ga je obsodilo na tri leta zapora. L. M. Prodajal tudi zase Helmut Kumer, star 32 let, iz Ljubljane, je bil v letu 1974 od aprila do konca novembra zaposlen kot prodajalec v kiosku CGP Delo, tozd časopisi v Tržiču. V teh mesecih je, kot je ugotovilo okrožno sodišče v Kranju jemal denar od prodanega blaga v kiosku. Nabralo se je kar za 66.679,50 din. Kumer ni znal pojasniti, zakaj je nastal tolikšen primanjkljaj, saj so vsi, ki so ga morda kratek čas med dopustom nadomeščali, v redu oddajali denar, niti jih tudi sam ni česa dolžil. Njegov »ne vem« si je sodišče pač lahko razložilo tako, da si je denar, ki je manjkal po koncu njegovega službovanja, prilastil. Če bi v kiosku namreč zmanjkalo blago, bi verjetno Kumer to lahko prijavil, vendar se to ni zgodilo. Kumer na ugotovljeni znesek, ki ga je poneveril, ni imel pripomb, vendar vse doslej, čeprav so mimo že tri leta, ni še ničesar povrnil odško-dovani organizaciji. Sodišče ga je obsodilo zaradi poneverbe na dve leti in pol zapora ter izreklo še varnostni ukrep prepovedi opravljanja službe, s katero je vezano razpolaganje denarja za dobo .dveh let po prestani kazni. Med olajševalnimi okolnostmi je sodišče upoštevalo sedanjo nekaznivost, njegovo ne-lahko mladost; kot obtežilno pa je moralo upoštevati, da je lahkomiselno jemal denar ter v kratkem času vzel visok znesek in se pri tem še neprestano zadolževal ter se sploh nekritično obnašal do družbenega premoženja. L. M. V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, ata, stari ata in brat Blaž Gros Mehletov ata Od njega se bomo poslovili v soboto, 29. 10. 1977, ob 16. uri izpred hiše žalosti Trstenik 13 na pokopališču na Trsteniku. Žalujoči: žena Marija, hčerke Francka, Marija in Angela z družinami ter sestra Manca Trstenik, Kranj, Ljubljana, Leše, 27. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, sina in brata Petra Rozmana (Oražmovega) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za njihovo vsestransko pomoč, mladim pevkam O. Š. Lucijan Seljak in zborovodji tov. Dolinšku ter učencem in razrednikoma 7. d in 8. d razreda O. Š. Lucijan Seljak. Iskrena zahvala pa gre tudi dr. Bajžlju za ves vložen trud ter duhovščini iz Šmartnega. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča družina Srednje Bitnje, Hraše, Šenčur, Praprotno, Polica, Berlin, 26. oktobra 1977 Teniške zanimivosti KRANJ - Za zaključek letošnje teniske sezone so igralci Triglava — pionirke in pionirji - dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Alenka Tratnik je osvojila dve prvi mesti na odprtem turnirju v Portorožu. Bila je zmagovalka v konkurenci pionirk do IS in do 14 let Izidi - polifnaie (do 13 let): Tratnik : Perne (obe Triglav) 6:0, 6:0, Por (Triglav) : Bogataj (Kamnik) 2:6, 1:6; Anale: Tratnik : Bogataj 6:2, 6:1; pionirke do 14 let — polflnale: Breznik (Olimpija) : Bogate} (Kamnik) 6:6, 6:1, Tratnik (Triglav) : Kovač (Olimpija) 8:3, 6:0; finale: Tratnik : Breznik 5:8,6:3,8:4. Med pionirji ao ae v polflnale uvrstili Kranjčani Pisk, Pivk, Krmavner in Filipčič. Finalni del bo odigran na igriščih Stanka Mlakarja. Na odprtem turnirju Bernardina v Portorožu je triglavan Davor Znidar ponovil lanski uspeh in postal končni zmagovalec. Pred tem pa je osvojil Se prvo mesto na odprtem teniškem turnirju ljubljanke Olimpije. Union brez poraza Tržič - V tretjem kolu v občinski TRIM košarkarski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Old Starš : Klub študentov 36:29 (15:6); OSM : Peko 36:41 (17:20); Union : Veterani 73:50 (37:22); OKG : Vino-pivo 30:29 (17:13). Vodi Union s 6 točkami pred Old Starsom s štirimi in Odredom kriške gore, ki ima tudi 4 točke. V prihodnjem kolu ae bodo srečali: petek, 28. 10. Klub študentov : Odred severne meje (19.30) in Union : Odred Kriške g^ore (20.30) in petek, 4.11. Veterani : Old Starš (19.30) ter Vino-pivo : Peko (20.30). J. Kikel Kadeti Radov- ljice tretji Kadetska ekipa Radovljice je upravičila nastop na finalnem košarkarskem prvenstvu, ki ga je organiziral košarkarski klub Maribor. Njihov začetek je bil izreden, saj so v prvi tekmi prepričljivo premagali Slovena iz Ljubljane. V naslednji tekmi, ki je bila takoj po prvi, so izgubili, tako da bi o morebitnem drugem mestu odločala tretja tekma med Mariborom in Slovanom. Po prikazani igri je bila ekipa Maribora najboljša, kljub temu pa so proti ekipi Slovana izgubili z devetimi točkami razlike, čeprav so Mariborčani vseskozi vodili.' Izidi srečanj: Radovljica : Slovan 70:65 (40:35), Maribor : Radovljica 96:63 (46:21), Slovan : Maribor 68:59 (29^30). Vrstni red: 1. Maribor, 2. Slovan - Ljubljana, 3. Radovljica. Mladi košarkarji iz Radovljice zaslužijo vsa priznanja za visoko uvrstitev na republiškem tekmovanju. črn Gumar zmagovalec Kranj — Letos se je v občinski TRIM ligi v malem nogometu pomerilo 13 ekip telesno-kulturnih organizacij, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij. V predtekmovanju, ki je bilo izvedeno v jesenskem delu, so se ekipe pomerile med seboj v dveh skupinah. Po dve ekipi iz vsake supine sta se uvrstili v finale, ki je bilo organizirano na igrišču TVD Partizana Britof. Prvak v prvi skupini je bila ekipa SD Šenčur, druga pa je ekipa Postaje milice Kranj, medtem ko je v drugi skupini prvo mesto osvojila ekipa Save — Gumar, drugo pa TEA-Iskra. Izidi srečanj v finalu: Gumar : Postaja milice 3:2, TEA : SD Šenčur 0:3, Iskra SP : SD Proleter 2:3, ATC : Ikos0:3. Letošnji prvak TRIM lige v malem nogometu je postala ekipa Gumarja iz Kranja, drugo mesto je osvojila ekipa Postaje milice Kranj, tretje mesto pa je pripadlo ekipi SD Šenčur. Ostale ekipe so se razvrstile po naslednjem vrstnem redu: TEA, SD Proleter, Iskra SP, Ikos, ATC-Iskra, KS Huje, KOGP, Planika, ŠD Zabnica ter Gorenjski tisk. čm Teden športa v Cerkljah Cerklje — V okviru praznovanj krajevnih praznikov petih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja so športni delavci v Cerkljah pripravili več športnih prireditev v kegljanju, košarki, rokometu, šahu, namiznem tenisu, smučarskih skokih in streljanju. Med ekipami, ki nastopajo v občinski keglja -ški ligi, ie bil vrstni red naslednji: 1. Sava 266, 2. S. Jenko Podreča 263, 3. Krvavec 262, 4. Merkur 226, 5. Iskra 223, 6. Preddvor 217. V tekmovanju domačih krajevnih skupnosti pa so bile najboljše Cerklje z 235 podrtimi keglji, 2. je bil Brnik 217, 3. Zalog 213 itd. V tradicionalnem srečanju med svetom KS Cerklje in izvršnim odborom SZDL so bili uspešnejši tekmovalci KS, ki so zmagali z rezultatom 194; 174. Poleg tega so kegljači pripravili še dva dvoboja moških* in dvoboj ženskih ekip. Domačini so premagali Tekstilindus z 2423:2384 ter Jelovico z 2345:2248, ženska ekipa pa Jelovico z 2037:1681. Pester spored je pripravila tudi košarkarska sekcija. Vrstni red: 1. Šenčur, 2. Komenda, 3. Krvavec. 4. Gotik. Rezultati pionirskih moštev: 1. OS L.Seljak, 2. D.Jenko, 3. S.Jenko, 4. S. Mlakar. V tradicionalni tekmi med Cer-kljanci z vzhoda in zahoda je zmagal Vzhod s 73:72, v 12-urni tekmi med Krvavcem in Šenčurjem pa gostje z 898:856. V rokometni tekmi med mladimi in starejšimi so zmagali prvi z rezultatom 39:29. Smučarska sekcija je na Gorenji Savi pripravila tekmovanje v skokih za mlajše in starejše ' pionirje ter mlajše mladince. V skupni razvrstitvi so bili najboljši skakalci iz Cerkelj pred Triglavani, Križani in ostalimi. Domačini so bili najboljši tudi v streljanju z zračno puško. Rezultati: 1. Cerklje 405 krogov, 2. Sp. Brnik 340, 3. Zg. Brnik 295, 4. Pože-nik 277. Rezultati šahovskega tekmovanja: 1. Brnik 17,5, 2. Cerklje 11,5, 3. Velesovo 11, 4. Grad 8. Razen teh tekmovanj pa je OO ZSMS Cerklje organizirala tudi prvenstvo Cerkelj v namiznem tenisu. Vrstni red: 1. Jože Kepic, 2. Ivan Bolka, 3. Viktor Brankovič, 4. Andrej K ne, 5. France Traven itd. J. Bobnar Kako do smučarske izkaznice KRANJ - Ko je SZ Slovenije pred lansko smučarsko sezono pričela z akcijo »Smučarska izkaznica«, je med ljubitelji zimskih športov povzročila ugoden odmev. Ugodnosti, ki so jih dobili s tem sporazumom vsi smučarji, so v tem, da so vsi tisti, ki so se vključevali v smučarske kolektive in nabavili izkaznico, pri opremi imeli 10 odstotkov popusta. V tej sezoni pa so k sporazumu razen proizvajalcev športne opreme in žičniČarjev pristopili tudi hotelirji v vseh slovenskih zimskošportnih centrih. Da bi akcijo »Smučarska izkaznica« še bolj približali tudi ostalim, ki pri vpisu še oklevajo, vam posredujemo podatke, kje jo lahko nabavite. JESENICE - Na Jesenicah lahko dobite izkaznico, pri tem morajo odrasli vplačati enoletno pristojbino 150 dinarjev, otroci pa le 70 din, v pisarni SD Jesenice vsak dan od 6. do 14. ure, v sredah pa tudi v trgovini Slovenija-šport. Cene za članarino so za vso Slovenijo enake. RADOVLJICA - V tej občini se lahko včlanite v SK v pisarni Turist-progrea, Gorenjska 26, vsak dan od 7. do 14. ure, v ponedeljkih pa od 7. do 16. ure. TRZlC - Turistično društvo, kjer so uradne ure vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure ter v sobotah od 8. do 12. ure pri Dragu Josefu. Vplačila pa sprejema tudi Franci Dobre, Križe 32. ŠKOFJA LOKA - Tu imajo Ločani priložnost, da se včlanijo v SK Alpe-tour v društvenih prostorih. Članarino pa lahko vplačajo občani tudi pri tajniku kluba Francu Kemperlu. KRANJ — Tu lahko nabavite smučarsko izkaznico vsak ponedeljek in sredo od 14. do 17. ure v slaščičarni Šink, izjemoma pa tudi izven tega časa. -dh Zmaga Brišnika Zadnji rally za slovensko prvenstvo »Zvezda 77« se je končal po pričakovanjih. Na 330 km dolgem rallvju 8 štirimi gorsko-hitrostnimi preizkušnjami je nastopilo 33 posadk, na cilj pa jih je prišlo 31. V odsotnosti našega najboljšega rally voznika Aleša Pušnika (AMD Škofja Loka) je v skupni uvrstitvi po pričakovanju zmagal Drago Zonta pred Brišnikom (AMD Škofja Loka), ki je zmagal v razredu nad 1300 ccm. Njegov klubski kolega Milavec je bil v razredu do 1150 ccm drugi, Jereb pa v razredu do 785 ccm tretji. Aleš Pušnik in Janez Milavec pa sta postala slovenska prvaka v svojih razredih Rezultati: do 786 ccm: 1. Čuček (SI. avto) 1135 točk; do 1160 ccm: 1. Vidic (SI. avto) 1088, 2. Milavec (Sk. Loka) 1095; do 1300 ccm: 1. Zonta 1046; nad 1300 ccm: 1. Brišnik (Sk. Loka) 1047, 2. Kuzmič 1059, 3. Horvat (oba SI. avto) 1074; Končni vrsti red za slovensko prvenstvo: do 786 ccm: 1. Črnivec 105 točk; do 1160 ccm: 1. Milavec 104; do 1300 ccm: 1. Zonta 120; nad 1300 ccm: 1. Pušnik 120; generalna uvrstitev: 1. Zonta 33, 2. Pušnik 21, 3. Kuzmič 12; uvrstitev AMD: 1. Slovenija avto 265, 2. Zvezda 165, 3. Škofja Loka 116, 4. Laško 37, 5. Ribnica 22. Kr. gora : Alleghe 0:11 (0:4, 0:2, 0:5) Jesenice — Prvo resnejše mednarodno srečanje v torek zvečer se je za ekipo Kranjske gore končalo neuspešno. Ekipa Allegheja, ki je imela v vratih odličnega finskega reprezentanta Valtonena, je bila premočan nasprotnik za mlade igralce Kranjske gore. Ti so sicer zapravili številne lepe priložnosti pred gostujočimi vrati, toda vratar gostov je bil nepremagljiv. Zlasti uspešno so zaigrali domači igralci v drugi tretjini, ko so se otresli začetne nervoze. V ekipi gostov je igral tudi bivši član Jesenic Viki Tišler, ki uspešno trenira in igra v Italiji. bef AMD TRŽIČ ČETRTI V Savskem Marofu je bilo ekipno državno prvenstvo v motokrosu. Tekmovanje je potekalo v razredu do 125 ccm in v razredu do 250 ccm. V razredu do 125 ccm so zmagali predstavniki AMD Orehova vas, Tržič je bil tretji. V razredu do 250 ccm ie zmagal Karlovac, Tržič pa je bil peti. V skupni uvrstitvi pa je zmagal Ptuj, Tržič pa je bil četrti. TRETJA ZMAGA HUNTA Z VN Japonske na dirkališču Fuji se je končalo letošnje svetovno prvenstvo avtomobili-stov formule 1. V odsotnosti Laude, ki si je naslov svetovnega prvaka zagotovil že pred to dirko, je zmagal bivši svetovni prvak James Hunt. Hunt je blestel že na treningu, saj je za Američanom Andrettijem, ki je imel tudi na tej dirki veliko smolo, dosegel drugi najboljši čas. Končni vrstni red za svetovno prvenstvo: 1. Lauda (Avstrija, ferrari) 72 točk, 2. Scheckter (JAR, wolf) 55, 3. Andretti (ZDA, lotus) 47, 4. Reutemann (Argentina, ferrari) 42, 5. Hunt (GB, mclaren) 40, 6. Mass (ZRN, mclaren) 25, 7. Jones (Avstralija, shadow) 22, 8. Nilsson (Švedska, lotus) 20; firme: 1. Ferrari 95 točk, 2. Lotus 62, 3. Mclaren 60, 4. Wolf 55, 5. Brabham 27, 6. Tvrrell 27, 7. Shadow 23, 8. Lieger 18. TP Glasu plaketa HK Jesenice Jesenice — Hokejski klub Jesenice je ob proslavljanju 30. obletnice hokeja pod Me-žaklo podelil plakete tudi vsem, ki so na najrazličnejše načine pomagali pri razvoju jeseniškega hokeja. Upravni odbor ie na zadnji seji sklenil, da se plaketa podeli tudi sredstvom javnega obveščanja, med katerimi je tudi uredništvo Glasa iz Kranja. Enako plaketo so prejeli 2elezar Jesenice, Radio Triglav Jesenice, RTV in drugi slovenski časniki. J. R. Peter Brumen: Vzpon h košarkarskemu vrhu KRANJ — V soboto ae bo začelo tekmovanje v alovenski moiki košarkarski ligi. Med najboljšimi slovenakimi vrstam', ki se bodo borile za najboljša mesta in za naslov republiškega prvaka, je tudi kranjaki Triglav. Njihov start bo jutri v Trbovljah, kjer bodo igrali prvič a pomlajeno postavo in pod »taktirko« novega trenerja z enim od kandidatov za osvojitev naalova Rudarjem. Novi trener Triglava je poklicni trener Peter Brumen. Kot košarkar se je Brumen začel a tem športom ukvarjati pri mariborskem Braniku. Tu je tudi začel leta ltftt in igral nato vse do leta IMS. Ker je bilo takrat malo sodniškega kadra, je v tem času sodil tudi pionirske tekme in v tem neprijetnem »poklicu« je prišel do zveznega ranga. Preselil se je v Ljubljano. Po nasvetu takratnega trenerja ljubljanske Olimpije Mika Pavloviča je pričel vaditi vrsto pionirjev. S temi mladimi igralci je bil dvakrat republiški prvak. Nato ae je resno poavetil trenerskemu delu, čeprav ao mu obetali odlično sodniško ksriero. Postal je dober trener in po odhodu tedanjega trenerja moške ekipe Olimpije Lazarja Lečiča je Peter postal prvi trener tega moštva, ki ima bogato zgodovino prvoligaških in mednarodnih uspehov. Tudi on je vodil moštvo uapešno in to v košarkarskih aezonah 1974, 1976 in 1976. Ko je prenehal v Ljubljani, je odšel kot trener v zamejstvo. V Italiji je J»omagal pri razvoju košarke pri tamkajšnjih slovenakih športnih društvih. Ker pa e spoznal, da je tuji »kruh« težji od domačega, je začel razmišljati o povratku v domovino. Julija ao mu Kranjčani ponudili delo poklicnega trenerja. Po razgovorih a TKS in KK Triglav je z delom pričel ta mesec. »Čeprsv članska ekipa v Trbovljah ni uspela, da bi ai v igri s selekcijo Dolenjske zagotovila ponovni prodor med drugoligaše,« pravi Peter, »nieem obupal in spremenil svojega mnenja o ekipi, od katere pričakujem še večjih uapehov. Cilji ao dolgoročni. Če trener ostane brez polovice moštva, si res ne more veliko obetati. V Trbovljah se je od igranja poslovil Mavric in na prvem aestanku po trboveljskem neuspehu so izrszili zeljo, ds prenehajo z izgranjem še Košir, Strekelj (vrnil se je k Lokainvestu — op. p.), Nagy in začasno tudi Lipovac. Prav zaradi tega pa sem bil primoran, da sem .zakrpal' moštvo z mladinci, ki ao te vrste te preraali. »Fantje trikrat na teden marljivo delajo in igrajo prijateljske trening tekme. Zavedajo ae, da le marljivost lahko da tisto, kar ae od njih pričakuje. Starost v ekipi je raznolika in pri tem imamo dolgoročni plan. Iz te raznolike vrste pa se v razdobju od treh do petih let da napraviti marsikaj. Takrat naj bi začeli .obirati sadeže' mojih dolgoročnih načrtov. In če me bodo pustili delati tako kot sem si zadal, potem bo vae to uresničljivo.« »V Kranju imam dobre pogoje za delo, manjka mi le dopoldanskih vadbenih ur. Takrat je treba individualno delati s tistimi igralci, ki imajo svoje delovne obveznosti v popoldanskem času, in pa s študenti. Če bomo premostili tudi te težave, bodo pogoji za trening akoraj idealni. Potem ae bomo lahko pogovarjali, da bomo uspešni tudi v višjem tekmovanju kot je slovenska liga.« Brumen je poln načrtov. Kako jih bo uresničil, ni samo njegova stvar. Vsi tisti, ki mislijo, da bodo s prihodom poklicnega trenerja »zidali gradove v oblakih« že takoj na začetku, ae krepko motijo. Treba je puatiti času čaa Tn ne si obetati takojšnjih uspehov. Petra je treba puatiti delati in ne zagnati vik in krik po vsakem neuspehu. Košarka v gorenjski metropoli ima tradicijo uspehov in še jih bo imela. D. Humer Z nastopa kitajskih plavalcev v Kranju — Foto: F. Perdan Kitajci odlični plavalci Kranj — Mladinska sekcija Kitajske v plavanju že nekaj dni gostuje v Jugoslaviji. Po uspešnem nastopu so Kitajci v torek nastopili v kranjskem bazenu, v sredo pa še v Ljubljani. Srečali so se z mladimi plavalci in plavalkami slovenskih klubov. Na začetku priprav za zimsko sezono so pripravili kvalitetno plavalno prireditev, kjer sta se mladi Kranjčanki Matija Kosirnik in Vesna Praprotnik izkazali z novima državnima rekordoma. Kosirnikova je s časom 2:47,70 na 200 m hrbtno dosegla rekord SFRJ v konkurenci mlajših pionirk B. Praprotnikova pa se je izkazala na 100 m delfin, kjer je dosegla odlični čas 1:16,22 in s tem nov rekord SFRJ za mlajše pionirke A. Naš najboljši plavalec Borut Petrič je imel v Kitajcih dobre tekmece. Medtem ko je na 400 m kravi z lahkoto zmagal, mu je na 100 m kravi komaj pripadla zmaga. Prvo mesto je zasedel pred Kitajcem le za 6 stotink sekunde prednosti. Obe reprezentanci (Kitajska in Slovenija) je v torek zvečer sprejel predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič. Avto moto društvo Podnart objavlja razpis ZA ODDAJO PROSTOROV ZA OPRAVLJANJE AVTO-KLEPARSKE OBRTI. Prostori so v domu AMD v Podnartu. Najem se prične s 1.1.1978 Informacije daje Šolar Franc, Podnart 12. Plamene ponudbe poslati na AMD Podnart do 15. 11. 1977. Rezultati: moški: 400 m kravi: 1. Borut Petrič (SRS) 4:14,52, 2. Hun Vi Tung (Kitajska) 4:20,76, 3. Marko Agrež (SRS) 4:29,17; 100 m prsno: 1. Van Lin (Kit.) 1:06,36, 2. S ju Pin (Kit) 1:07,95, 3. Tomaž Rodič (SRS) 1:15,29; 200 m hrbtno: 1. Tan Čun (Kit.) 2:15,08, 2. Boris Novak (SRS) 2:25,69, 3. Miran Kos (SRS) 2:28,07; 100m delfin: 1. Ro Čao In (Kit.) 57,21, 2. Borut Petrič (SRS) 59,98, 3. Li Dia Džun (Kit.) 1:01,65; 100m delfin: 1. Borut Petrič (SRS) 54,66, 2. Go Zuj San (Kit.) 54,72, 3. Jao Čen Die (Kit.) 55,30; 4.100 m mešano: 1. LR Kitajska 4:02,19, 2. SRS Čat, 21, 3. Ljubljana 4:49,03, 4. Triglav 5:02,90; ženake 400 m kravi: 1. Tatjana Blašič 5:02,80, 2. Polona Kolen. 5:07,69, 3. Tina Krašovec (vse SRS) 5:08,17; 100 m prsno: 1. Lian Sju Cun (Kit.) 1:19,51, 2. Barbka Stembergar (Triglav) 1:19,73, 3. Maja Rodič (SRS) 1:22^1; 200 m hrbtno: 1. Tatjana Blažič (SRS) 2:33,45, 2. Cen Feng In (Kit.) 2:44,04, 3. Polona Kolenc (SRS) 2:46,64; 100 m delfin: 1. Hu Hua (Kit.) 1:10,50, 2. Vesna Praprotnik (Triglav) 1:16,22. 3. Pika Meško (SRS) 1:16,32; 100m kravi: 1. Lin Ja Fang (Kit.) 1:02,85, 2. Sabina Meskar (SRS) 1:04,19, 3. Barbka Stembergar (Triglav) 1:04,83; 4xl speševalnega in izobraževalnega mena. ena. Načrtovane so številne novosti. Zunanji razstavni prostor bo povečan za okrog 8000 kvadratnih metrov, zato so možnosti za organizacijo razstave in tudi prodaje plemenske živine. Načrtujejo ureditev sodobnega hleva in posebno razstavo o vzreji drobnice, predvsem ovac, za katerih rejo so na Gorenjskem pogoji. Novost bo tudi ocenjevanje sirov in drugih prehrambenih izdelkov domačih in tujih proizvajalcev. Prijetna popestritev pa utegne biti tudi predstavitev lovstva in čebelarstva ter drugih panog, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom. J. Košnjek Referendum o združitvi zdravstva — 24. novembra Več kot dve leti trajajoča akcija za združevanje gorenjskega zdravstva, se zdaj zaključuje, vendar pa v zdravstvenih delovnih organizacijah razprava še vedno teče, vendar sedaj bolj usmerjena v ocenjevanje, ali so imeli zdravstveni delavci dovolj možnosti za seznanjanje s pripravljenimi predlogi za združitev ter s cilji, ki si jih je zdravstvo s to združitvijo zastavilo. Tako je tudi politični aktiv Združenega zdravstvenega doma Kranj v začetku tega tedna ocenil vse dosedanje priprave na integracijo ter vse pripombe na drugi predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v DE Zdravstveni domovi in Zavod za socialno medicino in higieno. Ugotovili so, da je kljub sedanjim resnim pripravam morda še vedno kaj nerazčiščenega: v tem času, ki do referenduma še preostaja, naj bi še dodatno informirali delavce o vseh nejasnostih, ki se morda pojavljajo: vprašanja o tem, kaj bo boljše po združitvi, ali bo zdravstvo cenejše in podobno ne smejo ostati le retorična vprašanja. Vsakomur bi moralo biti jasno, da se s podpisom samoupravnih sporazumov, ki prinašajo v prvi fazi le statusno spremembo, vsebina ne bo spremenila že čez noč; prinašajo pa možnosti za boljše delo in predvsem boljše poslovanje, ter takšno organizacijo, ki naj prinese tako zaželeno cenejše zdravstvo. Z združitvijo v sedaj predlagane oblike — tri organizacije združenega dela in eno sestavljeno organizacijo pa se ne zapira možnosti kasnejšega formiranja tozdov, kjer bodo za to Mesec knjige v Škofji Loki V okviru meseca knjige so prejšnji teden v škofjeloški knjižnici Ivana Tavčarja uredili obširen oddelek družboslovne literature s posebnim poudarkom na izboru marksistične literature. Vse knjige so katalogizirane in obsegajo preko 25 m polic. Zbirko so si ogledali tudi udeleženci seminarja aktiva vodij za idejnopo-litično usposabljanje osnovnih organizacij ZKS, ki so na seminarju govorili tudi o delu in ureditvi marksističnih zbirk v podjetjih in krajevnih skupnostih. Podobne zbirke bodo urejene tudi pri izposoje-vališčih v Žireh (ko bodo zagotovljeni novi prostori za knjižnico) in v Železnikih. Čim prej bo treba rešiti problem prostorske stiske tudi v Škofji Loki, ker je še mnogo družbenopolitičnih knjig v čitalnici in skladišču in tako ne pridejo v roke bralcem neposredno. Ob mesecu knjige bo knjižnica sprejemala tudi kolektivne obiske šol in vrtcev. J. K. možnosti. Nekatere se nakazujejo že sedaj, na primer tozd zobozdravstva v ZD Kranj, verjetno pa bodo zamisli o tozdih dozorele še v drugih zdravstvenih organizacijah. Vsekakor pa je 24. november, ki je sedaj določen kot dan referenduma za združitev, dokajšnja prelomnica za delavce v zdravstvu, da začnejo v soglasju z uporabniki učinkovito spreminjati vsebino svojega dela. L. M. KRANJSKA DRSALNICA Kranj — Komaj čakam, da pride mrzla, poledenela zima, da bom imel spet nekaj fletnih trenutkov zabave na Jelenovem klancu. Postavil se bom ob »šten-ge«, ki vodijo dol k nekdanjemu zavodu za socialno in zdravstveno zavarovanje, in opazoval, kako se bo moški in ženski svet drsal dol po tistih maratonskih stopnicah. Ze danes menda niti ena ni cela, vse so luknjaste, zanemarjene in potrebne popravila. Upam le, da jih zdaj ne bodo šli popravljat, ker bom tako ob imenitno zabavo, ki se mi tam okoli obeta. Vsakomur, ki bo brez zlomov in zvinov prikolovratil tja dol, bom od srca čestital in mu priporočil honorarno delo v cirkusu, kajti hudimano okreten moraš že biti, če so ti tiste stopnice pravi špas. VIK IN KRIK Brezje — Prebivalci Brezij naj bi se na nedavni seji domenili, kako bo kaj z avtobusnim postajališčem, ki povzroča precej hude krvi. Ali postaviti novega ali pa starega ukiniti? Mnenja so bili, da je treba upoštevati statut krajevne skupnosti in seveda interese uporabnikov postajališča. Pa je bila seja prekinjena, zaustavljena zaradi nekaterih, ki so svoje mnenje hoteli uveljaviti na vsak način, z vsemi sredstvi in so se ogrevali za prepričevalno kričanje. Bil je strahotni vik in krik, predsednika so utišali. Sejo bo potrebno ponoviti. Jasno, da ni prav. Metoda zgrešena, z vikom in krikom se ničesar ne doseže, kvečjemu nasprotni učinek. Če so se drli kot srake, bi jih enostavno ven vrgli. Škoda, da mene ni bilo — za »vunbaciteljstvo« sem kar pripraven . . .