Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 23. julija 1924.
Leto XXX¥8I.
Izhaja vsako (rado ob 6 zjutraj. — Cen« 38 Din z« ccto leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna ftevilka 1 Din. — V inserotnem delu vsak« drobna vrstica ali ni« prostor 10 Din.
Spisi in dopisi s« pošiljajo (Jredniitvu Domoljub«« naročnin*! reklamacije in inseratl p« UpravnUtvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjev« ulica.
Tretja kriza.
V Četrtek dne 17. julija je stari Pašič letos že tretjič padel. Prvič je padci 20. marca, ko so prišli v Belgrad prvi Radičevi poslanci. Drugič je padel 12. aprila, ko je bil prelomil dano besedo in nt hotel potrditi ostalih hrvatskih poslancev, ki so predložili svoja pooblastila in je na svojo roko razgnal skupščino. In tretjič je padel pretekli četrtek,
Pašič pada kot predstavi tel j veiesrb-:<Uega centralizma. Pašič bi bil kot predstavnik velesrbstva že zdavnaj tudi oble-£at, če bi mu pri vsakem padcu na pomagali na noge izdajalci, udje našega lastnega naroda. Prav je, da 31 tudi to vedno in vedno kličemo v spomin, Pašič bi bil obležal že leta 1921., če bi ne bil dobil 12 slovenskih samostojnežev in liberalcev, ki so rešili njega in njegovo centralistično ustavo. Drugo izdajstvo nad svojim ljudstvom so zagrešili slovenski liberalci letos v marcu, ko so v odločilnem trenotku preskočili iz svoje lastne stranke Pašiču na pomoč. Tretje in najgrše izdajstvo pa »o zagrešili naši žerjavovci v tej kratki dobi Pašič-Pribičevičeve vlade. Ko so zmage pijani dvignili svojo zločinsko roko na lastne brate in streljali, ubijali, ropali, požigali in kradli. Zapomnimo si dobro ta dva meseca žerjavovega gospodova v Sloveniji, da ne bomo nikdar več zaslepljeni, dajali svojega zaupanja tem aajgršim izrodkom našega naroda.
Orjuna je pretekli teden divjala dalje. Dne 14. t. m. so Orjunci napadli somišljenika SLS bivšega tajnika okr. glavarstva v Logatcu g. B u d i n a. Budin je s svojim znancem sedel v gostilni in ko je odhajal domov, ga je v temi Orjunec udaril s pestjo po licu. Pristopili so šc drugi Orjunci in osamljenega Budina tako pretepli, da je moral v bolnico.
Štirje Orjunci so »aretirali« nekega fanta in ga gnali na policijo, češ, da je nevaren komunist. Izkazalo pa se je, da je Aeka orjunska baraba napravila fantu »strah«, ker sta si bila v laseh.
Na Martinovi cesti v Ljubljani je pet oboroženih Orjuncev napadlo delavca 1 ometa. Oddali so dva strela. Napadeni
je le po srečnem naklučju ušel orjunskim kroglam.
Orjunci so se pripravljali na generalni napad na Jugoslovansko tiskarno in dniga podjetja, ki so v rokah katoliških organizacij. Zlasti kakor hitro bi dobila vlada Pašič-Pribičevič volivni mandat, bi žerjavovci v Sloveniji za vsako ceno hoteli uničiti naie časopisje, potem pa bi zapodili svoje podivjane bande na deželo morit in plenit vse kar ne bi mislilo in volilo, po orjunski volji. Gorje narodu, če bi bila vlada Pašič-Pribičevič obstala še nekaj mesečevi Koliko krvi bl bilo še teklol
Jugoslovanski klub, ki na čelu vse opozicije vodi parlamentarno borbo proti centralizmu, korupciji in nasilju pa tudi po zadnji neugodno rešeni vladni krizi in v dobi nasija ni odnehal. Neustrašeno so iši poslanci v Celju obsodili pred vsem svetom zločine žerjavovih plačancev in zahtevali povratek miru in reda tako odločno, da je Baltičeva policija zaplenila časopisje, ki je objavilo njihove resolucije. Klic naših ljudskih zastopnikov je odjeknil tudi med poštenejšimi Srbi in — Pašič je tretjič padel. S Pašičem pa je padel Pribičevič in z njim slovenske izdajice okoli žerjava. Kakor stvari stoje, ko to pišemo, še ne moremo vedeti, ali je Pašič končno-veljavno položen ob tla. Toda zdi se, da je čisto gotovo, da je popolnoma odletel Pribičevič. In če se Pribičevič več ne povrne k oblasti, bo naš narod hvaležen svojim poslancem, ki so ga rešili žerjavovih grozovitosti in mu povrnili mir in red. Naj pride za tem kakršnakoli vlada, mi pravimo: Orjuna mora izginiti, mir in red se morata povrnStil
Novi župani.
V škofji Loki je bil izvoljen za župana ponovno g. Jožef Hafner, za svetovalca pa Sušnik, Babic, Planina in Ziherl. Vsi izvoljeni so odločni pristaši SLS.
Blagovica. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan g. Janez Š t r e k a r, odločen pristaš SLS. Tudi vsi štirje svetovalci so pristaši SLS.
Za občino Podgorica jo bil 8. julija t. 1. izvoljen za župana dosedanji župan Ivan S o j e r, pristaš SLS.
V	Višnji gori je bil izvoljen 8. julija posestnik Franc Koricki za mestnega župana. On in vsi izvoljeni svetovalci so zavedni pristaši SLS. Znani Žerjavov plačani agitator, mesarjev Lojze bo moral 5® zopetna tri leta hraniti v predalu že tiska-« ne vizitke: Alojz Turk, župan, Višnjagora. Take si je nabavil že pred tremi leti. Liberalcem je pri nas odklenkalo.
Na Trati v Poljanski dolini je bil ia« voljon za župana v nedeljo dne 6. julij« Franc U r š i č, posestnik na Hotavljah št. 25, odličen pristaš in organizator SLS v. Poljanski dolini. Za občinsko svetovaloo so bili izvoljeni: Martin Vodnik, Fr. Šraj, Josip Šubic, Ivan Dolinar, Janez Bogataj in Martin Božnar, vsi navdušeni naši možje. Občina Trata je dobila v teh vrlih možeh občinsko predatojništvo, s katerim ja zasiguran gospodarski in kulturni napredek občine.
V	Jančah se jo 10. t. m. vršila volitev župana in svetovulcev za občino Trebe-Ijevo, ki obsega župnije Jftnče, Štango in Prežganje. Za župana jo bil izvoljen dosedanji vrli župan Jožef Gale, odličen pristaš SLS.
V	občini Ovšiše (okraj Radovljica) je bil izvoljen 10. t. m. za župana odličen pristaš SLS Anton Š p en d a. Tudi vsi štirje svetovalci so odločni naši možje.
V	Krašnji je bil izvoljen za župana dosedanji župan g. Franc U r a n k a r, odločen pristaš SLS. Prav tako so tudi svetovalci odločni pristaši SLS.
Leše. Za župana naše občine je bil v nedeljo, dne 6, julija, izvoljen dosedanji župan g. Anton Bohinjec, za svetovalce pa Valentin Valjavec, Jakob Justin in Rudolf Kleindienst. Vsi odločni pristaši SLS.
Kranjska gora. Dne 13. t. m. jo bil za župana vnovič izvoljen Josip L a v t i ž a r, odločen pristaš SLS.
Bohinjska Bistrica. Pri županskih vo>-litvah je bil izvoljen za župana pristaš SLS g. M a v r i č, in sicer z vsemi glasovi.
Moravče. V Moravčah pri Domžalah je bil za župana izvoljen Anton C e r a r, pristaš SLS.
Velika vas. V občini Velika vas, okraj Litija, je bil izvoljen za župana Jože! R i«, bič, nosestaik Iz Laz, odločen pristai SLS.	fc
Šmarje pri Jelšah. Za župana okoliške občine je zopet izvoljen odličen naš pristaš Josip S t o k 1 a s , kmet v Dvoru. Občinski svetovalci so: Jelc Matija, čakš Ivan, Bač Mihael in Novak Ivan, sami odločni prista-Si SLS.
Mavčiče. Pri nas ni bilo volitev. Sestavili smo na podlagi razmerja moči posameznih strank kompromisno listo, na kateri je bilo 13 pristašev SLS, 3 SKS in 1 sc-cijalist. Za župana je bil izvoljen prejšnji župan, vnet pristaš SLS. Istotako so naši somišljeniki tudi vsi trije svetovalci.
Kranjska gora. Pri županskih volitvah dne 13. t. ni. je bil za župana izvoljen odločen pristaš SLS Jože Lavtižar.
Lancovo. Pri nas smo ponovno izvolili ca župana prejšnjega župana Valentina Dežman, ki je odločen pristaš SLS. Tudi vsi svetovalci so naši.
Pri st. Jošhi nad Vrhniko je bil izvoljen za župana Jožef Grdadblnilc, za svetovalce pa Lovro Sečnik, Anton Maček in Mariin Košir. Vsi so odločni pristaši SLS.
Na Viru pri Domžalah je bil izvoda župan;, dosedanji župan Franc Kerč, pri-! Vta.š SLS.
V Horjulu jc bil izvoljen za župana i-Ivan. Bastič, dosedanji župan vrl somišljenik - LS. Tudi vseh 5 svetovalcev je iz listo
SLS.
Radovljica. Za župana našega mesta jo JzvoKi :! g. Vinko Resman, za svetovalce gg. Ivan Bukovec in Vinko Iludovernik, vsi trije odločni pristaši SLS. Pri občinskih volih ah 1. 1021 smo dobili župana in sveto-. \a!ce po žrefcu, sedaj pa so bili izvoljeni z absolutno večino.
Podhruška. Jakob Šuštar, Sela 9, župan. Vsi svetovalci so SLS.
Loke v Tuhinju. Blaž Frantiuj, Potok 9. Smartin. Fran Paulič, Buč 3.
Motnih. Karol Novak, Zajasovnik 9. Trojane. Gašper Cukljati, št. Goiard 18.
Sj). Koseze. Franc Capuder, Gorenje. Palovče. Lovro Podbevšek, Sp. Palov-
če 21
ca
Stranje. Mihael Kočar, Zagorica 2. Ristrišcn. Prelesnik Karol, Strahovi-
Loka. Franc Tavčar, Loka 46.
Trzin. Miha Čolnar, Trzin.
Depalavas. Janez Dime, Depalavas 5.
Breze vica. Cerar Janez, Žeje.
Podgorje. Anton Pavlič, Podgorje 17.
Zalog, Franc Stem, Zalog 24.
Rova. Jerman Alojzij, Rova 6.
Rafolče. Breznik Janez, Rafolče 20.
Zlatopolje. Janez Grošelj, Preserje, o. Lukovica.
Drtija. Ribič Franc, Brdo 21, Moravče.
Homec. Gregor Repanšek, Homec 2.
Jezersko. Anton Muri. — V vseh navedenih občinah so vsi svetovalci SLS.
Prevoje. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan Lovrenc Mav, odločen pristaš SLS. Tudi oba svetovalca sta pristaša SLS.
V občini Polica te bil za župana izvoljen Franc Štrubelj, posestnik s Peči. Vsi svetovalci so SLS.
Poljano nad Škofjo Loko. Za župana je bil izvoljen g. Ivan Dbeljak, posestnik, Visoko št. 2. Svetovalci pa so: Franc Perko, kovač, Inglič Matija, Franc Letničar, Rintar Anton, vsi £LS.
Poljane nad Škofjo Loko. 13. t. m. je
bil izvoljen za župana g. Ivan Debeljak, posestnik, Visoko št. 2. Svetovalci pa so: Franc Cerko, kovač in posestnik, Franc Setničar, posestnik, Bukovi vrh 31, Anton Pintar, posestnik, Lovsko brdo 3. Vsi, g. župan in gg. občinski svetovalci so odlični naši pristaši.
Dvor. Za župana je bil pri nas izvoljen g. Franc Travnik, Jama št. 11, Franc Koželj, Mačkovec 8, Franc Fabjan, Lašče št. 7. Vsi odločni pristaši SLS.
V	Ljubnem je bil izvoljen za župana g. Alojzij Cvenkelj. Tudi oba svetovalca sta SLS.
Na Mirni na Dol. je bil ponovno izvoljen za župana naš vrli pristaš g. Josip Bule. Tudi svetovalci so vsi pristaši SLS.
V	Brusnicah pri Novem mestu je izvoljen 'za župana odločen pristaš SLS g. Golob, za podžupana pa g. Ga/voda, tudi pristaš SLS. O tej občini jo Julro pisalo, da je večina odbornikov ua-strani JDS, v resnici pa se je izjavilo 13 za SLS, 4 pa po !ab!.ii izjavi ne pripadajo nobeni stranki.
Pri volitvah župana v Kresnicah je bil soglasno izvoljen poprejšnji župan g. Jožef Bokai i/. Poljan. Tudi bvetovalci so vsi oii SLS.
Tako vstaja nova množica naših prvih mož, ki prevzemajo v sedanjih težkih časih hudo nalogo, da branijo celico ljudske samouprava — neodvisno občino, čast jim I
SPOROČAMO P. N. OBČINSTVU, da se je
OBLAČI! NO v Ljubljani,
Stritarjeva ulica St. 5, PRESELILA v nove prostore v;<!cic Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti St. 7. Ob tej priliki sc zahvaljuje vsem njenim odjemalcem ra naklonjenost ter jih zajedno vabi, da si ogledajo njeno vfcliko novo zalogo vsakovrstnega manulakturncga MajSa v novih prostorih, zagotavljajoč jih najcencišc in najsolidn.-jše postrežbe.__4100
fiBgffigfl^BSggSggggj n» 11 ješ ~0iiitftiii«šn
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani
r. z. z 0. z.
ki se je PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem Irgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
najboljše
z ozirom na višino zneska in odpovedni čas
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. _ Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiS, stavbiSč in zemljišč v tu- In inozemstvu. -, Denar se naloži lahko tudi po požtmh položnicah.	5881
Srečo iščete? ^boate ak°bostc
^ i, J«..	kupovali v manuiakturni
rgovin! KRIŽAJ & KASTELIC, Logatec, ker le tam boste kupili res dobro blago in po nizki ceni.
Londonska konferenca in Nemčija. V sredo, 16. t. m. se je pričela v Londonu kon. ferenca (posvžt) onih držav, katere so neposredno zainteresovane na tem, kako so bo rešilo vprašanje nemške vojno odškodnine. O tem najbolj perečem vprašanju po svetovni vojni se je že veliko razpravljalo ali še nobena konferenca ni imela toliko upanja, da povoljno reši to vprašanje, kot ga ima ravno sedanja londonska konferenca. Konferenci prisostvujejo zastopniki Anglije, Francije, Amerike, Japonske, Belgije Italije, Jugoslavije (Gjurifc), Češkoslovaške' Rumunije, Grčijo in Portugalske. Konferenci predseduje angl. ministrski predsednik Makdonald, voditelj angleške delavske stranke. Nemčija ni bila povabljena k londonski konferenci; to pa zato ne, ker hoče antanta, da najprej sama prouči izvedbo takozvanega Dawesovega načrta in da sc šele potem pogaja z Nemčijo, ko najde sama soglasno stališče. To, da sc hočo postaviti Nemčijo pred gotova dejstva, je izzvalo v Nemčiji zelo neugoden vtis. Dočim je stala doslej nemška vlada oziroma nemške vladne stranke na stališču, da se Davvesov načrt sprejme brezpogojno, se je v zadnjem času v tem oziru pojavil razkol, ki utegne biti 7a Nemčijo usodepoln. Velik del — danes vladne — nemško ljudske stranke (Stinnc-c*" monarhistično krilo) se ie postavil na stališče nemških nacronnlcev, ki zagovarjalo stališča, da se Dawesov načrt sprc\me še-le tedaj, ko bo Francija izpraznila Po-rurje. Temu delu načeljuje sam zunanji minister dr. Stresemann, šef nemške ljudsko stranke. S tem je Stresemann spravil v 7.clo neljub položaj predsednika nem. vlade. dr. Marksa, načelnika nemške katol. strnake (centrurn). Dr. Marks je bil zategadelj prisiljen, da je da je pred zastopniki berlinskega časopisja izjavil, da vztraja nemška vlada vlada še nadalje na svojem prvotnem stališču. S tem pa se jo odkrito pokazal med tema dvema prvima ministroma velik prepad, ki bo moral prej ali slej Nemčijo privesti do težke vladne krize. V inozemstvu, zlasti v Franciji vsled tega z velikim zanimanjem zasledujejo, kako se bo razvil spor v nem. vladi. Obenem, ko je butnil na dan spor med dr. Marksom in dr. Stresse-mannnom, pa je začelo tudi časopisje nem; ske nacionalistične stranke ljuto napadati dr. Marksa. Nemški nacionalisti so dosedaj zahtevali odstop dr. Stresemanna, zdaj pa ko je ta spremenil svoje stališče, da se prikupi nemškim nacionalistom, so se vrgli na dr. Marksa. — Zdi se, da se strinja z dr. Stressemannovim stališčem tudi bavarsko vlada. Bavarski ministrski predsednik dr. Heid je namreč označil Davvesov izvedeniški načrt kot prevaro za nemški narod. Dr. Stresemann pa kot zun. minister na vse to molči. Iz vsega tega pa je razumljivo, da vzbuja dr. Stresemannnovo nezanes-, ljvo obnašanje zlasti v opreznih francoskin krogih precejšen dvom o njegovi zanesljiva s ti v zunanje političnih poslih. Za slučaj, o« pride v Nemčiji do vladne krize pa napove«
dajejo tudi nem .soc. dem. ostro opozicijo. 1'i groze vladi še iz drugih razlogov. Nemško delavsko mase so zelo razburjene, ker nem. vlada noče podpirati vvashingtonske konvencije o 8 urnem delavniku. Delavci zahtevajo, da se o tem razpiše ljudsko gla-vanje. Dalje napovedujejo najostrejšo borbo Davvesoveinu načrtu tudi nemški monar-histi. Njim pa gre za to, da na tem razbi-jojo nemško republiko. Kljub vsemu temu pa goji previdni dr. Marka še vedno veliko nade na tudi za Nemčijo povolen izid londonske konference. O poteku londonske konference je svet izvedel doslej še bore malo. Posvetovanja so namreč tajna; izdajajo se samo malobeeedna uradna poročila. Ko bo več poročil, bo tudi »Domoljub« kaj več povedal o njej.
Priprave za volitve predsednika republike v Ameriki. V združenih državah severne Amerike se vrše že dalie časa velike priprave za volitev predsednika republike. Zanj se borita zlasti dve stranki, republikanska in demokratska. Republikanska stranka je na svojem kongresu v Clevelan-du koncem preteklega meseca s 1065 glasovi od 1109 določila za predsedniškega kandidata dosedanjega predsednika Coo-lidgea, za podpredsedniškega kandidata pa znanega generala Davvosa, ki je predsedoval zboru finančnih in gospodarskih izvedencev, ki so določili višino in način odplačevanja nemške vojne odškodnine. Demokratska stranka, ki je skoro enako-močna, se doigo ni mogla odločiti za svojega kandidata, šele po 103 poizkusnem glasovanju se jo končno z dvotretjinsko večino glasov pogodila za John W. Davisa, bivšega ameriškega poslanik« v Londonu, čigar sliko danes prinašamo.
d Slovenci na Francoskem. Marsikomu Je morda neznano, da je lepo število slovenskih izseljencev tudi na Francoskem, zlasti na severu v premogokopnih deželah Pas de Calais in Nord. Njihovo število Je zlasti narastlo s priseljevanjem iz bližnje Nemčije, kjer so sedaj slabi zaslužki in splošno pomanjkanje. V Franciji pa so zaslužki razmeroma dobri. V Franciji zasluži delavec poprečno dvakrat toliko, kakor v Italiji. Slovenskih rudokopov je zlasti mno- , go v okolici mest Lens in Lievin. Za letošnjo Velikonoč so imeli v Lens-u prvikrat skupno službo božjo s slovenskim petjem. Dne 4. maja so imeli vdrugič skupno sv. mašo in jih je veliko pristopila k sv. obhajilu. Dne 18. maja pa so že ustanovili prvo katoliško delavsko društvo sv. Barbare.
Nov politični umor na Bolgarskem. V zadnjih dneh je vzbudil v Bolgariji velikansko pozornost umor voditelja bolgarskih ometov, Ivanova. V bližini jugoslovanske meje je bilo najdeno njegovo truplo grozno razmesarjeno. Roki sta bili odsekani tod telesa, trebuh pa preparan. Umorjenec Se imel na čelu vtisnjeno neko znamenje, ki je v vsej Bolgariji dobro znano, ter poceni maščvanje in kazen »Čeke«. Gotovo je bil Ivanov umorjen iz političnih vzrokov. Umorili so ga taki ljudje, ki so slični našim Orjuncem.
Revolucija v Braziliji. V Braziliji je revolucija. Med uporniki in vladnimi četami se vrše hudi boji. Mrtvih je že nad 3000 oseb.
Iz katoliške cerkve izstopajo. Pretekli teden so izstopili iz katoliške cerkve razni prvaki Orjuncev. V Slov. Narodu je vsak sporočil svoj izstop. Pri tej priliki je vsak po svoje sramotil ljubljanskega knezo-škofa.
d Orjuna in gostilničarji. Naš poročevalec nam poroča, da se pretežna večina gostilničarjev naravnost boji, da bi jeli zahajati v njihove lokale razni junaki iz družbe Orjuncev, češ potem izgube vse pametne in solidne druge goste. Kdo naj jim povrne škodo? Pribičevič — Žerjav —
John W. Daviš,
kandidat za predsednika Združenih držav S. A.
Kranjc? —» Za nas je to precej vseeno, kako bodo uredili stvar oni liberalni gostilničarji, kamor zahajajo Orjunci, ki pa se ne branijo tudi »klerikalnih« gostov. — Radi javnega reda pa bi bilo morda dobro rajo-niranje, kakor pri dimnikarjih. Kjer so Orjunci, pustimo jih v tistem kraju same, da se ometajo med seboj, pa bo Bosna mirna. Morda pridejo naposled sami do spoznanja, da je za nje le nekdanja kazina — sedaj kafana »Zvezda« — edino primeren kraj.
d Sveto pismo pred boljševiškim sodiščem. V Moskvi so člani komunistično mladinske zveze, ki so nedavno obsodili Boga, izvršili obsodbo tudi pad sv. pismom. V neki tovarni v Petrogradu je bila svečana razprava, ki je končala s tem, da je »sodišče« izreklo sledečo salomonsko razsodbo: »Treba je uničiti sv. pismo, ga odstraniti iz vseh knjižnic in knjigarn in pustiti samo toliko, kolikor ga je potreba za učenjake.«
•d V Lurd in v Paray le Monial (k svetišču sv. Marjete Alacoque) na Francosko ter v Limpias (k čudežnemu križu Kristusovem) na Špansko odpotuje koncem tega meseca duhovnik iz Slovenije. Ako ima kdo kake želje in naročila za te svete kraje, naj sporoči na naslov: Župni urad v Framu pri Mariboru.
Ples v šoli. Daleč so prišli italijanski liberalci. Po italijanskem šolskem zakonu je dovoljeno uporabljati šole za javne ple-. se, ako so združeni s šolskimi veselicami' Liberalni naučni minister je namreč mnenja, da je ples le telovadba in nič drugega. Telovadbo pa mora šola podpirati, zafe* mora podpirati tudi ples.
Bančni krah na Dunaju. Ena največjih! ! dunajskih bank Ullmann, se nahaja tik pred polomom. Krizo banke so baje povzroi čili ravnatelji, ki so na njen račun špekulirali in izgubili obenem vse. j Pokvarjena mladina. V Požegi je 17; letni gimnazijec, MIlan Matijevič iz ljubosumnosti ustrelil svojo sošolko Zoro Štamp-lovo. Morilca so zaprli.
d Napol bdi, napol spi. Časopisi pišejo, da živi na Dunaju zena, ki more z enim očesom spati, a z drugim ostane budna. Kadar spi njena desna stran, ne mora ; govoriti, a kadar spi samo njena leva stran, lahko govori in piše.
d Osemindvajsctletna žena, mati 24 otrok. 28 letna žena farmerja iz Kel Porta v Ameriki je imela že 24 otrok. Pretekli mesec je rodila trojčke, ki so že drugI trojčki tekom 5 let. Pred 4 leti je rodila ; dvojčke. Od vseh otrok jih je ostalo pri i življenju 10, med temi tudi zadnji trojčki d Strahovit požar v Mesini. Italijansko ; mesto Mesino je zadela strašna nesreča. Kakor znano, je bilo to mesto 1.1908. porušeno od potresa. Sedaj je požar, ki so ga baje zanetili otroci, oziroma učiteljiški dijaki, uničil polovico mesta. Učiteljišče, kjer, se je požar začel, cerkev in bližnja okolica je bila takoj upepeljena. Požar je zahteval tudi veliko človeških žrtev.
d Cerkveni rop. V Črešnjevcih v Prekmurju so vlomili predrzni roparji v tamkajšnjo cerkev. Razbili so tabernakelj in so odnesli zlato monštranco, vredno 20.000 dl-nirajev. Na oltarju so pustili listek, na katerem je bilo napisano, da je boljše, da se zlato raztopi, kakor da leži. Orožništvo j® predrznim lopovom že na sledu.
d Krompirjev kralj. V Kirtonu na Angleškem je umrl v starosti 83 let Viljem Dennis. Bil je največji pridelovalec krompirja. V mladosti je bil navaden dninar, potem si je kupil par akrov zemlje in postal samostojen 1. 1870. Prideloval je krompir na 7 akrih (5 oralih) zemlje. Trideset
Dobro in poceni
se kupuje r manulakturni trgovini A, & E. SKABERNE Ljubljano, Mestni trg^lO.
Jet pozneje je imel tritisoč akrov zemlje in dobil priimek »krompirjev kralj«.
d Postava je postava. Bogata Američanka Teodora Vernher je preteklo zimo prišla v Italijo na potovanje, kjer se je dalj časa mudila. Na potovanju je dala življenje otroku, ki ga je smatrala seveda za poštenega ameriškega državljana. Postava pa je rekla drugače in ko se je mati vrnila v Ameriko z otrokom v naročju in povedala, da je rojen v Italiji, postava ni pustila otroka noter, češ da je Italijan in da mora imeti dovoljenje, da se naseli v Ameriki. Mati je morala ostati z otročičem na Ellis Is-land-u in čakati, da se zopet odpre Amerika za Italijane. Anierikanci ga res pihnejo.
d V pričakovanju smrti zaspala. Dva mlada prismojenca iz Ratisbone, ki sta se naveličala »križev tega sveta?, sta sklenila skupno umreti. Da jim pa v zadnjem momentu ne zmanjka sil in poguma, sta se podala najprej na dobro kosilo, katerega 6ta zalila /. najboljšim buteljčnim vinom. Nato sta se zvezala skupaj in sta se vlegla na železniške tračnice proge Ratisbona — Monakovo ter tako pričakovala vlaka, ki bi ju rešil zemeljskih nadlog. Toda vlak je že šel mimo in tako sta v pričakovanju zaspala. Neki čuvaj jih je kasneje tako našel in jih izročil policiji.
♦«mtM>l»MMm»t<»»»Mt»HmMIM»t«KM
Evharistični shod za litijsko dekanijo bo v Šmartnem 9. in 10. avgusta t. 1. V soboto 9. avgusta bo zvečer ob 7. govor in molitvena ura za bližnjo okolico, v nedeljo zjutraj ob 5. govor in sv. maša, ob 10. govor in sv. maša na trgu pred cerkvijo. Popoldne ob 2. govor pred cerkvijo, slovesna procesija z Najsvetejšim in zahvalnica. Poživljamo vse župnije v dekaniji, da se v častnem številu udeleže proslave presv. Rešnjega Telesa z banderi in družbenimi zastavami. Opozarjamo tudi, da bodo isti dan sestanki posebej za može, žene, fante in dekleta. Natančnejši vspored objavimo pravočasno.
MED BRATI IN SESTRAMI.
Novice iz Gorice. Italijanski goriški občinski svet bi rad videl, da bi se Gorici priključile okoliške slovenske občine Pod-gora, Št. Peter, Solkan, štandrež in Ločnik. Slovenci iz omenjenih občin se seveda temu odločno ustavljajo, ker predobro poznajo tlačansko usodo 8000 tisoč 6vojih bratov v Gorici, katere ne marajo biti še oni deležni. — V soboto, 12. t. m. je priredil član ljubljanske opere goriški rojak g. Marij Šimenc v Trgovskem domu slovenski koncert, ki je izborno uspel in 60 nanj vsi goriški Slovenci ponosni. — V pritličju Trgovskega doma je razstavil akademični slikar prof. Fr. Kopač nekaj svojih slik. Vstop k
razstavi je prost; poset povoljen. — 19. t. m. se je pričelo v Gorici zborovanje slovenskih in hrvaških učiteljev iz Julijske krajine. Zborovanja trajajo dva dni.
Dobričič, jugoslovan. konzul na Reki. Jugoslovan, zunanji minister dr. Ninčič je imenoval za konzula na Reki g. Dobričica, brala črnogorskega katol. škofa. O njem pravijo, da se je bil v diplomatski službi v Pečuhu izkazal kot izboren diplomat. Skrajni čas je že bil, da pride zastopnik jugoslovanske države na Reko.
Plemeniti nameni. Goriški, tržaški in poreški škof so sklenili, da ustanove zasebno gimnazijo (deško semenišče), ki bo v prvi vrsti namenjena vzgoji slovenskega in hrvaškega duhovniškega naraščaja. Letošnjo jesen se bo otvorila v Gorici samo pripravnica, prihodnje leto pa že tudi 1. razred zasebne škofijske gimnazije. Učni jezik bo sicer italijanski, ali tudi materinemu jeziku se bo posvečala največja pažnja. Del stroškov bo kril škofijski ordinariat, del pa starši gojencev.
Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je melo pred kratkim svoj občni zbor. Na njem so se obravnavala najbolj pereča politična in gospodarska vprašanja; zlasti se je obširno razpravljalo za naše brate onkraj Karavank najbolj važnem šolskem vprašanju. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Petek, sloven. deželni poslanec.
VOJAŠKE ZADEVE.
Popisovanje in pregledovanje živine in vozil ne bo. Zadnjič smo poročali, da se ima v naslovu omenjeno pregledovanje in popisovanje izvršiti letos v avgustu in oktobru. Pretekli teden pa je vojaška oblast to naredbo preklicala in pregledovanje in popisovanje odgodila na prihodnje leto. — Svetujemo merodajni oblasti naj vsako naredbo, predno jo izda, dobro preštudira in premisli, da je ne bo treba preklicevali. Tako se pa s takimi fermani le vašim županom napravlja ogromno nepotrebnega dela. Pred kratkim so že morali sestavljati spiske voj. obvezancev od 20. do 50. leta starosti radi napovedane prisege, ki je bila nato odpovedana. — To nezmiselno izdajanje in preklicevanje raznih naredb je znak popolne nesposobnosti upravni oblasti.
Kdaj bo vpoklicana mornarica? Re-kruti, ki so bili lani potrjeni k mornarici, bodo vpoklicani v oktobru. Tisti pa, ki so bil potrjeni letos, pa še ne bodo vpoklicani.
Vprašanje: Koliko je treba kolkovati prošnjo za vojaške dopuste? Kdo ima pravico do dopusta? Ali je mogoče izprositi dopust za vojaka, k je v bolnišnici? Kateri
»Uradni list« vee to natančno določa? A P. V.
Odgovor: Prošnjo za dopust, kakor tudi vse druge prošnje je kolekovati s kole-kom za 5 Din, kar smo že poročali v »Dol-moljubu«. — Glasom zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ima vsak vojak pravico do najmanj 15 dni dopusta po preteku šestih mesecev od dne, ko je stopil v kader. Pristojni poveljnik mu lahko dovoli tudi več. Razume se, da dobi dopust lahko tudi iz bolnišnice, ko okreva. To je pač odvisno od dotičnega poveljnika. Določbe o koleko-vanju vsebuje zakon o taksah in pristojbinah, ki je objavljen v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 19. decembra 1923. (Štev. Ur. lista 113). Zakon o ustrojstvu vojske in mornarice pa najdete v »Uradnem listu« štev. 96 z dne 17. okio bra 1923._
Vprašanje: Sem nezakonski ":>in in sem bil kot hranilec matere oproščen. Mati mi je umrla, stari oče pa še živi. Ali imam tudi kot hranilec starih staršev pravico do oprostitve? L. I. K.
Odgovor: Nezakonski sinovi morejo biti ped istimi pogoji oproščeni kot hranilci matere ozir. materinih staršev, če je mati umrla, kakor zakonski. V gornjem slučaju vložite prošnjo naslovljeno na poveljstvo ljubljanskega vojaškega okrožja in priložite vse potrebne priloge. O tem, kdo more biti oproščen in kakšna dokazila mora predložiti smo že pisali v»DomoIjubu«.
Sprejem mladeničev v artilerijsko pod-oficirsko šolo v Mariboru. Podoficiska šola v Mariboru bo sprejela 1. oktobra 200 gojencev. Sprejemajo se mladeniči pod sledečimi pogoji: 1. da so državljani kraljevine SI IS; 2. da so nad 17 in pot! 21 let stari; 3. da so dovršili najmanj 4 razrede ljudske šole; 4. da so lepega vedenja in nekaznovani; 5. da imajo za vstop v šolo dovoljenje staršev ali varuhov, potrjeno od občinskega urada in 6. da so neoženjeni. — Prošnje je vložiti do 15. septembra t. 1. pri pristojnem vojnem okrožju in jih je kolekovati s kolekom za 5 Din, priloge pa po 2 Din. Prošnji je priložiti: domovnico, krstni list, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, dovoljenje staršev ozir. varuha in potrdilo župnega urada, da ni oženjen. — Vsi prijavljeni kandidati morajo biti 25. septembra 1.1. ob 7. uri v šoli (Maribor, Kasarna »Vojvode Putnika«, Stritarjeva ulica radi zdravniškega pregleda. Kandidati, ki bodo sprejeti, polagajo takoj izpit iz čitanja, pisanja in osnovnih pojmov računstva. Prosilci dobe brezplačni vozni listek za tja in če niso tudi za nazaj. — Šolski tečaj traja 2 leti. Po dovršeni šoli se gojenci razporede kot podnaredniiki po artilerijskih polkih.
Schicht
Pravo Sc:lllC;lhLtO'¥0 - milo z znamko **Jelen€' je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime ^Schicht^ in na znamko Jelen"!
Izid volitev.
Volilni okraj Radovljica.
(Zaupnike S. L. S. prosimo, da nam morebitne napake sporoče, da bo statistika popolna.)
10
U
12
13 U
15
I—
17
18
Občina
Begunje
Bohinjska Bistrica
Breznlca
Dovje
Gorje
Kanina gorica
Kranjska gora
Kropa
Lancooo
Lesce
LeSe
OnsfiSe
Predtrg
RadoslJIca
Rateče
Ribno
Srednja saa
Število volivnih upravičencev
219
618
350
»49
840
110
398
138
189
231
95
110
256
87
173
174
410
708
Število volivcev
148
398
209
224
441
85
267
121
97
176
91
188
161
414
Število odbornikov
Število odbor-Dikovkl
pripadajo SLS
25
17
17
25
17
17
U
13
14
Naslovi kandidatnih list
Napredna gosp. delav. skupina SLS
Gospodarska lista
SLS
Nadstr. zveza bohinjskih prolet.
Združena JDS-NRS-NSS Neodvisna del. stranka JugosL SKS
SLS
Kmečko dol. obrtna skupina
SLS
Kmečka obrtniška del. zveza Gospodarska stranka
SLS
Združena delavska lista Gospodarsko delavska
SLS
Gospodarska stranka
Število
glasov
68 59 21
132 51 74 71 70
155 54
65 110 49
244
145
R2
Kmečki posestniki Mali posestniki in delavci Demokratska skupina Lista združ. mal. gosp. delavskih obrtnih slojev ter nameščencev in vpokojencev
Delavski kmečki blok Delavska lista SLS Gospodarsko obrtna lista SLS
Sporazumna
gospodarska SLS
lista
SLS
Združena gospodarska stranka
SSJ
Vaški sporazum
SLS
10
9
17
25
16
Neodvisna kmečka stranka Ljudska stranka Obrtna kmečka skupina
Delavska gospodarska lista SLS
SLS
SLS
Meščanska gospodarska stranka Uradniška lista
Gospodarska stranka
Kmečko del. zveza žup. Boh. Bela
Gospodarska stranka Ribno Gospodarska stranka vasi Selo
Gospodarska lista Kmetsko delavska lista SLS SLS Koprivnik Gospodarska-Koprivnik
45 _40 163
24
46
33
odbornikov
5* 3 1
8 3*
5 5 4
18 4
5 8 4
14
8 3
4 3*
11 8
Opomba
1 SLS, 4 JDS.
SKS
♦ Val SLS
PrlstaSl SLS
59 37
25
68 29
58 62 21 35
24
28 39
82 106
92 29 40
95 134 62
125 214 41 34
4 8
2
7*
2
7*
10
9 5* 8** 4«*»
7 13 3
*8SL8,2SKSinlSSJ
»♦ PristaS SLS
* 5 SLS ln 2 SKS
PrlstaSl SLS
1 prlsta? SLS
Samo 1 lista
Samo 1 lista
«4 SLS inl SKS »«1 SLS in 7 SKS *♦» 1 SLS in 3 SKS
Kratice: SLS = Slovenska ljudska stranka; SKS = Samostojna kmetijska stranka} SSJ = Socialistična stranka Jugoslavije.
Izmed 18 občin ima SLS absolutno vočino v 12 občinah. - Izmed 244 občinskih odbornikov, kl jih bilo treba izvoliti, jih pripada 139 SLS ali 56-9%. Samo SLS kandidatna lista ie bila vložena v 2 občinah (LeSe in Predtrg.) - V vseh občinah, razen v treh je vložila SLS kandidatne listo pod svojim olicielnim naslovom. - SKS ja vložila samo v 1 občini (Bohinjska Bistrica) pod svojim oficie nim naslovom kandidatno listo; JDS (liberalci) pa sploh nikjer. — Izmed 5108 volivnih upravičencev 16 občin, v katerih so se vršile volitve, se jih je vdeležiio volitov samo 3311 ali 64-84% vseh volivnih upravičoncov.
p Generali. Nezaplenjeni belgrajski list s Pravda« javlja: Pašič se boji, da bi ne dobil več vlade v roke. Zato je zaprosil pomoč pri oficirjih. 14. julija je imel Pašič na Topčideru pri Belgradu sestanek z oficirji in generali. Pašiču pomaga tudi radikalni minister Krsta Miletic.
p Preganjanje komunistov po celi državi je uvedla vlada. Aretirali so v Ljubljani vse načelstvo Neodvisno delavske stranke: dr. Lemeza, Makuca, Ostrca, Hlebca, Žorga itd. Zapečatili eo vse premoženje komunističnih organizacij in Delavski dom v Ljubljani. Istotako so preganjali in zaprli delavce po vsej Sloveniji, pa tudi po drugod v državi. Najstrožje tozadevne odredbe je izdal ljubljanski veliki župan znani liberalec dr. Baltič. Mi pa mislimo, da bi bilo veliko bolj poskrbljeno za red javno varnost v Sloveniji in da bi bilo tudi veliko pravičnejie, če bi se zaprli vsi tisti Orjunci, ki so morili v Trbovljah in Ljubljani, streljali v Podnartu in drugod, požigali v Trbovljah in izvajali nasilja celo nad javnimi organi. Orjuna je danes zrela za keho in ričet bolj kot vsi komunisti, ki so teh blagrov deležni.
p Ostudno gonjo uprizarja ^Domovina* in iJutro* proti ljubljanskemu g. kne-zoškofu. Prevzvišenega ne bomo branili, ker ga brani njihovo 25 letno pastirovanje in njegovo tako blagoslovljeno delo za naš nared. Opozorili smo le na to gnusobo naše bralce, ki imajo nov dokaz, kako upravičen je boj proti brezverskemu časopisju, zlasti če je tako strupeno in brezsramno, kot sta >Jutro- in i Domovina«. Ven s tem gnojem iz krščanskih hiši
p Sramotilne slike in pesmi proti duhovnikom prinaša >Doinovina«: Kdor bere in plačuje tak list podpira proliversko gonjo, gonjo proti duhovnikom, gonjo proti krščanski šoli, gonjo proti katoliški cerkvi. Kdor bere ^Domovino« naj se ne pritožuje nad podivjanostjo, ki danes pobija mirne ljudi. Sami podpirate divjake.
d Krvavi poboji z Arnavti. 15. julija je prišlo pri Kosovski Mitrovici do siinega boja med vojaki in žandarji in aroavfekim poglavarjem Adem Bejta, ki je gostoval s svojima tovarišema Mehmed Alija in Kur-ban Bajram. Hujdukom so prišle na pomoč kar cele vasi tamošnjih prebivalcev, tako da je stopila v akcijo tudi artilerija. Bilo je v borbi mrtvih 15 žandarjev in vojakov in okoli 200 Arnavtov, 12 žandarjev je ranjenih. Poglavar Arnavtov Adem Bejta je pa kljub temu ušel.
p Izjava. Podpisani izjavljam, da sem in ostajam pristaš SLS. Peter Sitar, obč. odbornik Mišače, obč. Ovsiše.
p Vzgledni nadučitelj. Na dan občinskih volitev se je nadučitelj Perko v Poljanah nad Škof jo Loko drl v volilnem lokalu: »Še tresli se boste pred Orjuno!« To je nežen vzgojitelj mladine!
p Našim županom in občinskim odbornikom. Že zadnjič smo pozvali naše občinske odbornike, da se v tistih občinah, kjer (Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj I)

PREČNA.
Pri zadnjih občinskih volitvah jo hotel liberalni volilni odbor našo stranko upiliti na «n mandat. Savno (aleo so je Blodilo pri predzadnjih občinskih volitvah. Ako so jc t« naredilo i« nevednosti, potem protestiram«, da pridejo Inki v volilni odbor, ki so na to »ie ne razumejo. Združeni nasprotniki so dobili £08 glasov. Zanimivo je, če primerjamo skupno število nasprotnih glasov t, narodno skupščino pri zadnjih volitvah s sedanjim. Takrat so nasprotniki dobili: SKS 137, JDS 37, NS II), K S6, SD '5, H 2, K 1; skupaj 207 glasov. Napredovali so samo za 1 glau, pa je bila taka bahariju. Grajo moramo izreči Čistim uašim somišljenikom, ki so ostali doma ter »cediš moško besedo. One pa, ki so se združili z nasprotniki avtonomije in s sovražniki sv. cerkve, pa iz srca ponrilujemo.
IX, VKLKSOVA.
Na 1- jnlija jo bilo gromciijc topiSev, da so jo razlilo po sosednih občina*, h katerim so naznanjali, da je danes izvoljen v Ve!<wcv*m iiipa-na šusteršičijane gospod Slemčov oče, kateri si jo tole! časti bo!j nego zdravnik zdravja. Kadar bodo zopet pol. iti kaki touiči, si lahka vsak misli? To je pil čast za očeta Sleme?.. Kaj se hoče V Čast komur č::st? Gospod Sleme je župan, seveda, da mu para nil Izšolan je v čitaiiju, v pisanju in računanju. Kar mimogrede navede iz poah črk šest slogov in dva kozla. Zato »o žllit. i:i liberalci, tako ponosni na svojega župana, da so tako lagali zoper SLS, kot še nikdar. Pri volltvl župana je padla beseda, da bodo pri prihodnjih volitvah Sli* popolnoma pogreta! Bomo videli!
KJK JE DRAGINJA?
Ce prepotujemo danes Siovesijc, vsaj prego Maribor—Ljubljana, spoznamo, da so mila, zlasti tudi po gostilnah, — napram cenam pred 4 meseci, procej pocenile. Najdemo pa v tej naši lepi Sloveniji kraj, kjer se ceno nc enemu in no drugemu blagu niti za Dinar ni°o znižale, temveč šo ct to »višale. Tisti lepi kraj, bodi celemu »veta povedano, jc Kranj in okolica. Navcdinio samo nekaj stvari. — Kosilo v gostilni i, juho. telečjo pečenko in sola-to je v Kranju 20 K dražji kot Ljubli.mi ali Mariboru. — Kaj pa trg? Jajca notirujo trg Maribor— Ljubljana 4—1.50 K komad. Tako tudi Z-grcb. Seveda v Kranju, kjer imajo gospodinje tako natančna oitsa, da jajc pri milimetru pomeri, prodno ga nese ca trg in seve, vsak milimeter 1 K dražji, so jajca — 5 K malo dcbeicjSa 6 K komad. Zelenjava. Videl sein, da je dobila neka ženska na Ljubljanskem trgu za 5 K enkrat vež salate, tudi rt aha, kakor pa v Kranju za 10 K. Pojdimo šc dalje. Mloko. Vemo dobro, da jc bil Zagreb svoj čao eentrum draginje, in danes je tam cona 1 litru mleka 12 kron; LjnHjnna—Maribor 13 K liter. In v Kranju? V najbližji vasi Kranja so ljudje še pred dvema tednoma plačevali liter mleka 15 K in komaj »c je krona
je več nasprotnikov organizirate v poseben klub SLS. Izvolite si takoj predsednika kluba, ki mora vsaj pred vsako sejo občinskega odbora sklicati naše odbornike k posvetovanju se pogovorite o vsem, kar se bo razpravljalo na občinski seji. Župan mora itak, ko skliče sejo vselej naznaniti dnevni red, tako, da že lahko v naprej veste, o čem se bo razpravljalo. Pri posvetovanju kluba naših odbornikov se natančno domenite, kako boste pri seji nastopali. Poskušajte povsod doseči med našimi možmi enoten nastop in zmenilo se, ali boste pri seji glasovali »za« ali »proti« posameznemu predlogu. Le tedaj, če boste držali disciplino, se boste lahko uveljavili, če tudi je v odboru mnogo nasprotnikov. Priporočamo se, da k posvetovanju kluba naših odbornikov, vabite tudi druge ugledne in pametne naše može, čeprav niso odborniki.
zbila pri litru, žo je neka gospodinja so izrazila, da raj mleko na cesti zlijo, kakor bi ga pa šo cenej« dala. — Kaj jc pa h stanovanji? V Kranju primernega stanovanja sploh dobiti ni; v okolici so pa dražja ket svila.
DRAGATUŠ.
V noči 8. t. m. je pri nas razsajal vihar, kaUor-šnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Izruval jo na stotine sadnih dreves iz zemlje in celo orjaškim hrastom ni pmanosel. Vinska trta in koruza leii polomljena in strta na tleli. Odpiral je okna in pobijal šipe, kakor da bi bil zato najet. Vet posestni-kom je razkril streho ia prevračal senike. Posebno voliko škodo je napravil posestniku Kocjanu iz Breznika, ki mu je novozgrajeno, z opeko krito hišo popolnoma razkril. V vaseh Obrh, Zapuclje, Nerajec in daljo proti Vinici in preko Kulpe na Hrvaškem, pa je tožil pobila vse poljsko pridelke tako, da ljudje pšenico in koruzo kosijo, kor je popolnoma uni-čeua, Pomoč v tej nesreči je nujno potrebna.
RADOMLJE.
Dno 22. junija smo imeli občinske volitve, katero so izpadle po želji ljudstva. SLS je dobila večino kiju!) vBera nanorom orjunašev, kateri so so zelo trudili pridobiti volilce za JDS. Tudi nesramnih Kit so so posluževali, kot n. pr. da bomo ml klerikalci pregnali g. župnika, ua bomo prišli do moči v občinskem doboru. Vidito g. dr. Potokar vaša politika vam jc pa (o pot unesla, dasiravuo ste sami šolali na četrta mesto, ker ste baje najbolj priljubljeni izmed vseli vaših kandidatov. Krasen pogled ko nam jo nudil na dan volitev, ko sta dva doktorja peljala za pazduho nekega delavca ter prijazno a njim kramljala, pa glej ga šmenta ali ee je dotični zmotil ali ie to napravil iz hudomušnosti, krogljica jo zdrknila v prvo skrinjico. Takih slučajev je bilo več. Omeniti pa moramo, da ni po doktorsko po končanih volitvah volilce zmerjati s hinavci in drugimi uelepimi priimki, kot je storil g. dr. Potoka*. Dr. Tr.impužov avtomobil Jo tudi vozil nazaj proti Kamnika z navadno brzino. Ko so se zavedli iz prvo osupnosti, so hitro vložili jrckurz«. Volilci, da ba-dete vedeli! Žo naprej »o dogovarjajo, da bodo v slučaju novih volitev sestavil: kar tri liste, da bi ja gotovo dobili večino. Opozarjamo vas žo naprej, da pa SLS no bo spreminjala list temveč ostane ena t. j. Pauiinova lista. Radomcljčani! Ali bodete res dopustili, da vam bodo še nadaljo gospodarili pri občini Potokarji. Čudno 60 nam jc zdelo, ko sta zbirala dva navdušena Orjunaša podpise občanov «a ;-. župnika, ker mi smo bili mnenja, da so Orjunaši in Sokoli proti duhovščini in klerikalci za duhovščino. Zato tia dobila podpiso no večini Orjunašov, ker mi smo mnenja, da bodo to stvar izvršili pošteni krščanski možje v slučaju potrebe, ne pa dva or-junska pretepača.. Orjunci so pokazali svojo globoko versko zavest v nedeljo, ko smo imeli celo-
Da sem rožica, lilija, čla večino se smejem -oessla, Io je zasluga najboljšega, slovečega mila —
. (šctzela"
dnevno čoščenjo, pa so oni priredili svojo sokolsko nredstavo s plesom, da bi čim ve8 ljudstva odvrnili od cerkvenih pobožuosti. Glede izgona župnika vam aa danes omenimo samo imeni Teran in duh. s»„t. Janez Kolar. Kdo je pregnal ta dva U Radoin-
lia?
OBČINSKE VOLITVE V SMLEDNIKU.
»Jutro« St. 153 porota o sijajni imagl JDS pri »Minskih volitvab. Tudi iz naše občine poroča »Jutro« teea dne o neki SKS, ki je dobila 6 odbornikov. To pa ni nikaka SKS, temveč Zvena Del. ljudstva «<itiSl ki je nastala radi krajevnih razmer. Za SK8 so pri nas pač preveč opolzka tla. To naj vzamejo na znanje tudi vsi našinci, ki sc trdili, da je Zveza Del. Ljudstva skupina liberalcev in brezvercev l'i-800 v »Jutru« naj pa vzame na znanje, da je v
8 m I e d n i k u v s e h 1 7 o d b. m i S1 j e n j a S L 8,
kar izvoljeni odborniki sami radt potrdijo. — Več odbornikov.
MENGEŠ.
Zoper občinske volitve je vložen ugovor. Vložil ?a jo ključavničar Auton Vohtar iz jeze, ker ni izvoljen v odbor. MoJa so volitve čisto zmešale. Najprej« »o ga zmešale, ker je bil prepričan, da bo SLS propaia. Daljo so ga zmešale, da v ngovoru trdi neresnim ko pravi, da jo pri obrtni delavski listi, pri katori jo on kandidiral na 3. mestu, manjkalo samo ono kroglice, da ta lista ni dosegla tretjega odbor-niškoga mesta. Obrtno-delavska skrinjica je vjela 41 kroglic, količnik je bil 16. Manjkalo je torej ce-Ii!\ .7 kroglic. Hudo je gotovo, toliko truda, pa zastonj. Vahtar, usnjar Omorsa in kamnosek Leve so ro najbolj trudili za liberalne liste; druga dva sta vsaj nokoliko poplačana, ker sta prišla v odbor, Vahtnr pa jo propadel kljub temu, da so jo i« 7 urini! na tretje mesto. Najožji pristaši so mu svetovali, naj miruje. Ti žc slutijo, kako bo, čo bodo šo enkrat volitve. Naši somišljeniki pa ničffiar bolj no želo, kakor da bi bile volitve razveljavljen,\ Sedaj jih jo nekaj ostalo doma, pri prihodnjih volitvah pa pravijo, da bodo šli. vsi na volišče. Izid pri volitvah so ns da s trmo izsiliti, ar.ipak jc posledic* političnega prepričanju volileev.
MORAVČE.
Nofcdj novic maramo zopet sporočiti ii naših krtfov. — Najprej nekaj o Orjnni. Ta nesrečna Orjuna, kaj ta vso stori! Zavoljo nje jo znani trgovec Nace spiaril celo Bcrganlovega bika pred sodiščo. Priporočamo sodnikom, noj ga obhodijo strogo po postavi. Naj le je uekaj časa ričot! — l*ri volitvah smo se dobro držal!. 13 odločnih naših pristašev smo izvolili, \ so dobili nasprotniki. Vidi se, da ima samostojna firma pri nas vedno manj veljave; kadar se bode pa ie Tustanjci spametovali, da ne bodo več spoštovali Pirnatovega ovan-gciij.i, jo pa sploh nič več ne bo imela in g. Lavrač bo zlezel popolnoma iz vršiča doli. — Velikega samostojnega priganjaca. vrhpoljskega kovača so pa samostojni sami nničili. Star pregovor pravi, da vrana vrani nikoli oči ne skljaje. To Jo res. Sokol sokola jih pa skljuje, to s« je pokazalo v Moravčah, — V Drtiji so hoteli samostojni postaviti svojo listo, pa je niso mogli. Dobili s« sama tri podpise, naprej pa ni šlo. Za župana jo izvoljen vnet naš pristaš in član moravškega >Orla« g. Frane Bibič iz Podbrdn. — Izvrstno so se držali naši voiilci v občini Velika vas. Izvojevali so kar Bedem naših odbornikov (dva sta nasprotna), dasi jo bila ta občina do sedaj skozi dolgo vrsto let v liberalnih rokah. Nerad bo zapustil g. Bovšek županski stolček, ker se ga je ie tako zelo privadil, pa ne bo šlo drugače. — V Moravčah bodo županske volitve v nedeljo 13. t m. Izvoljen bo zopet naš stari župan g- Antoi Ccrar. Želimo mu, da bi še dolgo vrsto let načeloval naši občini.
DRAGI DOMOLJUBI
Prosim vas, da bi našli en prostorček v Domoljub«. Slovenski lantjo pošiljamo žalostno novieo ia daljnjega kraja, kjer se nahajamo. Daleč smo »d svojega rodnega kraja, tukaj v Albaniji. Sedaj s">o izgubili v kratkem od naše 8. čete 30 p. p. v Prizreiui 3 slovenske fante. Anton K r a š o v e c iz Mokronoga na Dolenjskem jc umrl 21. maja 1924. Pire Janez iz Devic M. P. pri Ljubljani jo tu umrl 39. junija. In že zopot je sedaj izdihnil dušo saj-fc"lj>i slovenski fant, ki smo ga res radi imeli Jo-jj|P K a c i n iz Iga pri Ljubljani. Vsi trije so bili naši najdražji prijatelji in dobri krščanski fantje, ki spdaj počivajo tu v daljavi od svojih dragih, žalujoča Rtarišev. Posebno pa žalujemo mi, vojaki sami. Martin Piškar, Mlačevo pri Grosupljem, Martin Za-
jec, Bačna pri Grosupljem, Alojzij Potokar, iz Škofljica, Alojzij Debeljak, Alojzij Mlakar, Janez Ma-har h Markovica pri Rakeku, Janez Bebolj, Franc Ponikvar iz Iga, Ivan Kumše iz Iga, Franc Kresov i« Sevnice, Josip Hribar iz Žerovnlce pri Rakeku in Valentiu Jaro ii Iga pri Ljubljani. Pošiljamo pozdrave od 8. čete 30. pešadijskoga puka iz Prizrena. Bog živi!
SORA PRI MEDVODAH.
V nedoljo, dno 6. t . m. smo imeli tukaj lop* slovesnost, namreč blagoslovitov društvenega doma. Corkveui obred je opravil g. atolui kanonik dr. T. Klinar, ki je imel krasen nagovor v Domu pri blagoslovitvi in tndi pri javni telovadbi loško srenje, ki jo blagoslovitvi sledila. Po telovadbi je bil sre-čolov in prosla zabava. Vsled lepega vremena jo bila udeležba jako velika. V mraku se jo vso končalo, >ia tako Orni pokaže, du mu ni za nekaj kron, ampak, da jo njegova naloga v prvi vrsti, vzgajati ljudi, k treznosti in poštenosti Bodi izrečena najlepša zahval« vsem, ki so pri prireditvi sodelovali, dalj« g. Fr. Dolinarju, ki jo prepustil za prireditev svoj vrt, kakor tudi vsem številnim udeležnikom! Bog živi!
ST. JOŠT NAD VRHNIKO.
Nekoliko odgovora dopisnika »Kmetijskega lista«. Dopisniku občinske volitve ne dajo miru, češ kako slabo se je odrezala Slov. Ljud. stranka pri volitvah, ko jo dobila 5 mandatov in samostojna 4 Toda samostojneži so zagotovo upali na zmago, saj so se celo po gostilnah bahali, da Slovenska ljudska stranka ne dobi uiti enega mandata. Pa poglejmo s kakšnimi sredstvi so prišli do štirih mandatov? Edino z ioijo. Begali našo može, kakšne dnvko da bodo plačevali za zgradbo društvenega doma. C« bi grdo no lagali, bi ne dobili niti toliko glasov kolikor je prstov na obeh rokah. Naša agitacija Je bila poštena in neprisiljena. Pozivamo dopisnika, da nam na.šteje tiste smrdljivo pline laži s katerimi smo begali volile«. Daljo dopisnik sramoti na nesramni uačin naše zavedne može, da imajo klerikalci še dva žaklja klerikalne zagrizenosti v rezervi. Dopisniku samo to povemo, da ne stojita samo dva iaklja v rezervi, ampak stoji velika vrsta mož Slovensko Ljudsko stranke. Samostojneiom pa io pojo sova mrtvaško pesem. Možje in mladeniči sami sprevidita kje je poštenost. Kdino r tabora Slovensko Ljudske stranko.
POZDRAVI OD NA3IH VOJAKOV.
Srčne pozdrave pošiljamo slovenski vojaki ii Bitolja 16. pešndijskega poka 1. čete vsem čifato-Ijem in čitateljlcam Domoljuba. Napišemo vam par vrstic, ki smo jih slučajno proeitali z nokega surovega časopisa, ki na vso mogočo nučiae blati naš narediti slovenski narod, ki je že mnogo žrtvoval, da bi že enkrat dobil vsaj malo svojih pravic. Pred vsem pa blatijo našo Slovensko Ljudsko stranko, ki so jo in ki sc šo bo nadalje borila brez vsakega strahu za svoje krščansko ljudstvo in njegove pravice. Zato obljubljamo že naproj, da pridemo domov in to bo čoi dva meseca —, kadar bodo zopet volitve, bo vsak izmed nas spustil krogljico v ono skrinjico, na kateri bo ime Slovenske Ljadske stranke. Želimo poraz vsem našim samostojnežem in liberalcem, ki izdajajo naš narod. Živela Slovenska Ljudska stranka in njeni boritelji.
ŠMARTNO PRI KRANJU.
Dno 6. julija jo Slov. kat izobr. društvo in društvo »Orel« privabilo na »Bcndetov« vrt v Straii-šča na svojo javno prireditev silno veliko občinstva. Že pri pobiranju dobitkov za srečeluv so ljudjo z veseljem si takorekoč sami sebi pntrgali, da so mogli pripomoči k večjemu uspehu. Vsem, prav vsem prisrčne, hvala za vašo naklonjenost in požrtvovalnost! Prav posebna zahvala gre našim fantom in dekletom, ki so na dan prireditve mod seboj tekmovali, da bi ljudem postregli. Sv. Petra in I avta dan, ko so bile občinske volitve, so možje in fuaJje tiho a prevdorno odločili in pokazali, komu zaupajo in na koga se zanesejo, 6. julija pa smo med prisrčnim petjem in neorisiljeno zabavo bili enega srca in ene misli. Prijatelji! Čaka nas še težko delo, postaviti si moramo svoj dom. In zaupamo, da nam boste rado volje po svojih močeh pomagali in šli na roke, saj vedno bolj kažete, da cenite resno in pošteno delo in trud, za kar se predvsem trudi ln pri-zadova našo kat. izobraž. društvo. Prisrčna hvala vsem, ki sto nam šli pri prireditvi na roko! Pripravljalni odbor.
KAMNIK.
Okrajno glavarstvo nas je osrečilo z odlokom, v katorem zabranjujo v mestu in bližnji okolici prodajati mleko dražje kot 3—3.50 Din, slieni odloki tudi za drngo stanove, no razumemo pa go3po<tov, kako so prišli do toga, da bi moral le kmet stvari, ki jih dajo na trg, pod ceno prodajati, to pa kar oa rabi, pa drago kupovati. Čo bi cene blagu, usnju, plačo poslov ia dninarjov padle, je kmot takoj pripravljen tudi stvarem, ki jih on prideljuje, ceno znižati. Kmet danes že itak jedva riba naprej pri teh težkih razmerah in tu mu šo oblast otežknjo stališčo. Oo bo šlo tako daljo, bo kmalu jel bonski boben poti kmečkim domovom.
Ribnica.
Kar ni mi dala žilica miru, d« sem jo moral zopet mahniti v Ribnico. Tam so namreč dela velika politika, pa samo po oštarijah. V (parlamentu* so kregajo, po klubih — to je po oštarijah — pa debatirajo, v <:baru> so pa hladijo, namreč liberalci. Ker sem prišel zvečer v Ribnico, sem šol pa k Coueta na en ierkoljček, pa sem slišal, kako so pri drugi mizi ustanavljali Orjuno. So dejali, da mora biti Bukovčan župan, ker zna tako dobro zidati šole, za redarje ho moral imeti pa Orjuno, ki jo misrlijo ustanoviti H. avgusta. Ob pol eno zjutraj so so pa Orjunri na porodu med seboj ozmerjali in okloiutali, jaz sem jo pa popihal, ker sem se juncev zmeraj bal, če nimajo r nosu rinke, pa sem si mislil, no t» bo pa ros lop red r Ribnici, kadar, ga bodo dihali ob županovi strani junci. Voditelj vse agitacije za liberalno stranko pa je, kakor sem" slišal, staboznani Klavs, ki govoriči, da je ribniškim kmetom še premalo toča potolkla, ia prosi Boga (pobožen je postal!), naj bi kmalu zopet padala toča po 10 kil težka, ker ga nočejo poslušati. Volivci, dajte, da bo 10. avgusta pri občinskih volitvah gumijasta toča razbila glavo Klav-su in vsej njegovi stranki! Ta človek, bivši klerikalec, zatem soeijalist in komunist, sedaj pol« hvale za dr. Sušteršiča ia priganjoč za liberalno stranko, ki goljufa ljudi za razne podpiso, ki jo šo pred kratkim zatrjeval, češ cda bo liberalno posojilnico kmalu vzel-hudič, ker jo vodijo taki tepci*, se sedaj podpisuje za poaojilnlčn« cšolo», češ da zanjo garantira, in agitira u iste tepce, ki jih je sam krstil s tem imenom. Vso to som slišal r Atofenjakovi gostilni v Gorenji vasi. Pa sem dejal Ribničaaem: Lo brez skrbi bodite! Vaši podpisi, ki sle jih dali Klavsu, veljajo ravno (oliko, kakor, da bi se bili podpisali oa.podna vrata, ali pa ko- . iikor velja Klavsov pedpis za meščansko šolo. — Drugi pot pa se Klavsa nikoli več ne podpišite, da vas 110 bo potem t temi podpisi strašil. Krogljico pa vrzite le brez vsako skrbi v skrinjico SLS! Vse take stvari som slišal o priganjaču Klavsu, pa no od klerikalcev, ampak od liberalcev samih v Siolenjakovi gostilni. Pa sent zopet mislil, liberalci morajo io poznati svojega zaupnika. Zato tudi sam svojim strankarjem no zaupa, ampak kjer le dva stojita na polju skupaj, so žo Klavs zmuzne za hrbot v kako koruzo, pa posluša lepo čednosti, a katerimi ga obkladajo njegovi tovariši. Zakaj pa se peha z dr. Sajevcem za to Iiberalstvo? Klavs zabavlja čel liberalce, liboralri pa čez Klavsa, pa so vendar vedno skupaj. Vesto, Klavs jo za svojo «dolo> plačan, vsi skupaj pa bi radi drli kmeta! Dobil sem v Ribnici vtis, da bi bilo kmetoin in delavcem, tržanom in vaščanom gorje, ako bi prišli ljudjo Klavsovega kalibra v občinski odbor. Zato pa še enkrat dam Ribničanom ta Bvet, naj skrbe, da 10. avgusta pobije Klavsa in njegov« stranko gumijeva toča. Pa i Bogom, Ribmčanij Morda bom prihodnjič povedal, kaj sem slišal pri frizerja Juvancu, ki je norce bril mesto mene. Do takrat pa vsi naročite Domoljuba, ker ga liberalel tako hlastno berejo, pa jim ga nikar no posojajte zastonj. Naj ga plačajo, zakaj pa za pijačo lahko dajejo! Pijačo pa od njih ne pijte, zakaj Klavs done tudi tobaka v vino. Tudi to so mi pripovedovali, pa bi bil skoraj pozabil, ker sem jih toliko Bližal o njegovi politiki.
KRŠKO.
V nedeljo, dno 6. t. m. so se vršile občinsko volitve zo krško občino, Ui jo pri njih Slovenska Ljudska Stranka popolnoma premagala zdruzeno demokrate in samostojneže. Vseh oddanih glasov jo bilo 610, od teh Je dobila SLS 312 glasov in 1» odbornikov. Krški demokrati so dobili 16« glasov in 9 odbornikov, samostojneži pa 102 glasova iii 5 odbornikov. Demokrati in samostojneži, ki drugače eden drugega grdo gledajo, ao prod volitvami
kar naenkrat postali prijatelji in vezali kandidatni listi, pa ni vso nič pomagalo! — Samostojna stranka v krški občini je zapisana smrti, od zadnjih občinskih volitev leta 1921 je izgubila (i odbornikov. Demokrati so s ozirom na krško mest« Ln na razne volivue inahinaeijo s težavo Šc obdržali svoje postojanke, pa bržkone zadnjikrat. — Čast in priznanje našim zavednim volivcem, rlasti onim, Ui go volili na volišču pri Sv. Duhu! Ce bi pa bila udeležba še boljša, bi bila tudi zmaga še lepša, to v opomin in nauk za prihodnje volitve. Vsaka krogljica jc del zmage!
ŠMIHEL-STOPIČB.
V zadnji številki umazane »Domovine« sc je vsem dobro znani dopisnik mogočno razkoračil in » hotel nekaj zanimivega povedati. Pa kaj bo revež, ko se je pa svoj čas, ko mu je radi nečedno stvari slaba predla, izmazal iz hujše kazni s tem, da se je proglasil za slaboumnega. Kdo bi torej pričakoval kaj pametnega od njega. No, za demokrate je dober, denar že r.na prešteti, ki ga dobiva za agitacijo in po gostilnah popivati tndi ni posebna »kunšt«. V Domovino je napisal nekaj >flans« in hotel — vsaj tako je soditi — razviti nekak program demokratske stranke, da bi ljudi navdušil za volitve, ki bodo v naši občini 3. avgusta. Tudi žup-nišča v šmihelu se jo dotaknil, češ, če bodo ljudje volili SLS, bo treba zidati novo farovže. Do farov-žev in cerkvenih pokopališč ima ta mož veliko vesolje. Pristašem SDS očita, da baje premalo upoštevajo g. župana, ki je tudi SLS pristaš in v svoji salomonski modrosti pristavlja, da je župan tista, ki je SLS sestavil listo. No bodi vendar otrovjl; če volivci SLS ne bi g. Vovka npoštevali, bi ga ne bili pred tremi leti izvolili za župana in bi ga ne bili letos ponovno izvolili ta nosilca svojo liste. Jesi vas samo to, da je g. Vovk odločen pristaš SLS in da nc morete na njegovem triletnem žup.i-»c vanju najti nič, s Čim bi ga blatili Aii naj šo povemo, s čim ste ga hoteli privabiti v svojo stranko in holiko ste mu obljubili? Ali hočete, da Vas razkrinkamo in znesemo v javnost, kako sto pobirali podpise za svojo kandidatno listo? Ali mar ni igralo vino glavno vlogo pri tem poslu? Vemo tudi, koliko podpisov so Vam kandidati že preklicali, ko so se streznili. Ako ne boste dostojni v agitaciji, Vas bomo vse — od Lenarčiča, preko or-jnnaša učitelja Hočevarja do Košakovcga Načeta izvlekli izza kulis. Naša agitacija se giblje v mejah dostojnosti, ako boste nas pa na tok nesramen način izzivali, bomo udarili nazaj, da bo joj. Zato pa le počasi, v naši občini ne boste nikdar gospodarji položaja, ker to bomo poskrbeli mi volivci in volili drngo skrinjico — Slovensko ljudsko stranko, na kateri je nosilec liste župan g. Vovk.
liden volivec za vse.
KRANJ.
Orlovski odsek v Kranju praznuje v nedeljo, dne 10. avgusta petnajstletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bomo blagoslovili zastavo, katero izdelujejo č. šolske sestre iz Maribora. Po blagoslovitvi zastave se bo vršil pred župno cerkvijo velik orlovski tabor, na katerem hočemo manifestirati za vzvišene orlovse ideale, po katerih naj sc prerodi cel slovenski narod. Že danes opozarjamo na to prireditev, ki bo ena izmed največjih na Gorenjskem v letošnjem letu. Bog živi!
VINICA OB KOLPI.
V nedeljo, dne 3. avgusta bo tukaj okrožna prireditev belokranjskih Orlov. Blagoslovljen bo novi prapor viniškega odseka. Ob 10. dopoldne blagoslovitev prapora in sv. maša pri kapelici sv. Jurija. Ob 3. popoldne javna telovadba. Sodeluje orlovska godba iz Scmiča. Prijatelji, pridite! Bok livi!
IZ KRANJSKE OKOLICE.
Kmetje sami smo se zavzeli za <o, da demo-kratarske in orjunaške trgovce v Kranju napravimo malo bolj krotke. Kdo bo pa poslušal ta izzivanja orjunašev, ki se nepoklicani pritepo na vsako našo zabavo in veselico ter delajo nemir in grozijo z revolverji — pač kakor oni znajo. Na Petrovo n. pr. bi bilo o priliki veselice ognjogasne-ga društva v Naklem kmalu prišlo do velikega pretepa, da niso pametnejši Kranjci spravili črno-srajčarjev domov. In tako drugod. Tega smo siti. Mi hočemo mir, zlasti še ob nedeljah! Ker pa starši takim fantičem ne dajo šibe, jo bomo ml dali staršem! Svoji k svojim — tega so hočemo strogo držati I Bomo mi s svojim trdo prisluženlmi denar-81
ji pitali te vrste ljudi, da na nas streljajo ter nas sramote po svojih listih ter lažejo o nas? Kakšni topci bi bili! Pa nismo!
V OSILNICI
so vložene tri kandidatno liste, pa vse tri SLS. Tako močno jo pogorela pri nas JDS, 8KS in kar je takega, Domače težkoče so siccr rodile tri liste, pa pri državnih volitvah bodo vse tri skrinjice zlezle v eno. Ni pa to šala, osilniško občinsko gospodarstvo. Tri šoie se nam rožo v obraz, češ: »Naredi nas in plačaj nas.« Pa s potrpežljivostjo in modrostjo so bo premagalo vse, seveda počasi. — Prav močno nas skeli regulacija Čabranke. Bojimo so »a lepo osilniško polje. Nekaj so je ogledovalo in obljubovalo, pa zopet vso stoji, da bo prišla jesen in i njo nalivi in poškodbe.
VOJAŠKI POZDRAV!
Pošiljam pozdrave iz daljne bolgarske meje. hočem samo nekoliko popisati, kakšni so kraji v Macedoniji. Mars ir al sem iz Kumanovega proti Krivi Palanlii dva dni s težko vojno opremo, zato «em moral večkrat počivati, ln sem med tem opazoval to in ono. Kraji so gorati, nc vidi so drugega kot samo skalo, po gorah pa vojaška pokopališča. Tam in tam se vidi kaka stara koča sezidana iz blata. Tu vlada siromaštvo. Ljudje sc hranijo z kozjim mlekom in l.ruhom, ki izgleda kakor kos črne deske. Na sredi «hise» imajo v zemljo skopano jamico in v njej pečejo kruh In kuhajo mleko. V Palanki ni skoro nič boljše. Ke gre člo-vok po cesti, mora paziti, da si ne razbije glave med kamni io jamami. Palanka jo slabo in nečisto mesto. Sedaj sem v gorovju na gori Bujen, kjer stoji naša četa. Gora je visoka 22(13 m. Tu vidim bolgarske vasi in ljudi, hi delajo na poljn. Bodimo hvaležni Slovcnei, da prebivamo v lepih krajih in da pri nas ni take bede kakor tu. Pozdravljam Vas starifec, fanto in dekleta. — RudelI Cundei iz Stožic pri Ljobljani.
ST. VID PRI STIČNI.
Podpisani poživljam dopisnika v Kmetijskem Listu, da pride ua dan s svojim poštenim imc-i nom. — Če je resnica, kar je o moji osebi pisal, s« pač ne bo skrival za neodgovornega Puclja. Sicer bi ga sam poiskal, a kaj ko jc odgovoren urednik Km. L. poslanec Pucelj in mu no morem do živega, dokler je poslanec —- o saj ne bo vedno poslanec. Takrat se pa pogovorimo! če pa dopisnik nc pove svojega imena, ga pa imenujem bo-jailjivca — lažnivca.	Kaplan Gnidoveo.
VOLIVCI OBČINE ŠM1HKL-ST0P1ČE.
Volitve v naši občini bodo v nedeljo, dne 3. avgusta. Volišča bodo v Smihelu, Stopičah, Pod-gradu in Vavti vasi Skrinjica naše Slov. Ijudsek stranke je druga! Nosilec naše liste je župan gospod Vovk. — Vsi na volišče I
2IRI.
Prejoli smo tale popravek: Očitek, v kolikor je naperjen na šolsko vodstvo Ziri z dne 9. julija t. I. je krivičen. Kakor so namreč po službi božji prisostvovala govoru pred občinskim domom društva: gasilno društvo žiri, gasilno društvo Dobra-čeva, telov. odsek Orel, Sokol in občinstvo z županom na čelu, tabo je šla tja tudi šola, ki jo »prejela povabilo pod pogojem strogo patrljotične, nestrankarske prireditve. V kolikor slavnost pred i občinskim domom ni bila popolna, no zadene to šolskega vodstva, ki ni spadalo med prireditelje.
OREL V ZAGORJU OB SAVI
praznuje v nedeljo, 27. julija 15 letnico svojega obstoja. Praznovanje pa ee bo vršilo takole: Ob 8. zjutraj so udeleže člani, članice in naraščaj skupno sv. maše in sv. obhajila. Ob pol 1. popoldne pa odkorakajo skupno z brati iz Izlak izpred Zadružnega doma na kolodvor k sprejemu članov bratskih društev in drugih gostov. Po sprejemu sprevod, pri katerem sodelujo rudniška godba — nazaj v Zagorje. Ob 2. slovesne litanije v župni cerkvi; ob 3. pa pričetek telovadbe v župnijskem drevoredu. Spored telovadnih točk jo zelo zanimiv; med telovadbo govor. Po telovadbi prijateljska zabava ob koncertu rudniške godbe, srečolov in žaljiva pošta. Prijatelji in bratje, prihitite na našo slavnost, da be skupno z nami veselite ob pogledu na 15 letno delovanje Zagorskega Orla. — Bog živil
EVHARISTIČNI SHOD PRIREDI VRHNIŠKA DEKANIJA	a
v Boboto in nedeljo po velikem šmarnu, t. j. 16 i,, 17. avgusta. Ta dva dneva, zlasti pa nedelja, naj bosta posvečena samo Evhnrističncmu kralju ilfj Vrhniki — zato odložite vse morebitno nameravane druge prireditvo po vsej vrhniški dekaniji. priložnost se sačno v soboto ob 4. popoldne v iupnj cerkvi sv. Pavla, spovedovalo sc bo pa celo po-poldne — to omenjamo zlasti radi stistib, ki bi zjutraj prišli počastiti sv. Roka ua Lesno brdo oziroma k sv. Trojici — da lahko kar ostanejo nu Vrhniki, Sv. Rcšnjo Telo bo izpostavljeno celo noo javnemu češčenju. Za govore so uaprošeni in su se tudi odzvali najboljši cerkveni govorniki. Vrhniška dekanija ni imela svojega katoliškega shoda, kot so jih prirejale drugo dekanije pred tremi leti. Zato skrbite vsi veruiki vrhniško dekanije, ila prihitite gotovo na cvhuriBtični shod. Podrobnejša navodila še slede v prihodnjih številkah.
IZ STRUG PRI RIBNICI.
Naši saniostojucži in liberalci so naperili gonjo zoper zaslužnega pristaša Kmetske zveze župana Antona Pogoreku. Trosili so o njem grde obrekljive laži. Zupan storilcem dolgo i>.i prišel na Bled. Naposled je pa zasledil enega izmed obrekp-valcev Josipa Ferkuija iz Kolenčo vasi. Ferkulj jo bil radi razžaljenja časti obsojen od okrajnega sodišča v Ribnici na KIOO kron denarne kazni in na plačilo odvetniških pravdnih stroškov. S to sodliu pa Ferkulj ni bil zadovoljen in se jo pritožil ua okrožno sodišč« v Novem mestu, ki pa je to sodbo potrdilo. Ferkulj si je s tem nakopal samo še več stroškov. Samostojneži v naši občini bo postali ra eno blamažo bogatejši.
LOŠKI POTOK.
Obi-iii*ke volitve imamo 10. avgusta. Kot sedaj kaže hodo 3 listo in sicer: SLS, »Združeni Potoeanb in »Gospodarska listaš. Kdo so pravzaprav »Združeni PotoČanis? Par uezadovoljiiežev, ki hočejo imeti vedno nekaj ifrugega kot drugi navadni smrtniki. Mnogokrat so se zbirali v gostoljubni gostilni g. Košmrlja v Retjah, se trudili in znojili, kake bi krstili svoje novorojeno dete.
Prvotno so se hoteli imenovati: slov. republikanska stranka, ker so pa uviiloli, da ni varno, so opustili to namero. Koliko je teh »Združenih Po-toftanov;;? Ravno toliko, da jc podpisana lista. Med njimi se blišče itnena, ki bodo prav gotovo osrečili svoje vašfaiie, nikakor ne z resnim delom, ampak samo h hinavskimi besedami. Podpisani ss ljudje, kl so imeli žc opraviti z raznimi oblastmi v gotovih zadevah. Pa molčimo o tem. Nosilec liste je neki Ruparšič, ki je večina preživel v Ameriki. Osebno mu sicer ne moremo nič očitati.
Kako bo so razmere pri nas razvijale, nc potna; s tem ne bo rešena naša občina, ako hvali Ameriko. Tuja cvetka presajena v zemljo nc b» uspevala, ako ji niso dani predpogoji za uspešno rast. Nekaj drugega je Amerika in njen živclj i» nekaj drugega jo zopet Jugoslavija in njen ustroj.
Nad vso imenitna lista jo prav gotovo Gospodarska. Kdo bo ti gospodarji? Morda si žc uganil, kdo so skriva pod to besedo. Beri počusi: stari potoški liberalci kot žlahta Rus iu njihovi zvesti trabantje nadučitelj Wiegcle, Bcnčina, Knavs it«. Mislijo, da bo šo vedno koinmidantje občine (p«r-dou pri Orjunih so). Pri zadnjih občin, volitvah je bil Franc Rub na svoji listi bolj proti koncu vpisan, misleč: da le zamahne z roko in ostro pogleda, pa bo idvoljen. Prišla je čudna usoda, kako to mogoče, da so nas «ata» odpadli. Sodaj so je Pomislil in se dal vpisati prav med prve, držeč se reka: boljše je na varnem biti, kot pa samo po zraku mahati in nazadnje odleteli.
Potočani bodite pametni in ne dajte se begali ne od strani Združenih, in tudi ne od strani lm>n gospodarjev Gospodarsko liste. Saj sami vidite, kako lepo libcralci vodijo Slovenijo. Spomnite se le na svobodo tiska in druge krivice.
Ia. Amnerilcat
se imenuje iina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi p« A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trii l0"
Krmlfenje telet po odstavitvi.
Ko smo določili tele za vzrejo, ga moramo pravilno odstaviti, da se neovirano in v redu razvija. Čim dalje tele sesa, tem bolj se krepi in lažje prenese odstavitev. V splošnem se pri nas teleta prezgodaj od-stavljajo, kajti odvzame se jim mleko večkrat že s štirimi tedni, ko njihov želodec še ni navajen na surovo krmo. Posledica tako zgodnje odstavitve je, da teleta vzlic pokladani krmi stradajo in hujšajo, ker njih želodec šo ni navajen prebavljati sena, otave in trave. Nadalje ker je tako tele neprestano lačno, si s pokladano krmo preveč zabaše želodec, vsled česar dobi viseš trebuh in vdrt hrbet. Vzlic obilni pa manjvredni krmi mu telo ne dobi dovolj hrane, ker želodec ne more še izločiti toliko sokov, da bi se krmila tudi temeljilo prebavila. Iz tega je razvidno, da se mora pri teletu izvršiti sprememba krme le polagoma.
Vsplošnem veljaj načelo, da pustimo telice sesati šest tednov, junčke, ki naj postanejo dobri delavni voli, sedem tednov, a bikce najmanj osem tednov, da se že v zgodnji mladosti razvijejo v dobre pleme-njake. Priporočljivo je jim dajati mleka šo dalje, da postanejo močni, krepki in zdravi. V Švici in v krajih, kjer se v veliki meri pečajo z vzrejanjem plemenske živine, krmijo mlade bike z mlekom do dovršenega šestega meseca. Seveda tam se jim taka reja tudi dobro izplača, ker dobijo za lepo razvitega plemenjaka dvojno ceno in še več. Ne rečem, da treba popolnoma oponašati navade drugih dežel, vendar bomo morali tudi pri nas dajati mladim bikom mleka vsaj do konca tretjega meseca, če bomo hoteli naše domače pasme zboljšati same iz sebe, kakor so to napravili Švicarji.
Zelo važno je postopanje pri odstavitvi. Kakor že omenjeno, je nenadna sprememba v krmi za mlado žival zelo škodljiva, vsled tega se mora prehod od lahko prebavnega mleka v težko razkrojivo seno izvesti le polagoma, da se želodčne žleze postopoma privadijo novi hrani. Že po štirih tednih lahko pokladamo teletu malo otave, pa tudi otrobove juhe, da se igraje navadi na novo krmo. Pozneje se mu doda nekaj zdrobljenega, ali še boljše kuhanega ovsa. Vendar mora se vedno dobivati mleko v polni meri, kajti to tvori zanj glavno hrana
Ko pa nastopi čas odstavitve, tedaj storimo to na ta način, da pustimo tele sesati namesto trikrat le dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, opoldne mu pa damo redko juho z ovsem. Fine otave naj ima v jaslih vedno na razpolago. Po petih do sedmih dneh ga
Sustimo samo zvečer sesati, medtem ko obi zjutraj in opoldne ovseno juho. Po treh tednih ga lahko popolnoma odstavimo brez škode za njegov nadaljni razvoj, kajti
njegov želodec je že tako utrjen, da prenese tudi vso drugo krmo. Počasna odva-da ne škoduje niti teletu, niti kravi; hitra in nagla odstavitev pa povzroča, da krava zadržuje mleko in ia tele mršavi in večkrat tudi zboli.
Prikladno je tudi še pred odstavitvijo spustiti tele s kravo na pašo, da se navadi muliti travo že tedaj, kar mu bo pozneje zelo koristilo. Živina namreč, ki je bila v mladosti vedno v hlevu in ni prišla na pašo, se pozneje, ko pride na pašnik, sploh ne zna pasti in strada pri najbujnejši travi. Vsled tega jc največje važnosti, da se teleta v mladosti čimveč spuščajo na pašo ali vsaj na presto. To jim koristi tudi pri razvoju kosti, kajti za vsako mlado žival je pregibanje največje važnosti.
Ko je tele popolnoma odstavljeno, moramo skrbeti za tečno krmo, ki jo tedaj za svoj razvoj neobhodno potrebuje. Od nje je največ odvisno, kako dobičkanosno žival si vzgojimo. Najboljša krma za mlado odstavljeno tele je fino, sladko seno ali otava, razdrobljen ali prekuhan oves, še boljši je grah in posneto mleko. Tako krmo pokladamo trikrat na dan in vedno točno ob svojem času, da se živali navadijo na red. Ovsa dajemo na dan in tele takoj po odstranitvi približno pol kilograma, pozneje ko tele bolj doraste zvišamo to množino na tričetrt in na en kilogram, v petem mesecu pa na poldrugi kilogram. Marsikdo si bo misil: j Oves je predrag in takih stroškov si ne maram napravljati, naj pa tele žre samo seno.« Res, da je oves drag, toda vrednost, ki jo ž njim tele pridobi, je pa tudi večja nego je stal oves. Le naj vsak, ki ne veruje v to, sam poskusi z različno vzrejo telet, pa bo videl, kaj se mu bo bolj izplačalo.
Da pustimo v tej dobi tele večkrat na prosto, po možnosti tudi na pašo, da se na-skače in si krepi ude, je samoobsebi razumljivo. Vendar naj paša nikdar ne nadomesti pravilne krme, ampak naj bo samo sredstvo za pregibanje. V mrzlh deževnih dneh pa pustimo tele rajši v hlevu. Tudi s premrzlo vodo ga ne smemo napajati, ker po njej ga lahko napada driska. Nadalje je telo večkrat okrtačiti in očistiti, ker dobi po tem svitlejšo kožo in se bolje razvija. Čistit in snaga v hlevu sta važna pogoja za vizrejevarije telet.
Živinorejci, držite se teh kratkih navodil pri vzreji svoje živine, pa bodete imeli nad njo svoje dopadanje pa tudi večji hasek.
Pridelovanje repe.
V našem gospodarstvu igra repa zelo važno vlogo kot človeška hrana iu kot živalska krma. Naravno je torej, da ji mora tudi kmet posvečati tisto pozornost, ld jo zasluži. — Repa ljubi globoko zorana zemljo in sveže gnojenje, zato ji navadno gnojimo s svežim hlevskim gnojem. Povečini se seje po strnišču kot strniščna repa, le v mrzlejših krajih jo sejejo že junija kot pra-
šno repo. Strniščno repo sejemo pozneje, nego strniščno ajdo. Zgodnja setev namreč ni dobra, ker jo bolhe napadajo: taka repa je tudi večkrat trda, lesena ali pa puhla.
Hlevski gnoj, ki ga napeljemo na strni-šče, moramo takoj podorati, da ne izpuhti iz njega dragoceni dušik. Če pa nimamo dovolj domačega gnoja, ga lahko nadomestimo z umetnimi gnojili in sicer dodamo na hektar po 200 kg kalijeve soli in 200 kg superfosfata, ki jih podorjemo, ter 150 kg čilskega solitra, ki ga pa potrosimo šele tedaj, ko je repa zrastla približno do šestega lista. Najbolj učinkovita pa je razredčena gnojnica, s katero polijemo repo najrajši ob vlažnem, deževnem vremenu. Z gnojnico preženemo tudi bolhe na repi, zato se priporoča bolj prazno škropljenje ž njo.
Da repo bolj enakomerno posejemo, pomešamo seme, ki je drobno in ga rabimo 1 in pol do 2 kg na hektar, z drobnim peskom. Ko požene repa 5 do 6 listov, jo zredčimo in oplejemo. Čez dva do tri tedne jo zopet okopljemo in zrahljamo zemljo, da se lažje debeli. Tedaj jo je dobro ponovno politi z zredčeno gnojnico. Namesto nje vzamejo kmetovalci ljubljanske okolice lahko tudi amonijakovo vodo iz mestne plinarne, ki je izvrstno dušičnato gnojilo. Vendar morijo to vodo razredčiti z najmanj 4 - 5 kratno množino vode, drugače jim osmodi rastlinic ce. Amonijakova voda je tudi dobra, če se z njo polije strnišče, preden se ga za repo ipreorje. Tedaj tudi ni nevarnosti, da bi škodovala mladim rastlinam.
Največji škodljivci repe so bolhe in požrešne gosenice repnega in zeljnega belin-ca, ki nastopijo večkrat v takih množinah, da pokončajo vso setev. Proti bolham je dobro polivanje z gnojnico ali trošenje s pepelom; proti gosenicam pa obiranje jajčec in gosenic v jutranjih urah. Naravno je tudi, da moramo paziti na plevel, da repe ne preraste.
Repa kot človeška hrana je dobra najrazličnejše pripravljena, najsibo sladka ali okisana. Pa tudi živina jo kaj rada žre in posebno krave dobijo po nji mnogo mleka. Seveda same repe jim ne smemo pokladati, ker ima v sebi veliko vode, toda malo re-dilnih snovi. Poleg repe naj dobi živina ne. kaj sena in slame, pa tudi močnih krmil, kakor otrobi, lanenih in drugih oljnatih tropin, kajti repa vsebuje zlo malo beljakovin. Z dobrim oskrbovanjem repe bodemo dosegli velik pridelek, ki bo posebno naši živinoreji pozimi zelo prav prišel.
Gospodarska obvestila.
CENE.
Trg z žitom. Vsa žitna kupčija v Evropi stoji danes pod vtisom neugodnih poročil iz Amerike, kjer se cene stalno dvigajo. Ame-. rika pravi, da bo imela slabšo letino, nego lani, pa tudi iz Romunije in Ogrske prihajajo enaka poročila, kakor jih beležimo «
jvečja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za molke obleke
A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10. njivo ali travnik. Če a« bog podpisale ne dobil
8
naši državi, namreč manj ugodna, kakor pred nedavnim časom. Kakovost pšenice niti od daleč ne dosega kvalitete lanskega leta. Povpraševanje je posebno po pšenici izredno živahno, ter so se že napravili zaključki /a izvoz v Grčijo, Turčijo in Italijo. V minulem tednu je na Novosadski borzi, poskočila cena pšenici od Din 3.05 na Din S.25, kar pomen ja precejšen skok. Vsekakor so bile naše pšenične cene in so tudi tse danes pod svetovno pariteto, kar je treba tudi vpoštevati.
Novosadska borza. 18. julija notira: Pšenica: Nova za avgust—september Din 320—325, stara Din 330—335; oves baški Din 300; koruza baška Din 255—257.5; moka bazis nulerica Din 510—5i5; otrobi Din 190—195. Povpraševanje po moki in koruzi živahno, dovozi še vedno slabi.
Amcrikaaska mast se je v zadnjem te dnu zelo podražila. Koncem tedna je noti-rala: sodi 170 kg34.60 dolar, ali Din 29.41, sodi 50 kg 34.85 dolarjev ali Din 29.62, zaboji po 25 kg 35 dolarjev ali 29.75 za kg. Te cene se razumejo za 100 kg pri odjemu nad 2500 kg. Dolar je pri tem računu kal-kuliran po Din 85. Nadaljna podražitev se se pričakuje iu obstoja bojazen, da bo uvoz amerikanske masti za toliko časa podvezan, dokler ne prično padali cene v Ameriki.
Mod. Letošnji pomladanski pridelek medu je po vol jen, tako po množini kakor tudi po kakovosti. Cena: Din 18—22 na debelo in Din 25—-30 na drobno po kakovosti. Vsled temne barve našega medu je navzlic njegovi prvovrstnosti iz inozemstvu zelo malo povpraševanja. Francijo, Anglijo in deloma tudi Nemčijo zaklada z dobrim.in ce nenim medom Amerika, Švico in deloma Avstrijo pa Italija, ki ponuja svoje blago po primernih cenah tudi že Jugoslaviji. Izvoz v Avstrijo nam v zadnjem času onemo-gočuje nova avstrijska uvozna carina po 40 zlatih kron na J00 kg medu. Ker se je vsled modernizirane čebcloreje v Sloveniji letna produkcija v zadnjih štirih letih skoro popetorila, jo nujno potrebno, da najdo ta naš prvovrsten produkt v tujini primeren sloves in ugodno ceno. Potrebno pa je, da damo našemu medu naravnim potom ono lepo svetlo barvo, kot jo zahteva inozemstvo. Na vsak način pa bodo morale do takrat cene našega medu pasli.
Suhe gobe. Letos smo imeli že dve rasti Ju rekov. Prva je dala 5000 kg suhih gob, plačevale so se od Din 75—80 za kg. Druga rast je bila dokaj obilneja in je dala črez 30.000 kg suhih gob. Ker je tudi po drugih državah letos dobra letina, je šla cena kaj hit ro navzdol, tako da se danes plačujejo suhe gobe samo še od Din 62—60. Po vsem sklepati, bo letos rodovitno leto gob.
Kupčija z žganjem v Srbiji je močno zaostala, ker se je sezona nehala. Na glavnih srbijanskih tržiščih v Kragujevcu in čačkn je kupčija še dokaj normalna; cene se gibljejo od 69—80 par za stopnjo. Močno žganje so prodaja v Cačku po Din 14—14.50, a v Kragujevcu po Din 14.50—15.
ŽIVINA.
Živinski sejem v Ljubljani, živine je bilo na trgu malo, cene precej visoke, kira-čija malenkostna. Dogon: 170 konj, 37 volov, 61 krav, 17 telet in 93 prašičev. Največ se je prodalo krav s teleti. Cene: voli debeli
Din 13—14, voli rejeni Din 12.25—13, kravo rejene Din 10.50—12, klobasarice Din 7.50—9, teleta težja debela Din 17—18, teleta lažja Din 15.50—17; peršutniki Din 16.50—17.50, prašiči zaklani Din 23.50 do 25.
IZVOZ IN UVOZ.
Pregled in maleinizacija konj, ki so namenjeni za izvoz v inozemstvo. Po naredbi ministrstva za poljedelstvo in vode morajo biti odslej naprej vsi enokopitarji (konji, mezgi, mule in osli), ki so namenjeni za izvoz v inozemstvo, preden se vtovorijo v železniške vozove (brodove), pregledani in maleinizirani (očesni poizkus) po veterinarju, ki je odrejen za pregled živali ob nakladanju na dotični železniški (brodarski) postaji. Vsak izvoznik je dolžan obvestiti pravočasno pristojnega veterinarja in sicer najmanj 24 ur prej, da ta izvrši potreben pregled in maleinizacijo.
Uvoz semenskega krompirja v Italijo. Italijanska vlada je dovolila uvoz krompi-ja, ki se pa mora uporabiti izključno lo zn seme. Prošnje za dovolitev uvoza je dopoeslati pred 1. avgustom t. 1. laboratoriju za rastlinsko patologijo v Milan. To naredbo ob javlja italijanski uradni list >Gazzetta uffi-cialej; št. i56.
I'voz vina v OehoslovaSko. Tekom letu 1923 je uvozila Čehoslovašku za 54,114.135 čehoslov. kron vina (t. j. Din 135,785.340). Uvozile so: Ogrska za kč 33,500.000, Italija kč 8,01)0.000, Avstrija kč 4,500.000, Kumu-nija kč 2,000.000, Španska kč 1,500.000, Jugoslavija kč 1,314.135, Grčija kč 1,300.000, Francija kč 1,000.000, Nemčija kč 1,000.000. — Naša država je žal šele na šestem mestu vzlic dobri kakovosti in zadostni količini naših vin. Vzroki so dovolj znani. Tudi z n > vlm carinskim sklepom nam ne bo veliko pomagano in mi bodemo še nadalje ostali s svojim vinom doma.
RAZNO.
d Vedno več pritožb prihaja, da potniki pripovedujejo ljudem, da je vseeno, pri kateri zavarovalnici so zavaruje, ker itak vso skupaj delujejo. Prosimo, da resnici na ljubo daste v vaš cenjeni list, da imajo zavarovalnice enake premijske stavke in pristojbine, da pa sprejema vsak zavod zase zavarovanca v zavarovanje. Vsak uslužbenec se mora po zakonu izkazati 8 pooblastilom, katero zavarovalnico da zastopa.
Kazstava goveje živino in konj na ljubljanskem velesejinu se priredi v nedeljo, dno 24. avgusta in bo trajala ves dan od 8. ure zjutraj do 6. ure popoldne. V razstavo se pripuščajo čistokrvno živali vseh govejih pasem, ki so v deželi razširjene, in sicer plemenski biki od pol leta starosti naprej, molzne krave in telice, od plemenskih konj žrebčarniških in težkih pasem pa žrebci, kobile z žrebeti, mlade kobilo in mladi žrebci, razen teh pa tudi konji za uprego in za ježo. Do 8. uro zjutraj mora biti vsa živina na licu mesta. Vsak raz-stavljalec mora sam skrbeti za strežbo živini. Potrebna krma se bo lahko dobila proti odškodnini na razstavišču. Kdor želi svoje živali razstaviti ali za tekmo in pre-movanje, ali za prodajo, jih mora priglasiti zadnji čaš do 25. julija 1.1. Kmetijskemu
odseku velesejma v Ljubljani, ki preskrbi tudi za znižano vožnjo po železnici.
Čilski soliter in njegova uporaba letu 1923'24. Statistika svetovne uporab čilskega solitra v času od 1. junija 1923 do 1. julija 1924 izkazuje najvišjo po "vojni doseženo številko. To je tudi popolnoma umljivo, kajti poljedelci vedno bolj spo-znavajo neprecenljivo vrednost gnojenja s tem umetnim na dušiku tako bogatim gnojilom. Kako raste poraba čilskega solitra, naj pokažejo sledeče številke- V 1. 1921/22 stolov 21,600.000, v 1. 1922f23 stotov 21,600.000, v 1. 1923/24 stotov 22 milijonov. Za prihodnjo sezono 1924/25 se računa na svetovno uporabo od 23,500.000 stotov. Zaloga čilskega solitra je skoraj neizčrpna. Kopati so ga začeli že pred 80 leti. Čilski soliter vsebuje 15 odstotkov dušika, ki tvori najvažnejšo hranilno snov rastlin. Dušik se nahaja v solitru v taki obliki, ki rastlinam najbolj ugaja, in ker se v vodi hitro raztopi, pride rastlinam ta-koj v prid. Učinek tega gnojila se lahko opazi že po par dneh, ker dobijo rastline lepo, temnozeleno barvo. Dušik čilskega solitra je snlitrnokisli natron, to jc oblika, v kateri rastline dušik lahko takoj uživajo, dočim se mora dušik drugih dušič-natih gnojil šele izpremeniti v to obliko, preden ga rastline morejo vsrkali.
Vrtnarska šola za dekleta v Dob-Jingu, Avstrijska vlada namerava že to jesen v Doblingu pri Dunaju otvoriti vrtnarsko šolo za dekleta, ki se naj v njej po. učijo o vseh vrtnarskih delih. Ta zavod naj predvsem poda primerno izobrazbo v tej stroki onim dekletom, ki želijo pozneje same urejevati svoje zemljišče. Naj služi pa tudi kot zadostna podlaga tistim, ki se hočejo izobraziti na višjih vrtnarskih šolah z namenom, da si potem poiščejo službo kot vrtnarice. Za ta pouk naj zadostuje enoleten tečaj, kateremu se bo potrebi priključil še nadaljevalni tečaj za dobo enega leta. Dekleta, ki želijo biti sprejeta v to šolo, morajo biti najmanj 14 let stara. — Avstrijci ustanovljajo že dekliške vrtnarske šole. Kaj pa je z našo mo< ško vrtnarsko šolo, o kateri sc je že to< liko razpravljalo in pisalo? Izgleda, da je že vse skupaj padlo v vodo.
Sajenje in konsnm tobaka v Sloveniji Leta 1921. se je v Sloveniji uvedlo sajenje tobaka, V tem letu je bil z njim posajenih 2121 arov zemlje, produkcija pa je znašala 352 stotov, V letu 1922. jc bila posajena površina 2100 arov, pridelek pa 350 stotov. Za 1. 1923. še niso objavljeni uradni podatki. — Po cenitvi monopolske uprave smo porabili v Sloveniji v finančnem letu 1923/24 852.000 kg cigaretnega tobaka, 300.000 kg cigaret, 60.000 H ci* gar, 106.800 kg tobaka za pipo in 1200 kg tobaka za njuhanje.
Krompirjeva letina. Krompir obeta letos dati splošno obilen pridelek, vsled česar je pričakovati znižanje cen pod lan< (Dalje glej na naslednji strani spodajl).
9 V
volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni Ui 1°'
Vzgoja.
otrokova okolica.
K otrokovi okolici štejemo domačo hišo in njene prebivalce: sorodnike, služinčad in prijatelje. Mnogokrat ti pospešujejo ali ovirajo vzgojo v domači hiši. — Pretirana hvala, občudovanje, sočutje ob nepravem času in podobno lahko preokrene vso vzgojo. Zato naj mati ostane trdna pri tem, kar je spoznala, da jc dobro za njenega otroka jn noj ne dopusti nikakega posredovanja ali pregovarjanja od katerekoli strani. Nikoli naj nc sne svoje besede, ali ne vzame nazaj danega ukaza, ki ga jc izrekla dobro premišljeno. S tem bi bilo uničeno zaupanje. v materino pravičnost. Mali pa naj gleda, da jc otrokova okolica zanj res dober zgled. Zahteva naj lepo in dostojno vedenje vseh, ki so v otrokovi bližini. Ni namreč dovolj, ako le z besedo in lastnim zgledom vzgaja, ampak mora odstraniti tudi vse ono, ki bi v njegovi okolici moglo slabo vplivali nanj. Zato je treba tudi nadzorovati otrokovo občevanje z drugimi otroki. Seveda pa ne more biti mati vedno in povsod zraven in tudi ni dobro, ako se čuti vsepovsod nadzorovanega in je to lahko tudi nekak pritisk, ki ga zna speljati v hinavščino. — Otroci sc vzgajajo tudi med seboj. Občutljivega in inehkužnga si privoščijo, lenuha venomer drezajo, širokoustnega bahača zasmehujejo, krepkega in pripravnega si izvolijo za sodnika itd. Ne zapira| tedaj otrok pred otroško družbo, a prepričaj se, če je ta družba res dobra 1
MATERIN POUK.
Z leti mora pa otrok priti tudi do tega, da iz lastnega nagiba, ne samo iz navade, vrši dobra in lepa dejanja. Za to pa je treba, da razume, zakaj dela. Zelo primerno je, ako mati, ko otroku ukazuje, tudi pove, da bo celo Bogek vesel, če bo to in to storil, kako razveseli njo, očeta in druge. Seveda pa za tak pouk ni treba dokazovanja, ki bi ga otrok ne razumel in bi zaradi tega tudi ostalo brez uspeha. Posebno pa naj nikoli ne govori tako, kakor bi se hotela opravičevati, da to zahteva od njega. Volja mate-
skimi. Za Slovenijo je krompir zelo važen izvozniški produkt in letos je predvidevati, da ga bo preostalo za izvoz približno 500 vagonov. V mmolem letu so bili glavni odjemalci za naš krompir Bačka, Ba-nat, Srbija in Dalmacija. Letos bo pa računati samo na Dalmacijo, ki je vedno pasivna v prehrani. V drugih pokrajinah naše države kaže povsod dobra letina, torej se nam bo treba obrniti na inozemska tržišča, predvsem na Italijo. Po ravnokar sklenjeni trgovski pogodbi je krompir prost od izvozne carine iz Jugoslavije v Italijo, Vendar svetujemo izvoznikom, da se ne prenaglijo s sklepanjem kupčij in naj počakajo, da bo pogodba ratificirana jn obelodanjena, kajti natančna njena vsebina nam še ni znana.
rina mora biti otroku neizpremenljiv zakon. Kratko, jasno ln živo bodi poučevanje, ki naj se naslanja na neposredni doživljaj. Tak pouk otrok res tudi razume, dočim go gostobesedno dokazovanje utrudi in dolgočasi. Na enak način naj se vrši tudi opomin. Lo nikakega sladkega govorjenja! Kratki, krepki in dobrohotni poziv pa .okrene voljo stran od nizkotnega in grdega v smer proti dobremu in lepemu.
VLOŽENE KUMARICE.
Majhne še nerazvite kumarico, ki si jih nabrala, osnaži s krtačico in jih operi v čisti vodi. Čez noč jih vloži v slano vodo. Drugi dan jih zbriši in tesno vloži v čiste, za to pripravljene kozarce. Vlagaj vrsto za vrsto, vmes pa polagaj pehtran, višnjine liste, cel poper, zelene stroke paprike, la-verjeve liste in poper. Na tako vložene kumarice vlij prekuhanega in osoljenega vinskega jesiiia, na vrh pa deni par odrezkov hrena. Kozarce dobro pekrij in zaveži s per-gament papirjem, ali pa s svinjskim mehurjem. Za spravo naj ti služi temen hladen prostor. Ako postane jesih v kozarcih gost in temen, ga odlij in nalij drugega.
UNIČEVANJE MRAVELJ.
V poletnih mesecih so mravlje po nekaterih prostorih velika nadloga. V velikanskem številu se priklatijo in lazijo sem in tja. Odpraviš jih na sledeči načiu: V litrih vroče vode raztopi 5 dkg kvasa (pres-germa) in prideni M kg umetnega medu. V to raztopino namoči cunje, ki jih rabiš za ribanje, položi jih na prostore, kamor prihajajo mravlje. Sladki med jih zvabi, da prilezejo na cunje, kjer jih čaka gotov, neizprosen pogin. Na ta način ponavljaj preganjanje mravelj tako dolgo, da iztrebiš vso zalego. Cunje, ki si jih rabila, dobro operi.
NAPEAVLJANJE JOGHURTA.
Joghurt je zelo redilna, poceni in zelo /.drava hrana. Vsebuje vse redilne snovi, kakor beljakovino, tolščo in sladkor. Joghurt jc lahko prebavljiv in zato priporočljiv starim in mladim. Joghurt je narodna jed Bolgarov iu je Belo priljubljen po vseh balkanskih deželah. Joghurt-mleko je izvrstno sredstvo proti boleznini v črevah, proti zaprtju ali nasprotno, ker povzroča redno delovanje črev. Zabrani pa tudi razne bolezni, kakor vnetje slepega črevesa in druge. Priprava joghurta je zelo jednostavna in ga pripravi lahko vsaka gospodinja na sledeči način: Liter mleka pusti vreti 5 do 10 minut, potem ga shladi na 45 stopinj Celzija. Pogreta posoda, kamor si vlila to tekočino, se mora dobro zapreti. Nato stresi dobre i/2 kavine žlice joghurt- fermenta, ki se dobi v vsaki drogeriji. Zaprto posodo postavi na topel prostor 35—45 stopinj Celzija. Vsaki dve uri mleko dobro premešaj. Na ta način se joghurtovi bacili razmnožujejo in to imenujemo zorenje joghurta. Po 10—12 urah se mora zorenje prekiniti s
tem, da se za nekaj časa postavi posoda v hladno ali mrzlo vodo. Joghurt mora imeti obliko kislega mleka. Če je po 12 urah ostalo mleko še tekoče je bila toplota prenizka ali previsoka .Pri 60 stopinj Celzija se bakterije joghurta zamore. Na hladnem se o-hrani ta pijača več dni. Na opisani način: se napravi joghurt v prvič. Poznejša priprava je pa veliko bolj jednostavna. Na Vi litra skuhanega in na 45 stopinj Celzija ohlajenega mleka se primeša le za noževo konico joghurt-fermenta in eno kavino žlico že narejenega dobrega joghurta od prejšnjega dne. Zadostuje tudi joghurt od prejšnjega dno, le nekoliko vaje je treba, da se določi prava množina. Sedaj dozori joghurt že v 3—4 urah. Premešati se mora med tem časom večkrat. Za uspešne naprava te zdrave in jedilne hrane je treba 1. paziti na toploto in zorenje, 2. pazit: na čas, ko se začne mleko gostiti. Čas zorenja je odvisen od množine in toplote mleka in od kakovosti fermenta.
Odgovor na vprašanje glede odprave ščurkov (grilov) iz lesenega stropa. Kakor je bilo že omenjeno, je najuspešnejše sredstvo pobijanje vsako noč. Za odpravo tega grdega mrčesa je pač treba žrtvovati pol uro vsako noč. Govorim iz lastne izkušnje, pri nas v stari hiši jih je bilo take množine, da nismo mogli nikjer shraniti kakršnokoli jed. Tri tedne vsako noč, pa smo jih uničile prav vse do zadnjega. Zvečer smo jim nalašč natrosile kake ostanke od večerje, potem smo ugasnile luč in počakale kak četrt ure. Prej smo si že pripravile vsaka svojo poleno in, smo nenadoma prižgale luč smo udarile po njih. Bilo jih je vsako noč manj in nazacinje nekaj noči sploh nobenega več. Zdaj smo jim luknje dobro zadelale in za-mazale z gipsom. Tudi potem smo šle šq več večerov prežat nanje, pa jih ni bilo ved.
Nekatera druga sredstva za odpravo ščurkov so: mešanica enakih delov boraksa in sladkorja, ki se natrese pred luknje. Ali solatni listi, pomazani s fosforjevim mazilom (žavbo) in nato potreseni s sladkorjem. Ali mešanica koruzno moke, masti in strupi nux vomica. Ali kruhove drobtine in zele-nika (Kaisergriin). Zadnje troje: fosforjeva mazilo, nux vomica in zelenika pa so hudil strupi. Zato se mešanice s temi ne smejol postavljati na kraje, kamor pridejo lahko otroci ali domače živali. Tudi naj se s kraja, kjer je nastavljeno ščurkom, odstranijo vsa druge jedi, da te živali ne prenesejo strupa nanje.
Ako pa se hočeš zavarovati pred to zalego, skrbi za snago! Ne puščaj nikoli ne-pomite posode čez noč! Ostanke jedi ne pw ščaj nepokritih! Ako puščaš jedi za one, ki pridejo pozneje domov, na gorki peči, jih moraš dobro pokriti. Mleko ali drage jedi, ki morajo biti shranjene, ne devlji v oskrbljene posode, da ne pridejo te živali do njiB in jih prav dobro pokrij s pokrovko!
g Borovničev liker. Deni v lončeni pi-sker par litrov borovnic in jih dobro stlači in postavi jih v klet na hladno. Nato jih pretlači in presedi skozi prtič. Če je soku en liter ga zlij v kotlič, ali v čisti lonec no zamaščen in mu prilij pol litra vode, četrt kg sladkorja, pol dkg cimetove skorje in četrt dkg dišečih klinikov in par zrn celega
6'
popra. Vse to kuhaj četrt ure. V nekoliko ohlajeni liker prilij četrt litra špirita in šo »orkega zlij z dišavami vred v steklenice. Hladnega pomaši in porabljaj kadar imaš drisko pa tudi ?a zdrave je dobro okrep-čilo.
g Salatni zrezki. Za te zrezke je dobra vsaka saiata, n. pr. kadar salato trebiš in odstraniš zelena peresa, jih open in kuhaj v zavreli vodi, kuhane in ohlajene ozmi ter z vejico zelenega peteršilja na deski sesekljaj, osoli ter pridaj, če je kuhane in sesekljane salate pol litra, 1 drobno jajce, sčep popra, 3—4 pesti krušnih drobtin, eno žlico kislo smetane ali za oreh kake maščobe, vse dobro zmešaj ter napravi iz tega 3 prste široke okrogle zrezke, katere na obeh straneh z drobtinaiai potresi, potem v vroči masti hitro speci, da se po obeh straneh zarumenijo. Zrezki iz e n d i v i j e se pripravijo kakor salatni.
BOLEZNI IN ZDRAVILA.
Za grižo. Po leti so ix>gostne tožbe, da ima ta in ona družina grižo in skoraj vsako leto umrje kdo od nje. Jako navaden vzrok je, da m? prehladimo v čreva. Poleti je črez dan zelo vroče, zvečer pa v nekaterih krajih precej hladno. Tega si zažele ljudje in posedajo na kamnitih klopeh ali na rosni iravi, na prepihu. Čreva se prehladijo in griža je tu in čo je bilo že od prej kaj nabranega v črevah, postane še prav huda. Zdaj ^e prehladijo ženske se prej kakor aruga leta, ker so manj oblečene in precej podvržene boleznim v drobu. Kdor dobiva kmalu grižo, naj no poseda zvečer zunaj in naj nosi na trebuhu flanelo. Bezgov sok (vino) je jako dobro zdravilo za grižo, par požirkov ali žlica soka bezgovca na ruskem ali na gorniličnem čaju pomaga hitro. No sme se pa vstavljati griže kar takoj, če teče kdo enkrat ven, kar so je otrebilo, mora ven, potem se raje kaj. Tudi se ne sme gričev človek basati z jedjo, kakor kak zdrav, ker so čreva vsa razboljena in ne morejo delati. Za hudo grižo moraš k zdravniku, ki ti pove, kaj smeš vživati. Dobro domačo zdravilo je čaj mete, ki raste ua vsakem vrtu in gorki obkladki iz mete, ki je pre-vrela na vinskem kisu. Ruski čaj in malo dobre slivovke pomaga nekaterim, ali kjer je drob jako razboljen, tam škoduje vsako vživanje žganja, ker poveča bolečine. Neki lekarnar je priporočal na gorniličnem čaju kuhano črno kavo. Tudi kava s kumino in sploh močna črna kava deue dobro prehla-jenem črevesu. Ajdov močnik, ovsen močnik na vinu, izkuha lanenega semena so stara domača zdravila.
Poročili prsteni
14 kar. zlato 6 kar. zlato amerik. dubl6
večno v zalogi
ČUDEN
Ljubljana, Prešernova 1 Čclenborgova 7
IIIMIlilIl I lil
Verska strpnost.
Svobodoaiiselci vedno pišejo o fanatizmu ali prenapeti zagrizenosti klerikulizma ali kar je zanje isto: katolicizma. Vpijejo, da se v samostanskih šolah vzgaja enostransko, versko nestrpno. Kriče, da se vceplja sovraštvo do pravoslavnih, da so goji verska nestrpnost. Radi bi, da bi se zatrle vse samostanske šole. Preveč jim je seveda, da poudarjamo zvestobo katoliški veri in cerkvi, da cerkev svari katoličane pred brezbrižnostjo v katoliških verskih stvareh, da svari pred mešanimi zakoni, ker vključujejo velike nevarnosti. Svobodo-miselci nočejo razumeti, da ima cerkev pravico in dolžnost, prepovedati svojim vernikom, da se ne udeležujejo verskih obredov drugovercev. Nočejo priznati da ima cerkev pri tem namen, da obvaruje svojo vernike pred mlačnostjo in da v toliko mora biti vsaka vera nestrpna, če se smatra za resnično. Nikoli pa nc oznanja cerkev sovraštva proti osebi bližnjega, čeprav jo v drugi veri. Svobodomiselno časopisje, ki sploh ne priznava nobene vere, ki so mu zato vse enakovredne, to je nobena prav resnična, seveda tega ne razume.
A kdo je najbolj nestrpen, kdo najbolj oznanja sovraštvo? Svobodomiselno časopisje samo najbolj kali verski mir, ima najmanj spoštovanja pred vero. Kdo pa vedno brizga blato na katoliško cerkev iu njene obiasti, kdo pa smeši njene obrede, kdo pa hujaka proti katolicizmu bolj kakor baa naše svobodomiselno časopisje. Kdo pa kaže večje sovraštvo do katoliške cerkve? Da, vprav svobodomiselno časopisje kar naprej uganja zločin nestrpnosti in sov raštva. Zaenkrat seveda, kakor vsi odpadniki delajo, ščuje v prvi vrsti proti katoliški veri in cerkvi. Svobodomiselna strpljivost je res jako velika in skrb njegova za versko strpnost kar genljivu. Vemo pa vsi, da zelo sumijiva in hinavska. Verska strpnost pomeni zanje to kar verska mlačnost in brezbrižnost, pomeni zanje isto kar geslo eproč od Rima«:.
Slovenci smo bili vedno zvesti veri svojih očetov. O tej globoki katoliški vernosti pričajo neštevilne cerkvice po naših lepih hribih, nešteta znamenja ob potih, lepo cerkve po naših vaseh in trgih, priča sleherna res slovenska hiša.
To vero hočemo tudi ohraniti zase in jo ohraniti tudi bodočemu rodu. Tuje blago pa je svobodomiselstvo, brezverstvo, ki ga zanašajo razni časopisi in hočejo zasejati tudi med naš rod. Zato boj takemu časopisju, neizprosen boji Naj izgine popolnoma iz poštenih slovenskih hiši Vsak naj smatra za svojo nalogo, da bo širil le pošteno krščansko časopisje, le tega podpiral. In če vidiš pri sosedu svobodomiselni časopis, prigovarjaj mu, da ga zavrže, ojx>zori ga na zvito in zlobno pisanje teh listov in mu nasvetuj kak pošten list, ki bo spoštoval to, kar je bilo nam Slovencem vedno sveto — katoliško vero. Kdor pa zaničuje to, kar
je bilo vedno našemu rodu sveto, ta zani. čuje tudi svoj rod. Tisti, ki so svoji veri nezvesti, imajo tudi ljubezen do svojega rodu le na jeziku. Mi pa ostanemo trdni katoličani in zvesti Slovenci. Potem bomo tudi dobri državljani.
V PETIH LETIH KROG SVETA so prišli iz ruskega ujetništva Francelj, Nežkin ženin iz Bohinja, Jerič spod sv. Ku-ma in učitelj Nedeljko, Štajerc. Bolj dolgo so hodili, ker se jim ni tako mudilo kot Fileas Fogu, ali pa Carskemu selu, in pa ker so morali med potjo služiti za konjske hiapce in zlato kopati, da so mogli naprej nc da bi kradli ali prosili. So pa tudi skozi vsaka odprta vrata nos vtaknili in vse po-šnofali. Enkrat so bili tudi šibani, ker jim je v budistovskem tempeljnu smeh ušel. Pa saj so morda še kaj podobnega staknili, pa so jim učeni gospodje v Ljubljani, katerim so dali zapiske brati, svetovali, da naj no povedo vsega ampak tisto kar, golo resnico. Na Franceljnovi in Nežkini ohceti v Srednji vasi so se pa še spoprijateljili s Jo-žetom Lavtižarjem, ki je tudi že povsod bil razen v Avstraliji in ž njim so preštudirali vso svojo pot še po zemljevidih in učenih knjigah, preden so dali v tisk, da jim ja kale profesor ne bi mogel očitati kake napake v zemljepisju in zgodovini. — Za to le brez skrbi kupite in berite knjigo. 24 dinarjev ni noben denar za toliko fletnega in žalostnega in učenega. Saj je tudi vsi ne boste mogli kupiti, ker so je dali tiskati le toliko, da na vsako slovensko vas še ena no pride. Čez nekaj let se boste še tepli zanjo, ker bo redka.
V petih letih okrog sveta. Spisal Josip Lavtižar, 172 obilnih strani, 24 dinarjev. Dobi se pri Jos. Lavtižarju, pošta Rateče-Planica in v prodajalni Kat. tisk. društva (pri Ničmanu) v Ljubljani.
cPREROI)*, glasnik za gojitev treznosti in nravno povzdigo naroda, priporočamo vsakomur, ki mu je kaj za notranjo poglobitev. — Zahtevajte eno številko na vpogled. Naroča se pri upravi «Preroda«, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10.
— <Domoljubove» knjižnice sta doslej že izšla prva dva snopiča *Delcle z Mo-čevja< in »Kaznovani uboj*. Prve knjižice je v zalogi le še par izvodov za ceno Din 7, druga pa velja Din 6. Po pošti za vsako knjižico 50 par več. Obe knjižici se naročata v proda-jabii KTD (prej Ničman) v Ljubljani. V lastnem interesu naj vsak naroči knjižico po Pos|' ui nakaznici, ker povzetje vsako knjigo zelo podraži. — V par dneh izide tretji snopič: >Duh v Kentervilu«.
»
; DVOJNO g<SLADNA
tvornica žitne kav6, velepražarnazrnate kav& gunce pri ljubljani




n Kamniško okrožje Orlov priredi dne 3. avgusta 1924 v Kamniku celodnevno prireditev javne telovadbe. Vsi bratski odseki okrožja so dolžni, da se okrožne javne telovadbe polnoštevilno udeležijo. Zbirališče je točno ob pol 10. pred telovadnico kamniškega odseka. Ob 10. sv. maša v nad-župni cerkvi v Kamniku, nato obhod po mestu in govor pred kamniškim domom. Za kosilo bo oskrbljeno. Popoldne se po cerkvenem opravilu vrši javna telovadba na prostornem vrtu g. dr. Meglerja na Grabnu. Prijatelji naše organizacije iz bližnje in daljše okolice so vljudno vabljeni k le prireditvi. Bog živi!
n Selška podružnica Slov. planinskega društva priredi v nedeljo 27. julija veliko vrtno veselico na »Fertičarjevem« vrtu v Selcih. Govor, petje, srečolov. Med veselico svira godba Selškega društva. Začetek ob 3. popoldne. Vsled plemenitega namena — dobiček se porabi za zgradbo 5Krekove koče.; na Ratitovcu — prosimo za obilno udeležbo. — Odbor.
n Šolske sestre v Celju so s pomočjo blagih dobrotnikov zdalno razširile šolsko poslopje in sprejmejo s prihodnjim lelom večje število deklic v internat. Poleg predmetov ljudske in meščanske šole se lahko uče tudi glasbe, modernih jezikov in finih ženskih ročnih del. Soli odrasla dekleta se morejo izvežbati v domačem gospodinjstvu, pred vsem v kuhanju in šivanju. Pojasnila dob<§ tudi one deklice, ki so z dobrim uspehom končale šolo in čutijo poklic za redovni stan. Kdor zahteva prospekt, naj pošlje znamko.
d Kmečka Zveza za kranjski okraj ima v pondeljek 4. avgusta ob 11. uri redni občni zbor v Ljudskem domu v Kranju. Poleg običajnih točk co na dnevnem redu volitve novega odbora ter porodila naših poslancev. K mnogoštevilni udeležbi vabi
odbor.
n V Dolenjivasi pri Ribnici priredi ga-Ailno in reševalno društvo v nedeljo 27. julija 1924 na senčnatem vrtu Ignacija Mroharja v Prigorici veselico, če-gar čisti donesek je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Ker se veselica priredi v tak dober in človekoljuben namen, se sa-Občni zbor Okrajne kmetske zveae v Novem mestu se vrši v ponedeljek 4. avgusta ob 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Člani kmetskih zvez sodnega okraja Novo mesto vljudno vabljeni, udeležba odbornikov O. K. Z. in krajevnih K. Z. pa obvezna.
n Katoliškim staršem! Podružnica Slovenske dijaške zveze za Ljubljano in okolico opozarja verne starše, da ima že sedaj
na razpolago nekaj stanovanj za dijaštvo pri vernih gospodinjah. In to za dijuke in dijakinje, stanovanja s hrano ali brez nje itd. Za natančnejše informacije se lahko obrnete na imenovano podružnico, ki imr. svojo pisarno v Ljudskem domu, II. nadstropje, Streliška ulica 12. Za pismen odgovor jo priložiti 2 Din (v znamkah). Osebno se lahko zglasite vsak delavnik ob J/^ll. do 12. ure. Podružnica SDZ za Ljubljano in okolico.
d Prireditev Ljubljanskega orlovskega okrožja se vrši dne 3. avgusta (v slučaju slabega vremena dne 10. avgusta) v O. M. v Polju, in ne 8. avgusta.
n Ljubljansko orlovsko okrožje priredi v nedeljo 3. avgusta 1924 v Dev. Mar. v Polju celodnevno prireditev. Od 8. do l/> 9. zbirališče odsekov (razen D. M. Poljske soseščine) na Mcdijatovem dvorišču v Ljubljani, ob Vfc 9. odhod v Dev. Mar. Polje, ob 10. sv. maša pred cerkvijo, po sv. maši orlovski tabor, ob 4. telovadba s sledečim sporedom: 1. Rajahii pohod in proste vaje članov. 2. Proste vaje članic. 3. Hkratne vaje na bradljah. 4. Redovne vaje. 5. Skupinske vaje. 6. Orodna telovadba. 7. Lahka atletika. 8. Zaključna skupina. VsVpr.ioa k telovadbi: sedeži Din 8.—, stojišča Din 4.—, k veselici Din 2.—. Po telovadbi bo za okrepčila dobro preskrbljeno! nog živi!
n V Kabnici se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta ob L pop. koncert škofjeloškega pevskega okrožja. Koncert se vrši na senčnatem vrtu. kjer bo po končanem sporedu ljudska veselica s prosto zabavo. Za okrepčila bo preskrbljeno. K obilni udeležbi ste povabljeni domačini in okoličani.
ii Mengeš. Hiralnica »Zavetišče »v. Vinceucijat v Mengšu »prejema v svoj ua novoustanovljeni zavod hiraice, inočko in ženske. Prosilci naj se obračajo radi sprejema direktno na ta zavod v Mengšu.
u ii tt w, ta a a se m a ® s & m a e a a b m a u a
»Domoljubov« podlistek
»KAZNOVAN! UBOJ«
je izšel kot cclolna povest v ravnokar natisnjenem
2. snopiču »PofHJnljufeove« knjižnice.
Dobiva sc v prodajalni KTD (H. Ničmen) za ceno 6 Din, po pošti 50 par več. Kdor naroči skupaj 10 Izvodov, dobi en izvod za nameček. Preprodajalci dobe poseben popust po dogovoru. Ker je cena tej mični, pa zelo poučni povesti tako nizka, je upanje upravičeno, da si to knjižico omisli vsaka naša hiša in vsako naše društvo,
BBBBBBBBBKBBUBBlBBliBM
ftflloifopclrš Vn^ipoEf na 2 kolesih kupim. miCfUtl ali! ¥Ut!l»Cft Ponudbe na upravo lista pod .VOZIČEK« štev. 4044._
|/|nbjt< naprodaj. — Naslov pove uprava ruavli .Domoljuba« pod Stev. 4088.
Srečni ofe.
Amerikanec Bostock je bil znan lastnik velike menažerije. Njegov sin ni kazal posebne brihtnosti. Poslal ga je torej po svetu okoli, da si nabere skušnje in znanja, in mu je dal za spremljevalca svojega izbor-nega tajnika.
•Glejte, da se bo moj sin kaj poštenega naučil«, mu je rekel. »Obenem pa skušajte dobili kaj dobrega za mojo menažerijo.«
Tajnik je prišel nazaj. Za menažerijo ni bil dobil nič, sina je bil pa pustil v Parizu, kjer si je hotel ta še tam nabrat nekaj skušenj.
Kmalu nato je pokazal Bostock tajniku ves vesel brzojavko iz Pariza in je dejali " Moj sin ni lako neumen, kakor sva mislila. Staknil je v Parizu neko posebno afriško opico in upa, da jo bo lahko dobil za 500 dolarjev. Takoj mu bom poslal denar, ker baš nekaj takega mi bo za menažerijo prav prišlo.«
Par dni potem se Bostock in tajnik spet srečata. Sedaj je bil pa Amerikaneo še bolj vesel, kar žarel je. »No, kaj je pa danes tako veselega ?< vpraša tajnik.
>0, pomislite si, moj sin je bolj brihten, kakor midva oba skupaj. Berite moj današnjo brzojavko k
Tajnik je bral: »Denar prejel, opica mrtva. Pozdravljam.«
Dobičkanosna pozornost.
Ruski knez Galicin se je mudil nekoč v Parizu in je zahajal seveda tudi v gledališče. Prva pevka nekega gledališča je imela tako lep glas in je igro tudi tako izborno izvajala, da ji je poslal knez po svojem služabniku lep šopek.
Nekaj tednov nato se je zglasila pri knezu v predsobi neka dama in je želela govoriti ž njim. Knez je šel v predsobo in: je videl tam lepo mlado gospodično, ki mu je rekla: »Visokost me gotovo ne j)ozna več. Jaz sem pevka tega in tega gledališča in sem se Vam prišla zahvalit za Številne dokaze Vaše pozornosti.«
»Sedaj Vas spoznam, milostljiva. X oprostite, jaz sem Vam samo enkrat poslal en šopek. <
i Kako to? Vaš sluga mi prinese že več tednov sem vsako jutro en šopek.«
Poklicali so slugo, in pojasnil je stvar, dasi nerad: »Ko sem prinesel prvi šopek, mi je dala dama pet frankov napitnine. Šopek je stal tri franke. Zato sem kupil vsak dan tak šopek, in vselej pet frankov, sta mi zmeraj ostala dva.«
Poznejši razgovor med knezom in slugo nam ni znan; gotovo se je pa služabniku zlati vir dohodkov zapri.
7niynrso	rotiP f v poslovalnicah L delavskega konsumnega društva.
&l li/CitSCfcT/lt^ • " č;am kllpij0 najceneje v lastni zadrug!. — Ako potreba/eš oblačilno blago, obrni se na svojo zadrugo.
jr*. . _	Enkrat na leto se lahko zastonj oblečeS, ie kupuješ vse v zadrugi, ker dobii pO pravilih 3»/o popust.
1 jO P	Ljubljanski (lani tn zunanji člani, kadar pridejo v LJubljano, naj ne pozabijo, da dobe v zadružni go~
*C •	stilni na Kongresnem trgu št. 2 ne samo hrano tn pijačo, ampak tudi svoje somliljenike.
Sovraštvo in ljubezen.
(Dalje.)
V dvorani je bila zaslišana neka dekla.
Imela je delo v hlevu, nato je hotela na skedenj po krmo in tedaj je zapazila da gori. Letela je tedaj v hišo.
»Kaj je rekel obsojenec, ko ste mu to sporočili?«
Dekla je molčala.
>Vprašam vas, kaj je rekel vaš gospodar, ko ste mu povedali da gori.«
»Re-kel je: »Gorlk In — potem potem — se je — se je zasmejal!«
Neki val je sel skozi poslušalstvo, in obsojenec se je zdrznil.
»Henrik Nagličk
Niti diha se ni slišalo v veliki sodni dvorani. Samo obtoženec se je obrnil in pogledal proti vratom.
S sklonjeno glavo, z brezkrvnim obrazom je stopil Henrik Naglič v sodno dvorano. Samo enkrat so njegove oči zakrožile okoli. Ko je zagledal očeta, je odprl usta in obstal. Nato pa je povesil oči in stopil pred sodnika.
Ta je opazoval krasnega dečka, in v mrzlini, preuskujočih očeh je zasijal topel žarek.
»Otrok moj! Pozvan si kot priča. Obtoženec jo tvoj oče. Lahko odstopiš od pričevanja. Potem lahko takoj zopet greš!«
Deček je dvignil oči in je plašno pogledal sodnika.
»Vse — vse — hočem povedati. Sam — sam sem zažgal!«
»Da! — Hotel — hotel sem — kaditi cigarete — v skednju — in tako —s.
Obtoženec je dvignil roko.
»Henriki Henrik je to res?«
Henrik Naglič ga ni pogledal in je rekel:
»Res je!«
»Fant, kako moreš to reči. Takoj boš zaprt, če je to res. Pomisli to!« je opominjal sodnik.
»Res je!« je ponovil Henrik.
Nato je postal bled in se je začel tako tresti, da mu je sodnik ukazal, naj malo sede, da si bo opomogel.
Razprava se je nadaljevala.
»Avgust Bajželj!«
Orjak je težko prikorakal v dvorano.
Besedilo za prisego je mrmral tako tiho, da ga je moral sodnik opomniti, naj govori glasneje.
S preplašenim obrazom je stal pred sodiščem. Pripovedovati bi moral, a je samo mrmral nekaj nerazumljivega in ni spravil niti enega stavka skupaj. Sodnik pa je tedaj pričel z izpraševanjem.
»Ali ste bili, ko se je čin izvršil na dvorišču ali v gospodarskih poslopjih?«
Bajželj je strmel v todnika in molčal.
»Vprašam Vas, ali ste bili onega določenega dne zvečer med 7. in pol 8. uro ua dvorišču, v hlevu ali skednju.«
Oskrbnik je stresel glavo, »Nek
»Kje ste bili ob tem času?«
Bajželj se je zavedel in nato počasi rekel:
»Doma.«
Kaj se pravi doma? Mislite s tem, da ste bili v hiši v svoji sobi?«
Bajželj je pritrdil.
»Kdo jo bil pri Vas?«
»Janček in Henrik!«
»Kaj sta dečka pri Vas delala?«
»šestinšestdesetk
»Kaj?«
»šestinšestdeset .Učil sem ju.«
Nekaj porotnikov je zamrmralo.
»Torej sta dečka kvartala? Kako dolgo?«	'
»Do pol osmih?«
»Vzel sem jima karte, takoj, ko je bilo
pol.«
»Tako! In nato jo Henrik Naglič odšel? Sam?«
»Ali voste kaj o tem, kako je nastal požar?«
Bajželj je stresel z glavo.
»Toda gospod tega ni storil,« je rekel.
»Kako da ni on storil?«
Bajželj je zmajal z rameni.
»Ali veste za kaj, kar bi pričalo, da je vaš gospodar na dolgu?«
Bajželj je pomenljivo pokimal.
»Rekel sem!«
Sodnik se jo potegnil z roko preko
obraza.
»Mislim, Bajželj, da Je to lo vaše mnenje! Ali imate kak dokaz za to?«
»On tega ni storili On tega ni storil!«
»Sedite!«
Oskrbnik je sedel na or-ko 1 lop za priča in je stegnil svoje dolge noge daleč v dvorano. Gledal Je temno, dolgo govorjenjo ga je ujezilo.
»Ivan Bajželj!«
Pripeljali so stokajočega Jančka skoraj s silo. Teptal je z nogami in otepal z rokami in vpil je, da bi se moral kamen usmiliti. Sodnik mu je prigovarjal, toda vpitje je bilo še huje. Tedaj je zavpil uradnik nad njim, in to je pomagalo.
Sodnik je najprej povdaril, da je bil Janček skupaj z očetom in Henrikom.
»Kaj ste delali?« je vprašal sodnik na svoj dobrohotni, nekoliko kratki način.
Janček se je silno ustrašil tega vprašanja. Začel je vpiti, proseč dvignil roke in zaihtel: »šestinšestdeset smo igrali — saj ne bom več — nikar me ne zaprite — oh — oh —«.
»Le pomiri se fant! Vseeno mi je, če ste igrali karte. Zato se ti ne bo nič zgodilo. Samo povej kako je šel Henrik Naglič domov. Toda povej po resnici! Gorje ti, če boš lagal. Torej, kako je bilo?«
Janček je povedal, da je šel s Henrikom v hišo.
»Povej, fant moj, igrali ste torej karte; aH ste tudi kadili?«
»Ne, kadili nismo — kadili nismo — niti malo ne. —«
»Ivan, ne laži! Ste kadili?.«.
»Samo enkrat smo kadili cigarete, toda Še poleti na polju — Henrik dve in jai eno — toda bilo nama je slabo —-.«	'
»Ali ste kadili oni dan, ko je gorelo?< »Ne, takrat ne, saj nismo imeli cigaret Res ne!«
Ali niste bili, predno ste šli k Mogliče-vlm v hišo, tudi v skednju?« »Ne, šli smo samo mimo.« »Henrik Naglič.« Deček je zopet stopil naprej.
»Slišal si, kaj jo izpovedal tvoj pri. jatelj. To je baš nasprotno temu, kar sj d povedal. Kdo izmed vaju laže?«
»Kadil sem — sam sem kadil - v skednju.«
»Ti sam si kadil? Kdaj si kadil? Kdaj si bil sam?«
Deček je prišel v smrtne zadrego in ni vedel odgovora. Janček se je opogumil in je dvignil pret, kakor v šoli.
»Gospod učitelj, on goljufa! Ves ča» je bil pri nas, in potem ko smo šli mimo, je šel z nami tudi Robert, hlapeo.c »Robert Crešnjovark Hlapec jo izpovedal, da je prišel ij shrambe za vozovo in je videl, da sta oba dečka prišla iz hiše za posle, in ker še ni govoril s Honrikom, ki je baš prišel na po. čitnice, je šel z dečkom in ju spremil do vrat. Videl je, da je šol Henrik v šolo, i Jaučkom pa se je še razgovarjal. In tedaj je prišla Linca in povedala, da gori.
»Henrik Naglič. Zakaj lažeš pred sodiščem? Zakaj se sam obdolžujeŠ?« »Moj oče! Moj oče!« »Ali si hotel očeta rešiti?« Deček je prikimal v krčevitem ihte* nju. Ni se mogel več obvladati.
»Ali ti je kdo prigovarjal, da to izpo-vej? Povej sedaj resnico. Ti veš, da ti Bog vidi v srce. Ne smeš omadeževati svojega srca. Ali ti je kdo prigovarjal, da w krivo obdolžiš?«
»Res ne? Kako si prišel na to?c »Bal sem se — tako, strašno bali« »Sedi, Henrik Naglič!« »Gospa Ana Naglič!« Opotekajoča se zina je prišla v dvor* no. Na licih so ji cvetele mrtvaške rože.
»Ali hočete odstopiti od svoje pravice do pričevanja, gospa Naglič?« »Nek
(Dalje.)
Voinnna «» mesarsko obrt sprejmem t»ko|l VdjjeilUl ojkrba pri hiši. Zglaslti se |e prll Cirman Franja, Ljubljana, Gosposvetska cest« -Kolizej - alt St. Vid nad Ljubljano It. 17. m
3!ADn«9 ».j slaščičarsko in medičarsko obrt, UlfCIlbd krepko razvitega In poštenih »tarier sprejme s hrano in obleko ali samo $ l'«110 žčičarna FRANJA STARY, KTŽko Stev.J^__
Išče se dekle ffsr
skega dela, za župnižče na Gorenjskem. upravi »Domoljuba« pod Mer. 4132.
Najboljši Šivalni stroji In Uolcuo
firitfinPP za rodbinsko in obrtno UI UmU rabo vedno v zalogi
edino pri JOSlp PCfCliilC
MnbUaita.ob vodl bluu preBarnova0a spoin8"11"'
Istotam potrebščine za šlvllle, krojaCe, Cevl|or|e ln s«'""1'' Galanterija In vse drobno blaga
Mala kmetija,
v Mošnjah štev. 33. • Mošnje št. 34, pošta Radovljica.
Učenca
na lca(eri ae redita lahko 2 glavi živine, je naprodaj Ceno pove Ivan REMC, 4142
v trgovino z mešanim blagom sprejmem. — FRANC MKOLIČ, trgovec v Sodražici, Dolenjsko.	4059
DfobliP Podpisani Jakob Rogelj, posestnik rrefulb. v Trbojah, preklicujem vse žalitve, katere sem govoril dne 12. maja t. L v gostilni R. Komurka v Trbojah in dne 10. junija t. 1. v Kranju na glavnem trgu o Antonu Bonča, posestniku v Trbojah in o celem obč. odboru v Smledniku. Obenem se imenovanim zahvaljujem, da so mi na mojo prošnjo odpustili in odstopili od nadaljnjega sodnijskega postopanja.
V Trbojah, dne 15. julija 1924.
JAKOB ROGELJ.
Kmetska DEKLA, katera bi obenem tudi gospodinjila, se išče za takoj na kmetijo na Gorenjskem. Glede natančnejših pojasnil 6e je obrniti na Rok PESELJ, Selo - Moste pri Ljubljani. 4139
večje število sc sprijrac v trajno dc-lo za kuhanje oglja.: Delo akordno, event, na dnino. Naslov: VIDIC, delovodja, No-racnj št. 56, pošta Bohinjska Bistrica.	4140
V NAJEM SE ODDA aU PRODA mala kmetija
z vsem inventarjem ter sad. vrtom in gozdom v Sidražu 8 nad Kamnikom. Ceno pove Iv. Rcmc T Mošnjah it. 34, pošta Radovljica.	4119
Imaš bolečine v cbrazu ? V celem telesu ?
Uporabljal Elza-fluid!
Potrebuješ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo?
Uporabljaj Elza-fluid?
Ali te muči glavobol ? Zobobol ? Trganje ?
Uporabljaj Elza-fluid!
AH ieliš najboljše za negovanje zob, kože, glave?
Uporabijaj Elza-fluid
Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka ?
Uporabljaj Elza-fluid!
Ali želiš dobro domače in ^.osmetsko sredstvo?
Uporabljaj Elza-fluid!
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljiega delovanja, kakor francosko žganje. — Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš
kar sem kedaj okušal!
Išči Elzailuid v vseh tozadevnih poslovalnicah, vendar pa zahtevaj le pravi Elzailuid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pa-kovanjem in poštnino, če se ppšlje denar naprej ali po povzetju
3 dvojnate ali 1	specialna steklenica 24 dinarjev
12 dvojnatih ali 4	specialne steklenice 85 dinarjev
24 dvojnatih ali 8	specialnih steklenic 151 dinarjev
36 dvojnatih ali 12	specialnih steklenic 214 dinarjev
Kot primot i Elza-obliž zoper kurja očesa 4 in » Din; Elza-mentolni črtniki 7 Din; Elza-švedska tinktura za želodcc ™ Din; Elza-zagorski prsni in kftšeljni sok ™ Din;Elza-ribje olje 20 Din; Eiza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šumski miriš za sobo 15 Din; Glycerin 4'80 in 18 Din; Lysol, Lysoform 25 Din; Kineški čaj od z Din dalje; originalno Radikum francosko žganje, velika steklenica 15 Din ; Elza-mrčcsni prašek 10 Din, strup za podgane in miši 8 Din, Za primot se računa zavojnina in poštnina poscbij.
Na te cene se računa sedaj 10% doplačila.
Pisma naslovite natančno na Engen V. Feller, 'ekarnar, Stnblca Donfa, Elzatrg št. 16, Hrvatsko,
Iščem ČEVLJARSKEGA VAJENCA,
ki ima veselje do tega obrta. Prednost imajo onf, ki so sc že učili te obrti do 1. leta. Hrana in stan. pri meni. M. Stražar, čcvlj. mojster, Domžale 50.
Javna zalivala ■
Podpisani sem sc na novo zavaroval pri jugoslovanski banki .SLAVIJ1« v Ljubljani, in dasi še nisem bil plačal prvoletne zavarovalnine, mi jc le-ta izplačala o priliki požara polno odškodnino za pogorelo poslopje. Za to brezprimerno kulant-nost se ji moram javno zahvaliti ter jo vsakemu najtopleje priporočati.
Todraž pri Škofji Loki, dne 13. julija 1924.
MATIJA JENKO 1. r.
Reja KRAV sc izplača lc, čc so
Vsestranske skušnje pa so pokazale; da so naj-; boljše mlekaricc tiste, ki jim redno polagaš
Im&m tropine,
ki so. priznano najbolj rcdilno in zato najcenejšo krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lancnc tropine dobiš najcencjc naravnost iz tovarne
Za&ref in Ko, Biifef pri Krasen.
Oddajajo sc v Vrečah po 50 kg.
MALINE«H61SIPE sveže BOROVNICE sveže, smfae SUHE GOBE
kupi vppko množino po najvišji ceni
_FRPCTPS, Ljubljana, Tabor 2.
aiiiiiiiiinii!rii!(MiiiiiHiiiiiiiiKiiiiiii!!iiiniiii!iiiri>iiiiiiiiiii!iiiiiiiiirti!iuii
STAVBENO PODJETJE
IVAN QGRIN-LJUBLJANA
PISARNA: Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon 426
se priporoča za vsa STAVBENA DELA ter nudi po konkurenčnih cenah VSEH VRST
strešno in zidno opeko
{z lastne opekarne, Iranko' poljubna postaja, —j ZAHTfeVAJTE PONUDBE I	20
iniiiiijiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiii
Zobozdravnik
Dr. IVAN OBLAK
Miklošičeva cesla
(Vzajemna posojiSnSer,)
ne ordinira od Zl. iul. do l avj.
Od strokovnjakov jc pripoznano, da je SPLITSKI
NAJBOLJŠI I Tovarna daje za istega polno garancijo. — Dobite ga po najnižji ceni pri
J. MENART, trgovec, Domžale.
GL Franc Sajovic
jc IZSTOPIL iz nsše službe in ni več upravičen sprejemati zav. ponudbe za naš zavod
Vzajemna zavarovalnica
V LJUBLJANI.
roba. ZAL08A
In Izkoristita ugodno priliko katkir greste v Calja In nakupila si vvgIb-trgov. R. Stermaskl
SUKNA
In kamgarna za
tfiollke ter volno za lansko oblaka, platna, caflra, hlača-vine In drusa manufakturne
VELIKANSKA. Cen« čudovito nizka ter al radi tega ogromno denarja prihranite. Trgovol en groa-cana, Cenik zaitonjl
..............................
namreč v rjavo-modro-beli etiketi je sedaj v prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi : FRANCKOV : kavni pridatek« v zabojčkih. — V varstvo proti ponsredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«. —■ »Pravi i FRANCK : z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. —
»■••hmuinkmnmnni
kazite na razliko'
med kožnimi potplati in Palma Kaučuk pot« plati in petami. Prednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična ln ugodna hoja, ter nizka cena.
<o Zahtevajte edino ie »Palma«.
Popolnoma varno naložile denar t
LJUBLJANSKO POSOJILNICO
R. Z. Z O. Z. ki posluje v NOVO PREUREJENIH PROSTORIH
Mestni tre 6	*iesini trg 6
- v LjubSlans -
Hranilne uloge in vloge na tekoči račun obrestuje no 8°/0
ter JIH IZPLAČUJE TAKOJ brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje '.uai vil/e po dogovoru. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na bite in posestva ter proti poroltvu. Daje tudi trgovske kredite ter spi e Jem a ce?i;e in inkaso faktur.	3750
Priporoča se tvrdka
R. MIKLABC, iiuMj ana
Llnserieva ul. - MeHeno ul.
pri nakupu
in
blaga za moške obleke.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.
g^BZKgBBKJimiui tisea
T" ^'IV.""1
mDB3l
Mi58, podgana, slerJta ia Starki
-fnormo pociniti. ako uporabljat« naSa promkuSona srmKtvft' proti mišim in podganam Din T 50. ea ici.rko 10 Din. IH Htpnioo 10 Din en molio B Din, proti oirConu a i" 7'&n tlin. mam proti ihodi 5 Din, Iv.nst proti ušem v obleki 7-5U Uin, preti raravtiam 7 50 Din. Iletcr za <1i4čcuio niadeiov 7 Din Pošilja nO novset ju. .Artea', kam. laboratorij. M. JUrAer, Zagreb. Petriiijalia ulioa 8X11,
ml lllil
>iTT!cTA M ARi BOH: TE£gr I
HI "'RA POSTREŽBA.	|
J PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE I
J RAitIN.PRl	O" T
JI Z^RU^N^-OOSPOD^flt3KI -BANKI_J
ŽVO N POLA s.
^re^SHSa^.^JPSHSZSHSESPSSSHSSreS^,
i MERAKL	g
pi barve, Črnila. iafcc. hi!, ematte.	Šj
JOpSCe ln zajamčeno Cisti ttrncl	^
najboljšo kakovosti nudi	SJ
drnllid	i);
Z O. T..
N9VJ SatJ
skladISfe
centrala
norlKHM*
podružnica S]	Tovarne
ki Ljubljana - nedfGtfe. w
Izdelujem prvovretne sadne mline z lahlda poa^ r.ora, granitnimi v,'.!urji ter pocinjcr.im okovjem uo ugodni r.eri, — Interesenti naj so obrneta r, RUDOLF RAVNIKAR, ključavničar 1 v Rsde.ah pri Zidanem mostu. 3846
Poijižžlelskc slfoje in pisne )
po najnižjih ccnab,	J
Miatilnico za ročni	>
in vitelni poiton po	\
1O.5C0 Kron	f
dobavlja F. SMOLA ) zaloga polisdelskih strojev. Sv. Jurij ob j.!, j
tt
»SALONIT
AZBESTNI SKRILJ nadkriljuje strežno opeko zbog svoje trpežnostl, je izredno ahek in elastičen, kljubuje vodi, mraza, vročini, vlagi in vremenskim nezgodam.
Sestoji iz prvovrstnega Portland cement.) našega lastnega proizvoda in najboljšega azbesta iz prvovrstnih svetovnih rudnikov.
Ako uporabljate Salonit, priiteaite dsnsr in i«.
Vsak poedini varčen gospodar, kateremu je ležeče na tem, a* pokrije svojo stavbo trpežno in iično, si bo osvoiil ra pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT.
SALONI? je ncizfiorljiv in ncpremsčliiv, flko Salonit uporab., prihranite na stroSkih, lažji jc Itc>t vsak drug proizvod sedanjosti. Obvaruje pred vlago, ogniem in strelo. Nimate nikakih vzdrževalnih stroškov. Izborm holira vsako zračno izpremembo. Trpežen in vzdržljiv proti najsiln. viharju.
Vzorce, cenike, kataloge, navodila ia proračune pošiljamo brezplačno.
d. d. ta tomsnt 99$pa U 6 Portland, Ljubljano.
Zastopniki in zaloge v vseh vsljih krajih.
Na§C€ii€i$€ strelno krttte!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
preja VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni ranotlni, takoj dobavno, najboljšo preizkušene modele strešnikov, s eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
aas«* kletno opeko ^
Na žfcljo se pošlje takoj popis in ponudba!
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.
Telefon št. 57.
▼ lastni palači (vis a vis hotela „Union"). Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000'
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, žlbenik. Ekspozltnra: Bled.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani.
Tiska Jugoslovanska tiskarn*