Prvi koraki novih občin in okrajev
Prvega septembra se 3 e začelo itvljenie novih občin in okrajev. To dejstvo pomeni velik korak naprej v iz-gradnji socialističnih odnosov in mehanizma neposredne deinokracije v naši državi. Odprte so nove perspektive, toda postavljene so tudi nove naloge in problemi.
KAJ PRINAŠA SEDANJA RAZDELITEV
Politično teritorialna razdeli-teT Jngoslavije daje takole •Uke:
Prej:   okraji   338,   občine   4113
Sedaj:  okraji  187,  občine  147S
Stevilo občiu in okrajev se Je
zmanjšalo za povprečno trikrat.
Toda bistvo izvršenih spremcmb
vi    v    teritorialiiem    povečanjn
okrajev in občin.  Spremembe v
organizaciji občin in okrajev so
pomembne predvsem iz nasled-
ajih razlogov:
Prvo, samonpravljaDJe se je ie bolj približalo dclovncmu člo-Teku. Skoraj vsi tekoči posli, za katere so državljani najbolj ne-posredno ninteresirani, se bc-de lahko  opravljali v občinl.
Drugo, melo «e Jc okrepila eko-nomska baza občine. Sedanje ko-
mnne bodo labko krile §voje glavne potrebe iz lastnih sred-stev in razširjale v svojem okviru proizvajalne sile.
Tretje, proces viklajevanja Individualnih in splošnih koristi se bo vršil že na področjn same Občine, bodofi okraji pa bodo kot skupnosti komnn mnogo boij neposredno povezanl s tedera-cljo, kakor so mogli biti seda-nji majhni okraji. Na ta način dobivajo rcpublike drugačno vlogo. Svojo dejavnost otneja-Jejo 5e bolj kakor doslej prd-vsem na področje Solatva, kul-tnre, zdravstva, socialnega skrb-stva in ua koordinacijo in vskla-jevanje gospodarskega na-predka.
Cetrto, borba za nadaljnjl raz-voj proizvajalnih sil in za druž-beni standard prehaja na ko-tnuno. S tera postaja naša ko-muna v resnici »osnovna šola socialističnega demokratizma«, kjer se bodo delovnl ljudje na lastnih izkušnjah učili ne samo gospodariti v korist oJje skup-nosti, marveč ttidi bolje razu-mevati potrcbe širše sknpnosti tn ceiotne doinovine ter sprav-
ljati v sklad svoje na,pore s pri-zadevanjem delovnih ljudi v drugih predelih naše socialistii-ne driave.
S tem, da oblast dejansko po-staja vse bolj oblast delovnega Ijudstva po najrazličnejiih ob-likah samoupravljanja, pa tadl odgovernost za nadaljnji napre-dek vse bolj prehaja na delov-ne ljodi po tovarnah, po goeiali-stično orientiranih zadrngah, T gospodarskih, prosvetnih, kul-turnih in drnžbenih sam*opr»v-nib ustanovah.
NAJVA2NEJSE NALOGE
Med nalogarai, ki gtoje pred nami in ki jib predvidevajo ob-iavljeni    predpisi    in    obstoječi
ZEMUEViD
ADMINISTRATIVNO-TERITORIALKE RAZnELITVE JUGOSLAVUE
odnosi, se nckatere ločljo kot najvažnejše. Sem spada pred-vsem gprejetje dokončnih statu-tov IJudskih odborov In prila o-ditev organizaclj In nstanov novi razdelitvl fankeij med ob-finami in okraji. Daljc, konkre-tizlranje odnosov med komuno In državljanl, tned komuno In podjetjem tcr drttgimi samo-upravniml ustanovatni, odrcja-nje odnosov med komunn In okrajem,  med   IJudskim   "odbo-
pravilno postavi in izvaja na najbolj demokratičen način, bo mogoče rcševatl i relativno tnanjširai tcžavami tudi druge naloge, ki stoje neposredno pred novimi  ljudskimi  odbori.
Podaiki s terena govore, da so novi okraji in nove občine, a posebno okraji, v glavnem re-šili problem vodilnega uprav-nega in strokovnega kadra. Ni sicer    ie   povsod    zagotovljena
rom in njegovim lastnim apara-tom. Izgradnja kvalitetnega stro-kovuega kadra na vseh področ-jih komnnalne delavnosti in priprave za volitve noTih občin-skib in okrajnih Ijudskih odbo-roT spadajo tndi med zelo važ-ne naloge. Sereda ps bodo dale volitve v okrajne in občinske ljadske odbore polno fcorist šele takrat, ko bo novi organizem našel svoie mesto v našem si-stemu. V tem procesn se bo naj-bolje pokazalo, komu ljndje lah-ko zaupajo vodslvo od^ovornlh poslov lokalne skopnostL
Dokončno sprejetje statuta ob-čin in okrajcv je zelo važen po-sel. Od statuta bo odvisno, v kakšni meri bodo državljani d -jansko lahko nživali pravice, :i jih zagotavlja naš sistem nepo-sredne drraokracije. Od tega. koliko dclovni ljodjc aktivn« sodelnjejo v organih samouprav-Ijanja, bo odvisen tudi nfihov prispevek k izgradnji socializma, izgradnji materialnih in polittč-nib p«gejev sa sociaJistitno de-mokracijo.
Ce se statnt obCine in okraja
tadi nstrezajoča kvaliteta, toda todi tisti kadri, ki nimajo p«-trebne strokovne in šolske iz-obraibe, pa imajo ˇ veliki ve-čini veeletne izkušnje v praksi izgradnje socializma. Imeli bodo možiiost in bodo tudi ladolženi, da kasneje razširijo svoje sploS-no in strokovno inanje. Tretiut-no je najvažnejše, da se spopol-nijo z ostrezajočim kadrom osnovne slnžbe in inštitoeije. Med njimi zavzemajo organi za planiranje vsekakar prvo mesto. Prav tako je važen aparal uprave za dohodek, lošpekcije, pravosodnih  organov  itd.
Plače so precej perei pro-biem pri uprsvnem osebjn Ijod-skih odborov, predvsem plsč« višjih strokovnib oslažbenecr. Nekateri odhajajo v gospodar-stvo ali v republiški upravoJ aparat Predlagajo <e raznl ukrepi za ozdravitev in prepre-čevanje teh pojavov prcdvsera pa  povečanje  plaL  BslBŽbencev.
Toda samo s povečanjem plai ni mogoče rešiii tega problema. Trajneišo in urinkovitejšo reši-iev bo dalo samo plansko dvi-gaaje novega »pravnega in dru-gega »trokovnega kadra s po-močjo (tipemdij, s posebniml re-
pabliškimi apravnimi šolami !o drvgimi ukrepi, ki jih b« jrar gotovo vseboval tudi novi Za-koh o oslažbencih. Toda tre-nntno na.jvažnejši problem na tem področjn Je ekooomif a In smotrna razdelitev obstoječcga kadra in pravilna sistematfzacija dclovntb mest. ReSevanje teh vprašanj ba lažje, Le bo dovolj odpora protl neprincipialnim in osebnim ozirom pri razraeSranja obstoječega kadra. Sicer pa pretl nevarnost, da bodo imele ob-čine v bivših okrajnih središčih celo preveč kadrov, »nove« ob-čine pa ˇ glavnem premalo.
Obstaja pa tudi nasprotna ten-denca. Ta se kaže v orientacijt večine občin, posebno bol.i za-oitalih, da astanavljajo števllne sluibe z mnagimi oslužbenci. Tu, v tej tendenci je treba pred-vsem Ukati odgovor na vpraSa-nje, zakaj na aekaterib podroS-jib nova sistematizaeija ne samo ¦b ne zmanjšnje potreb po ka-drib, temvei zahteva celo vei UvdL V prid samih občin je, da i« b«rijo preti prevelikema ¦pravnemu aparatu, ker se bodo »icer kmalu našle » nepremost-Uivib  fiDančnih  tclavah.
Podvbna stvar je 8 pisarnUkl-mi in stanovaniskimi proctori v Mvih občinskih središčih. Po-mekod je ta problem dejansk« ¦clo težak, posebno tam, kjer prcj iri bil« občinskega sredl-iča. Morda se bo začasno našla reiiter v raamestUvi nckaterik ¦Isib t dveb vaseh, fe v enl ¦ami  ai davolj  pogojev  za to.
(Nadaljevanje na str. 12., spodaj)
PRVI KORAKI NOVIH OBČIN IK OKRAJEV
NA   PRVEf..  MESTU   RAZŠIRJANJE  SAMOUPRAVUANJA!
Posebno vprašanje je lzgrad-nja in razvoi organov Ijudskih odborov od Ojihovih komisij, od-borov in svetov pa do krajevnih odborov. Ti bi morali biti neka vrsta sponk med Ijudskim od-borom in zbori volivcev Lahko rečemo, da ne razširjamo ude-ležbe državljanov v samouprav-ljanju. če težimo k prcve* majhnemu številu svetov v ob-Linah in Ce v te svete ne vklju-čujemo predvsem državljanov izven vrst odbornikov. Vpraša-nje je. če nstreza ciljem zakona o ureditvi občin in okrajev praksa. ki je prevladala na ne-klh podroojih, da »e namreč krajevni odbori ustanavljajo v glavnem samo v sedežih bivšib občin
Nekateri Ijudski odborl so si postavili prevei nstlog naenkrat. Pri njih je skoraj vse v »reor-ganizaciji« Toda boljše je spo-prijcti se zazdaj samo z glavni-mi nalogami Na primer, orga-nizaeija in ufvr«.titev okrajncga biroja za plan. pravn"asno zhi-ran.ie potrebnib elementov za plan 1956. okrheti, da se ne tz-gubi kontinuiteta v Hehi «tatl-stični" slažbe. inšy>ekeije. zago-toviti učinknvileiše delo uprave za dohodke. skrb»-ti, da taine z delom apravni aparat sploh, /a-gotoviti nemotenn delo šol, zdravstvenih ustanov Hd., izvr-šiti nekatere najnnjnejše prila-goditve samonpravnih gospodar-skih in drugih organizacij novl po iticno-teritorialni razdelilvt. Z  tar besedo,  da novi  organi-
zem »sede«. Sele tedaj ooao zreli pogoji ta potrebna izbolj-šanja tudi na drugih področiih. Glede na to ni nobene potrebe niti za nstanavljanje zbora pro-irvajalcev v občinah, razen v bivših okrajjiih in mestnih sre-diščih, kjer je ta inStitucija že nbstajala, niti za vedno novirpi teritnrialniml  spremembami.
Obdobje neposredno po reor-ganizaciji je zelo važno za ori-entacijo in prakso v nadaljnji izgradnji naših komun. Vsako zaletavanje zdaj bi lahko ustvar-
(Nadaljevanje s stranl 11)
jalo težave Se dolgo časa. In obratno. Treba je pazljivo pro-učevati in prilagajati, korak za korakom, pa da bl se že na za-četku pokazalo, kje so probleml in kako jib je treba reševati. Taka postopna pot bo zagoto-vila tako kontinuitcto kakor to-di nadaljnji razvoj samouprav-ljanja delovnih Ijudi na vseh področjih. Pretečeni raesec kaže, da imo kljub nekaterim po-manjkljivoslim na pravilni poti, da so dejansko že bili zreli po-goji za ta veliki korak v napred-ku naše družbe na socialističnl poti.
POUTIČNF ORGANIZACIJE IMAJO VAŽNO VLOGO
Ni dvoma, da bo ndlooilno vlo-go v tem procesu še dalje imela ZKJ in SZIII.J. Stvari so šic mnugo bolje i?pod rok tara, kjer so so or~anizacije Zveze komu-nistov Jngoslavije in SZDLJ za-vedale, d» sc je treba boriti za izgradnjo socializma prav z de-lora pri vzpostavljanjo organov in institucij družbenega samo-upravljanja in z borbo za iz-gridnjo sociaH.stičnih odnosov •¦• teh organih samih.
Njihovo delo pri političnem pojasnjevanju novih ukrepov in v razvijanju socialistične zavesti delovnih ljudi, da bi izkoristili pravice, ki jim jih daje sistem neposredne soeiaiistifne demo-kracije. je prav sedaj neobhodno potrebno. Izgradnjo komun smo začeli. kn proizva.jalne sile še niso zado ti razvi<» in ko obsta-ia.io še velike rafciike v razvo.iu posamezDh  delov   naše   države,
ko moramo dajati znaten del ustvarjehih sredstev za narodno obrambo in druge neobhodn-sklade. V taki situaciji je poleg dograditve ekonomskega siste-ma, ki be ustrezal našim mate-rialnim možnostim še prav po-sebno važno politično lotevanje nalog in stalno politično-vzgoj-no delo med delovnimi Ijudmi. Ce bi prepustili organiziranje novih občin in komunalne gra-ditve sploh »strokovnjakom«, opustili politično reševanje po-stavljenih nalog. zanemarili pri-vlačevanje iiajširših množic in stalno socialistično vzgojo de-lovnih ljudi, bi kasneje naleteli na mnoge težave. In obratno. Politično reševanje stvari bo vzbudilo nove sile socialistične ustvarjalnosti in socialistične iniciative delovnih Ijudi širom po naši domovini.
TONE  VKATUŠA