Natisov 15.000. ^Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K SO vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; ■a drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata V, Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80-— za Vi strar.i K 40 — za V« strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za »Ai strani K 250 za V« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 24, V Ptuju v nedeljo dne 26. julija 1914, XY. letnik, IP JSfc Mirna kri! Dunaj. „Militarische Rundschau" piše sledeče: Preiskava v Sarajevi je zaključena. V najbližnjem času je pričakovati priobčenja uspeha preiskave. S tem se bliža tudi trenutek demarše v Belgradu, ki bo sila resna in ostra. Avstrjska armada pričakuje zadnjih odločitev svojega najvišjega poveljnika. Srbija nadaljuje svoje vojne priprave. Nadaljni rezervisti so bili poklicani pod orožje. Transporti vojaštva z juga se nadaljujejo. Pri Val-jevu in Užici se zbirajo srbske prostovoljne čete. V Donavi so položene mine. Iz arzenala v Kragujevcu neprestano transportirajo orožje in municijo. Tudi Črna gora se pripravlja na vojno. Pri nas v Avstriji pa v trenutku ni odrejeno nič drugega, kakor strogo nadziranje vojaških poslopij, skladišč in municijskih de-potov." Položaj je torej zopet jako resen in napetost med našo monarhijo ter Srbijo jako velika. Koncem tega tedna bode naša vlada objavila uspehe preiskave zaradi srbskega umora in zahtevala od Belgrada primerno garancijo, da se odnašaji izboljšajo. Vojni minister in šef generalnega štaba Conrad plem. Hotzendorf sta bila že opetovano od cesarja sprejeta. Vse kaže, da smo v najhujši krizi . . . Iz tega pa seveda še ne sledi, da bi moralo priti do vojske. Nasprotno je mnenje bolj opravičeno, da se bode tudi ta spor mirnim potom rešil, zlasti ker ima zdaj po zverinskem umoru Srbija vse proti sebi, kar čuti kulturno. Seveda, avstrijski vladi zdaj ne more zadostovati, da bi Srbija s par sladkimi besedami prešla čez nasprotja. Srbija mora podati take garancije, da bode mirno razmerje med obema državoma za dalje časa zasigurjeno. Kajti vsako leto ne moremo pretrpeti take politične krize, ki uničujejo naše g apodarstvo in nas spravljajo na beraško palico . . . Ljudstvo v Avstriji strada! In zato zahteva stradajoče ljudstvo, da se napravi s Srbijo red, — tako ali tako! Ako ne gre z mirnimi sredstvi, potem mora ravno meč odločiti I Nikdo ne želi vojne! Ali nikdo ne more želeti počasnega gospodarskega propadanja, ki sledi iz teh političnih kriz. Zato želi vsak Avstrijec hitre in temeljite rešitve spora. Ako bode naša vlada energična, potem Be bode Srbija morala pokoriti! Vsekakor pa svetujemo v sedanjem času mirno kri! Tisti, ki so poklicani ljudstvo voditi in vzgajati, naj ne razburjajo. Ljudstvo pa naj ne veruje gonji in senzacijskim novicam, ki so vse zlagane. Mirna kri! Naprednjaki! Bodimo mirni! Izvršujmo svojo delo, izpolnnjmo svojo dolžnost. Ako se bode avstrijsko-srbski spor mirnim potom rešil, — dobro! Zadovoljni boderao, kajti kri ni voda in vojska je zadnjo sredstvo. Ako nas pa pre-svitli naš cesar pokliče pod orožje, da branimo domovino, — potem ne bode zastonj klical, kajti avstrijsko srce še živi! Politični pregled. Prostolonaslednik Kari Franc Jožef je zdaj oberstlajtnant, imenovan bode v kratkem za obersta. Dodeljen bode artilerijskemu regimentu, da izpozna tudi to orožje. Vojaška nasledba umorjenega nadvojvode. Umorjeni nadvojvoda Franc Ferdinand bil je generalni nadzornik vse naše armade in mornarice. Vsled njegove smrti prevzel bode glavno nadzorstvo nad armado nadvojvoda Friderik, ki je bil doslej glavni zapovednik avstrijske domo-brambe. Glavno nadzorstvo naše mornarice pa prevzame mornarični komandant admiral Hans. Nadvojvoda Friderik imel bode že vodstvo letošnjih velikih manevrov Preje pa ae bode še v Nemčijo peljal in se cesarju Viljemu predstavil Napad na največje skladišče smodnika na Ogrskem. Iz Budimpešte se poroča z dne 18. jnlija: Preteklo noč opazil je na straži stoječi vojak pri vojaškemu skladišču smodnika v Cse-pelu, da se klatijo čudne postave okoli skladišča. Nakrat so pričele okoli vojaka frčati revolverske kroglje. Vojak je ustrelil, brez da bi zadel. Stražo se je zdaj podvojilo. Srbija in Crnagora pred združitvijo? Iz raznih virov prihajajo poročila, da se hočeta Srbija in Crnagora najprve na gospodarskem polju, pozneje pa gotovo tudi v političnem in državno-pravnem oziru združiti. Najprve hočejo imeti skupne colninske in davčne zadeve. Potem se bode sklenila tudi tajna pogodba, t. zv. vojaška konvencija, ki predpisuje združitov obeh armad pod skupnim poveljem, katerega bode oskrboval enkrat srbski in potem zopet črnogorski kralj. Končno, tekom let seveda, se bo-deta obe državi v eno pod enim skupnim vladarjem združili. To bi bilo seveda zopet hudo povečanje srbskega vpliva, ki je za našo domovino vsekakor najnevarnejši! Francoski predsednik na Ruskem. Te dni mudil se je francoski prezident republike na obisku pri carju v Petersburgu. Francoska se veže vedno odločneje na Rusijo, s katero je peljala pred sto leti najkrvavejŠe boje in katera je uničila njeno svetovno nadvlado. Za Rusijo ima to prijateljstvo Francoske le — denarni pomen. Kajti Francoska posoja Rusiji grozovite svote denarja. Doslej je Francoska — kakor se poroča iz borznih virov — posodila Rusiji 14 000 milijonov frankov. K temu pride še ogromno financiranje bank in industrije na Ruskem po francoskem kapitalu. Poleg tega ima francoska vlada še preskrbeti dva obroka zna- nega francosko-ruskega posojila, ki znašata zopet 2'A milijarda frankov. Francoska je nezmi-selno naivna, da meče tako velikanske svote v jako dvomljivo politično špekulacijo. Kajti Rusija stoji pred gospodarskim polomom, iz katerega ji zamore pomagati edino zmagovita vojna. Da pa ta zaželjena vojna, ki se zamore obračati edino proti naši avstro-ogrski monarhiji, ne bode zmagovita, zato bode pač naša vrla armada skrbela. Tudi s francoskim denarjem se ne bode premagalo prepotrebne habsburške države! Odpust srbskih delavcev. Mnogo dunajskih frizerjev je sklenilo, da vsled umora v Sarajevi odpusti svoje pomočnike, ki so srbske narodnosti in da nobenega pomočnika te narodnosti več ne sprejme. Na Dunaju je zdaj 120 brivskih pomočnikov, ki so srbske narodnosti. Srbi V Berolinu. Po celem svetu se razprostira srbska svojat in povsod kuje zarote. Letos v aprilu dobila je berolinska policija nepodpisano poročilo, da se nahaja v Berolinu srbsko-slovenska zarota, ki namerava nemškega cesarja umoriti. Za tisto pismo se ni nikdo brigal, ker ravno ni bilo podpisano. Zdaj po umoru prestolonasledniške dvojice pa je berolinska policija stvar preiskala in dognala, da se zbirajo Srbi v neki hiši pri srbskemu študentu Jordanu Tasič. Pri hišni preiskavi našli so mnogo sumljivih pisem. Ti Srbi so stali v ozki zvezi z belgrajsko Bomladino". Preiskava traja naprej. Berolinska policija je celo vrsto tam nahajajočih se srbskih študentov iz Nemčije izgnala. Angleške trditve. Angleški list ,John Buli" objavlja članek, v katerem očita srbskemu poslaništvu v Londonu, da je ono pripravljalo, plačalo in najelo morilce za našega prestolonaslednika. List objavlja celo neki spis srbskega poslanika, v katerem se pravi: „Za popolno eliminiranje (umor) F. F.-ja (Franc Ferdinanda) plača se svoto 2600 funtov šterlingov i. e. tako-le: 1000 f. št. pri Vašemu prihodu v Bel-grad po gospodu G. in ostalih 1000 f. št. pri končanem delu. Svoto 200 f. št. za izdatke in plačilo agentov, predno od tukaj odpotujete." — Radovedni smo, kako se bode srbska vlada teh gorostasnih očitanj angleškega uglednega lista umila! Dopisi. 0d nekod. — (Bodimo domovini zvesti!) V tej težki uri, ko smo izgubili našega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo, ki sta bila v Sarajevi od jugoslovanskih mladeuičev umorjena, izpregovoriti hočem še par besed. Ob tej grozni izgubi in veliki žalosti vam prisrčno klicem: Bodite zvesti cesarstvu, učite se je ljubiti in držite skupaj! V nevarnem času pomagajte va- \SirolinRoche" olajša in odpravi prsne bolezni, kašelj, katar, influenco. astma. Originalni zavoj ž. K 4-— se dobi v vseh apotekah. Straichill'ova grenčioa is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporogpti zlasti za turiste, lovce, vojake, ===== romarje itd. ===== rovati vašega cesarja, kajti s tem varujete tudi vaše posestvo in premoženje. Spomnite se pa tudi tistih, kateri so doslej ljudstvo samo farbali in zapeljavali in si na ta način žepe polnili; v težkem času pa, ko so hoteli sovražniki naše cesarstvo razkosati, so pa Srbom denarje ter obleke pošiljali, lastno domovino pa podkopavali ... Ali so ti prvaki naši pravi voditelji? Ali so to naši „bratje" Slovenci? Sedaj ob mrličih se hočejo Žalostne kazati, kakor mirni backi brez vse krivice. Ali kriv je vsak, kdor je propagandiral srbsko napredovanje in razširjenje Srbije . . . Sedaj naj gredo naši hinavski prvaki doli in naj vpijejo: Svoji k svojim! — Dragi čitatelji! Resnica je in vi vsi morate priznati, daje bil od vseh slovensko pisanih listov„Stajerc" edini, ki je ljudstvu vedno odkrito resnico pravil, da bi domovini zveste državljane obdržal. V *tem težkem in dolgem boju s sovražnimi elementi gre uredništvu »Štajerca" vsa zahvala! Zato pa, cenjeni čitatelji »Štajerca", bodite ponosni, kajti le to od „Štajerca" vedno in povsod zastopano naziranje ima pravico do obstoja in napredka. To naziranje pa je tudi potrebno, da obdržimo s krvjo pridobljene province naše prelepe domovine. Ne pustite se od hujskačev, ki se jih za-more vsak dan zapreti, preslepiti, marveč razširjajte domačega našega »Štajerca" in zavrnite vse drnge slovenske liste! Anstriacas, star naročnik »Štajerca". Ormož. (Prvaške nesramnosti.) Kakor je splošno znano, pomnožilo se je dne 30. junija orožništvo mesta Ormož prav hudo. Prvaški Slovenci, ki imajo menda precej slabo vest. napravili so namreč popolnoma nevtemel-jeno naznanilo, da namerava priti 100 nemških študentov, kateri se hočejo baje nad ormožkimi slovenskimi prvaki zaradi zverinskega umora v Sarajevi maščevati. Ta novica je bila seveda skrajno neumna, bedasta in zlobna. Vkljub temu je sedla oblast na lim in je poslala celi kup orožnikov. Storila je pa to, brez da bi se obrnila do občinskega urada, kar je na vsak način jako značilno. Nemce in naprednjake se postavi torej pod orožniško nadzorstvo, ker je neki Srb storil zverinski umor. In ker je bil morilec jugoslovanski ali srbski študent, zato se že brez vsacega druzega vzroka sumniči nemške študente, da hočejo izvršiti kaka nasilstva. Pa s tem še ni dovolj! Pisalo se je celo v prvaških listih, da so se Nemci dne 30. junija pozno v noč veselo zabavali. V resnici pa so se prvaki v gostilni G o m z i pozno v noč zabavali in smejali. Ko so šli pijani domu, so še pred razsvetljenimi okni vodje naše mestne občine kričali svoj srbski „nazdar" in »živio." Zdaj pa zavijajo še naprej in trdijo, da je predstojnik mestne občine mirne Slovence opsoval z besedo »Windische Bagage." Pa ta niti proti tem pijanim prvaškim junakom te besede rabil ni. Treba je, da se to prvaško zavijanje in lažnjivost pribije. Pa v Ormožu srbofilski prvaki ne bodejo komandirali! Domačini. Ormož. (C. k r. uradniki kot — ,so-k o 1 i".) Znano je, kakšno vlogo igrajo jugoslovanski »sokoli" v vsem tem srbofilskem gibanju, katerega žrtev je bil naš bivši prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo blago soprogo. Vkljub temu imajo še gotovi c. kr. uradniki, ki eo vendar od avstrijskega denarja plačani, predrzno čelo, da se udeležijo tega sokolskega dirindaja. Pred kratkim imeli so „sokoli" v v Rušah neko pijančevanje, pri katerem se je seveda vse za jugoslovanske ideje navduševalo. Seveda je moral tudi naš dr. S e r n e c tja iti in imel je tam tudi hujskajoči nagovor. Ali spremljal ga je k tej sokolski prireditvi tudi tisti c. kr. sodnik Žemljic, o katerem je »Šrajerc" že tako čudne zadeve poročal, brez da bi se možakar upal tožiti. Zdi se nam, da bi bil pane Žemljic primeren za kakšnega sodnika na Balkanu, pri nas pa ne — — Opazovalec. Hajdina pri Ptuju. Tukaj je bil preteklo nedeljo velik prvaški dirindaj. Mi bi se za to smešno priredbo sploh ne brigali, ko bi ne imela značaja nekake žalovne manifestacije za umor- jenega prestolonaslednika. Tudi naprednjaki smo imeli takoj po umom tako žalovno manifestacijo v Ptuju, ki je bila gotovo lepa in Čisto pa-trijotična. Na tej priredbi niso naprednjaki ničesar storili proti prvaštvu, niso prvaške grehe naštevali, — kajti na take žalovne priredbe ne spada politika in strankarsko sovraštvo, take priredbe morajo biti čisto patrijotičue in nič kot patrijotične. V Hajdini pa so prvaki tudi i m e umorjenega prestolonslednika in njegovo tragično sm r t iz r ab 1 j ali v svoje strankarske grde namene. To je naravnost nebovpijoča 1 n m p a r i j a ! Saj ob grobu umorjenega držite svoje strupene jezike, vi hinavski prvaki, ki ste še pred par meseci za Srbe denarje nabirali, medtem ko jih danes navidezno preklinjate . . . Glavno besedo na hajdinskem zborovanju je imel seveda tisti spuheljski Miha B r e n č i č, ki je prišel po milosti nerazsodnih volilcev v državni zbor Miha je brusil zopet jeziček; pa nikdo se ni zanj brigal, nikdo ni njegovo „delovanje" razumel. Miha, mi kmetje hajdinske fare ti povemo to-le: volili smo te, ker smo bili od političnih duhovnikov zapeljani; ali zdaj vidimo, da smo si napravili s tem le velikansko škodo. Kajti ti v državnem zboru le kimaš, kakor kitajska padoga, kimaš, ka- J dar se delajo novi davki; kimaš, kadar se ljudstvu kožo čez ušesa vleče! Saj tudi v Hajdini nisi znal drugega povedati, nego da si pomagal podražiti žganje. To je vse, kar si fctoril . . . ! Neumnost je od tega duševnega revčka iz Spuhlja, da se je v svojem »govoru" tudi zaganjal v »nemčurje", češ da so ti napravili patrijotično manifestacijo v Ptuju. Ja, ali misliš, da bode »Štajerčeva" stranka morda tebe za dovoljenje vprašala, kadar sme shode prirejati? Zakaj pa ti korajžni Miha niai prišel v »Vereinshaus" na shod, ki je bil vendar vsakemu pristopen; zakaj pa nisi tam prišel nad »nemčurje" ? ? Ali nisi imel tistega »cegelca", na katerega ti fajmošter napiše tvoje »govore" ? ... Pa še nekaj, modri Miha iz Spublja'l Ti imaš vedno dovolj časa za politično hujskarijo, ki ne koristi nikomur. Zakaj pa si ne vzameS toliko časa, da bi šel enkrat pogledat, kako velikansko škodo je napravila Drava vhaj-d in ski fari, zlasti v Slovenjivaai. Ko bi imeli poštenega poslanca, bi bila Drava že davno regulirana. Tako smo pa reveži, ki nismo več varni na svojem posestvu! Ti si s o k r i v, Miha! In zato nas raje ne hodi s tvojimi frazami nadlegovat, kajti mi kmetje vemo že davno, kaj imamo o tebi držati! Prišle bodejo volitve in takrat izpregovorimo s tabo in z drugimi prvaškimi poslanci drugačno besedo! Hajdinčanje. Sv. Barbara v Halozah. (Župnik — „W inkelschreibe r'?) Gospod Dr. Vogrin, knez haložanski, postal je zdaj — advokat Izvedeli smo namreč, da dela tožbe zoper druge ljudi, kateri pa niso ničesar krivi. Po našem mnenju naj bi raje vsak pred svojimi vratami pometal. Gospod Vogrin ve prav dobro, kakšno je njegovo razmerje .z Liziko. Mi poznamo fajmoštre, ki svojo kuharico preje nekje pobožajo, predno gredo k službi božji. Priporočali bi torej najnovejšemu haložanskemu »advokatu" Vogrinu, da naj se raje za take zadeve briga! Opazovalec. Iz Kozjanskega okraja. Kaj vse si že bo zmislil dragi župnik Vurkelc v Dobji pri Planini, pač ni za vtemeljiti in presega že vse meje. Nima mu še zadosti, da je okrajni cestni komisar, šolski načelnik, vicetajnik itd. sklical še na binkoštno nedeljo dne 31. maja t I. v hiši kra-merja Terzana javno igro z godbo. Vstopnine bilo je za plačati 50 vin. od osebe. Kaj so igrali sicer nevdeleženci nismo videli, pač pa smo slišali od vdeležencov, da je svirala godba, da so se dekleta preoblačila v svetnice in da so fanti videli pri preoblačanju gola trupla deklet, župnik pa je bil navzoč, seveda ker je pobiral vstopnino, katera je baje prinesla 36 K. Radovedni smo. kaj poreče prevzvišeni nadpastir knez in škof, kateri pride v kratkem k nam, na to ? ! Saj. se, lahko prepriča o delovanja svojega župnika, če hoče vprašati može a ne samo njegove kimovce. Ravno tako smo radovedni, kaj poreče politična oblast na to, ker se javne igre z godbo in vstopnino vršijo navadno le skoz dovoljenje politične oblasti. Kaplan Zgank, kateri je le začasno kot na dopusta tukaj, se ni vmešaval v to neumnost; vsa čast njemu, da spozna, da je duhovnik, pa ne politični hujskač. Avstrijski poslanik v Bel- gradu. Danes prinašamo sliko avstro-ogrskega poslanika pleoj. G i e s 1 v o n G i c s I i n g e n, k: zastopa avstro-ogrsko državo v Belgradu. Plem. Giesl ima v sedanjih razburjenih časih jako težko in nevarno nalogo in vsak VV.Frhr. Giesl von Gieslingen bsterr-ung Gesandler m Belgrad dan mu zna prinesti nevarno presenečenje. Plem. Giesl bil je L 1860 v Filafkirchenu rojen in je dalje časa kot oficir v gem-ralštabu deloval. L. 1.897 udeležil se je vojne med Turčijo in Grško. L 1910 stopil je v diplomacijo, pri kateri je dosegel zdaj visoko stopinjo in ima tako nevarni položaj. Novice. Kmet poštenjak. 1. Kmet je poštenjak, On nam orje in obseje polje; Kdor kmeta zaničuje, Nič vreden je, bedak ! 2. Še prej, ko ljubo solnce pride, Poda se kmet na težko delo, In gre za plugom dobrovoljno, Zvečer ves truden domov pride. 3. - V potu svojega obraza Preskrbi nam kruh vsakdanji; Kaj brez kmeta bi počeli? Kje ljubega kruheka bi vzeli? Zatoraj bodi kmetski stan, Od vseh najbolj spoštovan! Ker na celem sveta ni dežele, Katere kmetske roke ne bi živele. F. M. * * * Proti žepnim tatovom. Proti malim žepnim tatovom po naših sejmih se zna človek že varovati, ker pozna njih navade. V dragih in velikih mestih je policija tndi že izdala celo vrsto »trikov" teh malih žepnih tatov. Težko pa se je braniti proti velikim spretnim tatovom. Neki londonski tajni detektiv pripoveduje: Občinstvo daje tatovom preveč lepih prilik k tatvinam. Tako dajo dame, ki nosijo majhne srebrne torbice in možje, ki nosijo preveč očividno svoje ure, igle in verižice, tatovom zelo lepo priliko k njihovi — praksi. Tatovi imajo svoje »trike". če stopiš v tramvaj, v vagon v gneči in se primes za jermen na stropu, tedaj pazi na človeka, ki pri vsakem najmanjšem tresljaju izgubi ravnotežje ter se zadene vate. Tudi se ogiblji človeka, ki ti diha v obraz, tako da se moraš obrniti od njega, nadalje onega, ki ti stopa na noge ali te na drug način otežuje. S tem hoče le od sebe odvrniti tvojo pozornost. Medtem ko te suje ali na drag način nadleguje ter se vljudno opravičuje, pa gleda, kje imaš denar, da ti ga potem izmakne. Ce imaš drago naprsno iglo, tedaj pazi na soseda, ki je v železniškem voza zamišljen v velik časopis in ga nerodno obrača. Obrača liste, šumi s časopisom, da ti pade časopis na obraz, — in predno se ogneš, ti izgine draga igla. Cela skrivnost žepnih tatov tiči v njih neverjetni hitrosti. Najboljši tatovi kravatnih igel so ženske. V Londona so to zelo krasne, elegantne dame, ki „deIajo" po noči. Njihova praksa obstoji v tem, da se poskušajo — seznaniti. Navadno delajo dve tatici skupaj. Dve dami gresta po nlici, eni spodrsne ter pade. Njena spremljevalka ji hoče pomagati, toda pri tem je zelo nerodna. Pride mimo gospod, vzdigne galantno damo, ki se mu vljudno zahvali ter postane vsa rdeča. In ko gre nato vljudni gospod naprej, zadovoljen s svojim vitežtvom, je — lažji za denarnico, iglo ali uro. Eden izmed najnevarnejših londonskih tatov dela s pomočjo diamantnega prstana Del roba, s katerim je diamant obdan, je ostro nabrušen in s tem prereže tat v gneči žep svoje žrtve te se polasti denarnice. Kolera se je pričela zopet širiti po Ruskem. Ta ošabna, v kulturnem ozira še vedno napol azijatska Rusija, ki hoče ves svet spraviti pod svojo knuto, naj bi raje izboljšala in pomnožila svoje bolnišnice, da ne bi bila pravo gnezdo bolezni in kužna nevarnost za vso Evropo. Vihar. Iz Londona poročajo, da je vihar povzročil v državi Kentucky mnogo škode. Tako je bila vsa okolica mesta Hendersona težko poškodovana. Tudi več oseb je izgubilo svoje življenje. Doslej so našli 5 mrličov. Prizadeta škoda pa znaša več milijonov kron. Rudarska smrt Grozovita rudarska nesreča se je zgodila v rudniku »Rathauswerk" pri Salz-burgu, v katerem se koplje zlato. Strupeni plini so se namreč razstrelili. Takoj je 7 rudarjev zadušilo. Ko so prišli ostali rudarji svojim tovarišem na pomoč, zadušilo se je v strupenih plinih še 4 rudarjev, tako da je pri tej grozni rudniški nesreči izgubilo 11 rudarjev svoje življenje. Smrt VSled zavžitih gob. Iz Oppelna poročajo: Štirje otroci mesarja Bertzika, ki so 8 svojo deklo na počitnicah v Karlsruhe, nabrali so v gozdu gobe, jih kuhali in pojedli. Ali bile so strupene gobe in nesrečni otroci so kmalu nato umrli v groznih bolečinah. Velik požar. Iz Konigsberga poročajo, daje izbruhnil na skladišča lesa tvrdke Albriecht & Lewandowski ogenj, ki se je grozovito hitro razširil. Razven gasilcev so tudi 3 stotnije pijo-nirjev gasile. Zgorelo je več kot 200.000 brzojavnih drogov. Grozni umor« Rueki listi poročajo o sledečem strašnem zločinu: Neki živinski tržeč iz Uralska se je s s\ojo hčerko vračal iz sejma domov. Ko Bta tako šla skozi neki gozd, je opazil oče, da se nekdo plazi za njima. Oče je izročil denar, ki ga je imel seboj, svoji hčerki in ji je naročil, da naj gre hitro dalje do strica, ki je v bližini stanoval, on pa da se že na kak način obrani napadalca. Deklica je letela naprej. kmalu nato je zaslišala za seboj obupen klic. Bila je tako prestrašena, da se ni niti upala nazaj ozreti. Vsa prestrašena in zasopla priletela je do hiše svojega strica. Pri Btričevih našla je doma samo teto, katera jo je skušala pomiriti in jo je končno spravila spat k svoji hčerki v posebno sobico. Vsled silne razburjenosti re-vica seveda ni mogla zaspati. Slišala pa je, da se je vrnil stric domu in je rekel poluglasno k teti: »Ubil sem ga, toda denarja nisem našel." Ko je deklica slišala te besede, je revica takoj spoznala, da je bil sam stric morilec očeta. Zato je potihoma vstala iz postelje, skočila skozi okno in letela naravnost v mesto, kjer je vso stvar orožnikom naznanila. Medtem pa je teta povedala stricu, da je prišla bratova hči in da spi v sosedni sobi. Takoj sta si domislila, da je možev brat izročil denar za prodano živino svoji hčerki in da ga ima ta pri sebi na postelji. Podivjani zločinec se je splazil v sobo in je mahnil s sekiro po deklici, ki je spala na postelji; ali umoril je tako — svojo lastno hčer, mislil je, da je to njegova nečakinja. Tedaj pa je tudi Že prišlo iz mesta orožništvo, ki je aretiralo moža in ženo ter je odpeljalo v ječo v Uralsk. Iz Spodnje-Štajerskega. Zakaj Se Skrivate? Pravijo, da smo „de-nuncijanti", ker nastopamo odločno proti srbo-filski gonji na Slovenskem. Gospodje prvaki, to je psovka, ki pa v teh resnih časih nima nobenega pomena! Proti Principu in Cabrinoviču ter njegovim slovensko-srbskim prijateljčkom in zagovornikom sme in mora biti vsakdo ,de-nnncijant." To je eno! Sicer pa slovenski prvaki nimajo prav nobenega vzroka, delati se tako nedolžne. Koliko časa pa je od tega, karjedrFermevcsBVOJimi prijatelji po Ptuju nabiral denar za .srbske brate", ki so nam zdaj umorili našega prestolonaslednika? Koliko časa je od tega, da so se iz »Narodnega doma" in iz Mahoričeve krčme culi klici: Ž i v e 1 a Srbija!? Ali ni prišel sam slovenski vseučiliški profesnr dr. Markov ptujski »Narodni dom" predavat o »bratih Srbih" ?! Ali mislijo gospodje, da smo vse to pozabili ?! . . . Zdaj se delajo lepo patrijotične, ker jim teče voda v grlo, ker se bojijo, d a b i ljudstvo vsem srbofilskim izdajalcem pokazalo hrbet. Ali to umivanje zamorcev po prvaških listih nima nobenega pomena in uspeha. Istotako brezpomembno pa je podlo psovanje vseh tistih, ki se ne strinjajo s srbskimi morilskimi nazori 1 V „Sl0V. narodu" zaganja se dr. Gosak v ptujske Nemce in naprednjake, katere imenuje seveda vse po stari stoji prvaški navadi »nem-čurje", in pere svojega solicitatorja Polanjka ter sodnijskega, pisarja Frasa. Pravi, da sta obadva le »žrtvi podlega denuncijantstva." Gospodi pri »Slov. narodu" povemo odkrito, da nimamo prav nobenega vzroka, govoriti o tej zadevi, predno je govorila sodnij a. ■ ■ ■BI 921 Dobre matere skrbijo, da dobijo njih otroci tečna, ugajajoča in dobra sladka jedila /a večerjo 7. malim trudom, malo denarja in mnogo uspehom se na-rede najbolja sladka jedila dr. Oetker-jerim puding-prahom. Dobi se v različnih vrstah okusa, kakor: vanilija, rcalinje, mandelj, citrona, čokolada in dopade otrokom najbolj. Naredi se izvrstna večerja iz enega zavitka puding-Sraha a 16 vin. h kateremu se da '/« '.ra mleka, 2 jajci in 6 dkg sladkorja, Ker se tak puding prinese z sadnim sokom ali vrhnjem, zboljsajo ti dodatki slastnost in redilno vrednost tega pudinga. Sicer pa naj bodejo gospodje od Mahoričeve klike prepričani, da bi marsikdo od njih že davno sedel pod ključem, ko bi mi bili res taki »podli denuncijanti", za katere nas srbo-filski listi popisujejo. Pa mi smo bili doslej potrpežljivi. Ali tudi ta naša potrpežljivost ima svoje meje. Johann Puch t- v Zagrebu zadela je srčna kap znanega štajerskega industrijca Johana Puch. Pokojnik bil je eden najznamenitejših mož, kar jih je porodila štajerska zemlja. Bil je 1. 1862 kot kočarski sin v sv. Lovrencu v slov. gor. rojen, S 15. letom bil je že klju-čarske obrti prost. Potem je prišel k vojaščini (k artiljeriji) in stopil pozneje v Gradca kot kljačarski pomočnik v neko kolesarsko delavnico. Tam se je kmalu izučil za spretnega mehanika. Poskusil je še razne druge delavnice, napravil večje potovanje v Nemčijo in uresničil potem lastno delavnico za popravljanje koles. Iz te delavnice razvile so se velikanske tovarne, ki so po vsem svetu pod imenom Puch znane. Pokojnik bil je vedno jako ljubeznjiv človek in je prihajal prav rad na bpodnje-Stajersko. Cast mu! N. p. v m.! Ptujski sejmi. Na konjski in goveji sejem dne 21. julija prignalo »e je 142 konjev in 906 kosov govede. Na svinjski sejem dne 22. julija pa se.je prignalo 644 svinj. Prihodnji konjski in goveji sejem se vrši dne 4. in 5. avgusta, prihodnji svinjaki sejmi pa dne 29. julija ter 4. avgusta 1914 Sejem V Ormožu. V pondeljek dne 27. julija vrši se v Ormožu rad obiskani Jakobi-sejem. Na ta sejem se prižene ponavadi 900 do 1100 kosov govede. Tokrat pride na sejem le štajerska živina. V Marenbergu ustanovili so vojaško veteransko društvo. V društveno vodstvo so bili izvoljeni sledeči gospodje: davčni oskrbnik Jos. Kahler kot načelnik, nadalje F. Brudermann, Anton Piber, F. Huber, H. Deutschmann, A. Brudermann, Jos. Meze, M. Snobe, A. Kafel, Jos. Russ, A. Petschaller in Joh. Schucher; za praporščne častnike gg. Al. Seebacher, F. Duk in A. Flncher. Društvo šteje že 55 članov. Slaba letina nas zopet čaka, ako ne postane vreme boljše. Deževanje zadnjih tednov napravilo je grozovito veliko škode. Vinogradi, ki so začetkoma tako lepo kazali, so pod večno Talona v Albaniji. V nemirih in bojih novo uresničene države Albanije se čuje zopet mnogo o epirotični ne varnosti. Epiroti. to so grški ustaši, ki hočejo del Albanije v prid Grški odtrgati, marši-rajo namreč neovirano naprej. Knez albanski nima dovolj vojaštva, da bi jim to napredovanje zabranil. Tako so epiroti prišli ie blizo mesta V a 1 o n e in grozijo, da bodejo to mesto zavzeli. V okolici Valone so se Vršili že boji z ustaši. »74 Ansichrvon Vaiona inAlbanien Dva italijanska parnika sta na poti, da vzameta laške i noma s trgovstvom, Mesto je tudi sedež grškega nad-podanike na krov. Vaiona leži na Jadranskem morju.! škofa ter večih evropejskih vicekonzulov. Mesto iira okoli 6000 prebivale«.?, ki se pečajo veči-"> __________ - 4 mokroto hudo trpeli. Zadnje dni pa so se celo vsled večnega deževja pričeli haložanski hribi kar premikati, kakor da bi bil potres Na raznih krajih se je zemlja odtrgala in z njo celi kosi vinogradov. Mnogo cest je istotako uničenih. Škodajejako velika in obupanje prizadetega prebivalstva vedno hujše. Istotako napravilo je deževje v raznih drugih krajih mnogo škode. Drava je parkrat grozovito narasla in napravila zlasti v hajdinski fari (posebno v Slovenji vasi), pa tudi na Dravskem polju veliko škodo. Ko bi ne bila svoj čas v deželnem zboru svojeglavna, brezvestna s 1 o-venskaobstrukcija, bi bila Drava večinoma že regulirana in nevarnost odpravljena. Začasa volitev so hodili slovenski poslanci po vseh krajih in koncih in so ljudstvu vse mogoče ob-Ijubovali. Zdaj pa ne pride živ krst pomagati, ko je beda in revščina vedno večja. Istotako stoji stvar tudi s Pesnico. Od vseh krajev nam prihajajo poročila, kako je Pesnica zopet napravila škodo. Kdo je vstavil regulacijo Pesnice? Slovenski poslanci s svojo brezvestno deželnozborsko obstrukcijo! Beda je velika, — pomoč pa mala! To je usoda slovenskega kmet-skega ljudstva, ki je duševno tako zanemarjeno, da voli še vedno lastne svoje rabelje za poslance ! Slovenski »Srb". Zaradi odobravanja umora nad našim prestolonaslednikom uvedla se je proti c. kr. užitninsko-davčnemu uslužbencu Vinkotu Pliveršek v Laškem sodnijska preiskava. Pozor, po ujmih prizadeti posestniki I V zadnjih dneh je napravilo deževje zlasti v Halozah velikansko škodo. V mnogih krajih je zemlja z deli vinogradov, s poslopji, viničarijami, prešami itd. zdrsnila v dolino. Vsak posestnik, ki je prizadet, naj se obrne do pristojnega občinskega predstojnika, ki mora potem napraviti prošDJo na štajerski deželni odbor (Landes-kulturamt) v Gradcu. Potem pride deželni kulturni inženir, ki si ogleda škodo ter jo oceni. Torej pozor, posestniki! Iz Trbovelj se poroča, da je bilo več na-hujskanih rudarjev s svojim voditeljem Francom Surjan zaradi veleizdajalskih klicov in odobravanja umora nad prestolonasledniško dvojico zaprtih in okrožni sodniji oddanih. Tatinska Ciganka. Šele 17 letna, ali zaradi tatvine že predkaznovana ciganka Liza Jungwirt vtihotapila se je v Šoštanju v hišo raznih posestnikov in je kradla, kar ji je prišlo pod roko; oddali so jo okrajni sodniji. Pri ,sedmini" v neki gostilni v Šoštanju po pokojni posestnici Tereziji Lah iz Topolšice se se fantje napili. Obiskali so potem še gostilno Žagar v Topolšici. Tam sta se posestnika Anton Dren in Johan Duh sprla; hitro sta tudi potegnila nože in sta drug druzega smrtuo-nevarno ranila. V pijanosti padel je pri Šoštanju tesar Fr. Lenko iz poda; ranil se je tako težko, da je drugi dan umrl. Napad na vojaško skladišče v Celju? Iz Celja se poroča: Dne 17. t. m. opazila sta na straži stoječa vojaka Ferdinand Braznik in Franc Kočomaj deželnobrambnega inf. polka št, 26, da se je za nekim grmovjem v bližini vojaškega skladišča za strelivo pri Celju neki neznanec skrival. Ko je vojak „Halt!" zaklical, vrgel je neznanec kamen proti njemu. Iskali so takoj po vsej okolici, pa storilca niso mogli zasačiti. Proti večeru je baje celo nekdo iz puške v oddaljenosti kakih 250 korakov na vojaško stražo uBtrelil. Stekli psi. V Mariboru bili so občinski sve- Cilj naših želj leži mnogokrat v jako veliki daljavi. Ali vkljub temu ga lahko dosežemo, ako imamo potrebno potrpljenje, delavsko moč, vstrajnost in zdravje. Zlasti zdravi moramo biti, da zamoremo sveže svojemu cilju nasproti iti, moramo svoje zdravje proti vsem napadom varovati, ki jih prinesejo prepih, prehlajenje in mokrota. Pri temu nam dobro služi Fellerjev dobro dišeči rastlinski esenc-fluid z zn. „Elsa-fluid." Pri influenci, bolečinah v vratu, težkem požiranju, hripavosti, zaslinjenju in praskanju v tovalec g. Jos Franz in dva njegova nastav-Ijenca od malega psička ugriznjena. Psička so ustrelili in dognali, da je bil stekel. Psiček je bil bržkone od kakega druzega steklega psa ugriznjen. G. Franz in njegova nastavljenca sta se takoj v Pasteurjev zavod na Dunaj odpeljala. Muhe smrtnonevarno ranile. Branjevki Marija Kranjc in Ana Serek iz Brega pri Celju bili sta pri nekem izletu od velike množice mesnih muh napadene in do Celja zasledovane. Bili sta tako opikani, da se je moralo po zdravnika poslati. Ta je konstatiral zastrupljenje krvi. Samomor. V Mariboru prerezala si je 37 letna žena trgovskega sluge Ana Beigott vrat. Vzrok samomora ni znan. Žepni tat. Ob priliki zadnjega živinskega sejma v Šoštanju zgodilo se je več žepnih tatvin. Orožniki so aretirali znanega hrvatskega tata Ivana Sprem. Ta je že 1. 1913 z dvema tovarišoma v Sv. Jurju na j. Ž. izvršil mnogo tatvin in je potem zbežal na Hrvatsko. Govorilo se je, da je še isti dan tudi v Zagrebu izvršil večjo tatvino denarja. Vjeli so ga in sod-nija ga je obsodila na 6 let ječe. Ta kazen se je zdela Spremu previsoka, kajti vložil je re-kurz. In podal je dokaze, da ni bil na dan tatvine v Zagrebu, marveč v sv. Jurju, kjer je na sejmu kradel. Bil je zaradi zagrebške tatvine v resnici oproščen. Iz Koroškega. Na taboru v Sv. Jakobu v Rožu so kranjski hujskači vprizorili grozovito gonjo proti nemškim in naprednim Korošcem. Saj so to lahko storili, ker so bili sami med seboj, medtem ko so orožniki z bajoneti straži/i, da ja ne bi prišli pravi Korošci na tabor. »Tabor" je bil smešen, to je gotovo. Kajti ako nimajo naši klerikalci pomoči iz Kranjske, potem so zanič in ne dosežejo nič. Dokaz temu že dejstvo, da so vsi njih voditelji razven nemškega odpadnika Gra-fenauerja sami Kranjci, ki so prišli na Koroško svoje žaklje polniti . . . No, naj bode kakor hoče! Koroška potrpežljivost ima tudi svoje meje in prišel bode čas, ko si bode koroško ljudstvo samo pomagalo. Tabor v Sv. Jakobu in ednake hujskarije ne bodejo tako hitro spremenile dušo poštenega koroškega ljudstva, ki se nikdar ne bode vdinjalo tisti kranjski bandi, katera je v zvezi s srbskimi kraljemorilci! Pri taboru v sv. Jakobu so prvaški zagri-ženci pokazali svoje srbske navade tako drastično, da so neko nabiralno pušico ukradli in oropali. No, tele stvari se učijo na teh slovenskih priredbah! Sram jih bode! Vse drugače pa se je godilo nekemu pristašu »Šmira." Ta, neki hlapec Miloš Šmidhofer, prišel je ob priliki tabora slučajno tudi v nemško gostilno Schuster v sv. Jakobu v Rožu. Tam je pustil na mizi svojo denarnico ležati. Ko je čez nekaj časa zopet od „tabora" prišel, našel je denarnico nedotaknjeno na mizi, kjer jo je bil pozabil. Ta možakar je ravno v zadnji številki „Šmira" nekega poštenega moža blatil, kateri ga je raztrganega, ušivega in od lastnega očeta zapuščenega sprejel; po prvaški navadi zahvalil se mu je z nehvaležnostjo in lažnjivimi napadi. Zdaj pa je moral ta človek poštenost in odkritosrčnost „nemškutarjev" priznati. To je razlika med „belim" in „črnim" ! Jarc — med koroškimi ovcami. Pišejo nam .- Kranjci niso imeli nikogar druzega, da bi ga poslali na tabor v Št. Jakob, nego — Jarca. Nekateri naši domačini ne bodejo vedeli, kaj je „jarec" (po nemško = Widder) . . . Brejec in Jarec in koroške ovčice . . . no, to bode dalo lepi „fosel". . . vratu izkazal se je kot sline raztopivši, kašelj odpravljajoči in antikataralični. Tudi pri drugih bolečinah je zanesljivi pomočnik. Jako zanimiva so poročila vseh oseb, ki so Fellerjev »Elsa-fluid" rabile. G. Franz Paul, Leoben, PetertunnerstraBe štev. 20, Štajersko, piše: »Moja žena trpela je dalje časa na slabosti očij, tako da skoraj nič več vidila ni; zdaj pa ima vsled rabe Vašega »Elsa fleiida" zopet zdrave, v vidu krepke oči. Pri meni samem odpravil je Vaš „Elsa-fluid" dolgoletne bolečine v prsih, medtem ko je moji hčerki okrepčal lase in povzročil bogato rast las. Prosim pošljite mi zopet 12 steklenic tega izbornega, osvežujočega in okrepčujočega doma- Delavstvo proti kranjskim hujskačem. Nemška delavska stranka imela je te dni v Ober-! rainu pri Fiirnitzu jako dobro obiskano zboro-*! vanje, na katerem se je sprejelo sledečo rez o-B 1 u c i j o ednoglasno (tudi navzoči slovenski klerikalci niso proti glasovali): »Danes mnogo-j številno zborujoči delavci in kmetje slovenskega plemena protestirajo proti poskusom kranjskih v deželi tujih agitatorjev, da bi nas popolnoma t Nemcem prijazne Korošce zoper koroško deželno | edinost in zoper nemško prebivalstvo nahujskali. J Mi zahtevamo nemški uradni in šolski jezik in se izrekamo zoper poskuse vlade, da bi za nas nerazumljivi kranjski (novoslovenski) k jezik slovenskim prebivalcem Koroške vsilila. P Protestiramo nadalje odločno proti nastavljanju j v deželi tujih kranjskih in čeških uradnikov ter j uslužbencev po Koroškem. Slovansko, pretežno | Nemcem prijazno prebivalstvo na Koroškem zahteva od nemških strank, da z večjo odloč- I nostjo obvarujejo od nas zaželjeni nemški značaj Koroške." Štrajk. V rudniku grofa Henckel v St. Šte- i fanu i. L. štrajka 500 rndarjev. Mir se doslej še ni motil. Oblast je poslala tja mnogo orožništva. Iz Beljaka se poroča, da se je podrl zgo- j dovinski stolp razvaline Landskron. Poskušeni samomor. V Raibln poskusil se je neki domobranski infanterist s svojo službeno puško ustreliti. Pognal si je več krogelj v prša; težko ranjenega odpeljali so v bolnišnico. Nevaren človek. V Eberndorfo. zaprli so mnogokrat že predkaznovanega, v Železno Kapljo pristojnega krojaškega pomočnika Adal-berta Morth zaradi javnega nasilatva, sleparije, odobravanja sarajevskega umora iu še nekaj drugih zločinov. Solnčni pik. Pri vožnji na kolesu v okolici Trbiža zadel je gdč. Elzo Braindl iz Ljubljane solnčni pik. Padla je nezavestna iz kolesa. Doma ji je postalo kmalu bolje. Pozor na jagode! 8 letni šolar Feri Peutz v Kaplji v Rožni dolini šel je pr. kr. v gozd črne jagode nabirati. Ko je prišel domu, je zbolel. Povedal je, da je v goadu padel. Pet dni dolgo ležal je v krču z otrpnelimi udi. Potem je revček v hudih bolečinah umrl. Nesrečni deček je v gozdu strupene jagode jedel. Požar. V Prielu pogorelo je dehantovo gospodarsko poslopje, v katerem seje nahajalo tudi jako veliko mrve in slame. Šioda, ki jo trpi cerkev, znaša 6000 K, medtem ko je bilo poslopje na 5000 K zavarovano. Najemnica poslopja, gospa Justina Graf pa ima za 6.800 K škode, medtem ko je samo za 4000 K zavarovana. To poslopje je že tretjič pogorelo. Samomor. Zastrupil se je z fižolom agent Pavel Rebič v okolici Celovca. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa umrl. Žal08tna usoda. Hlapcu Andreju Tutscher v Guttaringu izbilo je v gozdu padlo drevo eno oko. Ze lani bilo je hlapcu pri delu eno oko težko ranjeno. Dva meseca po zdravljenju izgubil je zdaj drugo oko. 11 letna požigalka. V gospodarskem poslopju posestnice Rautnik v Nagri nastal je ogenj, ki je vpepelil tudi sosedna poslopja. Tudi je zgorelo mnogo krme, žitja, svinjskega mesa, pohištva, dve kravi in 1200 kron denarja. Škode je torej za 10.000 kron. Ogenj je napravila neka 11 letna deklina iz hudobije. Najprve je obdolžila nekega laškega delavca požiga. Zločinski otrok ee je klatil štiri dni in noči po gozdu in se hranil zgolj z jagodami. Svoje dejanje je že priznala. Zastrupljenje z jagodami. 3 in pol letni čega sredstva. Fellerjev staroznani „Elsa fluid" naj bi imeli naši čitatelji vedno pripravljenega, ker stane 12 steklenic vendar le 5 kron franku. Tudi naš prebavni aparat, naš želodec in naše črijpesje naj bi vedno zdrave ohranili; pri pomanjkanja apetita, pečenju, zapiranju, bluvanju in napenjanju služijo nam dobro Fellerjeve Rha-barbara-krogljice z zn. »Elsa-krogljice." 6 škat- . ljic stane samo 4 kron franko in se jih ravno teko kakor fluid le od apotekarja E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko) pristne dobi. Našim čitateljem priporočamo, da imajo vedno oboje v hiši. .....becz. - 5 otrok vžitkarico Marije Dorfer v Oberbodanu nabiral je a svojo materjo v gozda jagode. Pri tema je otrok strupene jagode jedel. Zbolel je in je na zastrapljenju kmala nato umrl. Ponesrečil je pri Malti v gorovju .neki in-fanterist, ki se je nahajal tam na vajah. Z velikimi ranami na glavi odpeljali bo ga v bolnišnico. Grozna nesreča. Pri nalaganju drevja na voz padlo je težko deblo na preddelavca Petra Gailer v Baldramsdoifu in mu je zmečkalo prša. Nesrečnež bil je takoj mrtev in zapušča vdovo ter 5 nedoletnih otrok. Iz strahu pred bolnišnico, v katero bi moral zaradi neke težke bolezni, se je v nekem hlevu obesil hlapec Johan Zechner iz Maria-Raina. Zblaznela je v Beljaku 28 letna, v neki kavarni uslužbena Marija Kernjak. Nesrečnico so odpeljali v bolnišnico. Poulični ropar. V Pitzelstiittenu bil je zidar Jakob Vellori ponoči na cesti napaden. Napadalec oropal mu je denarnico, v kateri se je nahajalo 28 K 80 h in je potem zbežal. Orožniki eo zaprli 20 letnega hlapca Petra Feichter, ki ga dolžijo ropa. Zaprli so v Pliberku štiri slovenske rudarje, ker bo odobravali umor v Sarajevi. Oddali so jih sodniji. — Istotako so zaprli v Paternion pristojnega Filipa Schonett, katerega dolžijo raznih ratvin. Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Duna] I. Biberstrasse 2 S. Vabilo. Ob priliki obiska kmetskega društva Haimburg in okolica vrši se dne 26. julija 1914 ob 4. uri popoldne pri „Koschiitzu'; v Svetni vasi kmetski shod. Na shodu se bode govorilo o agrarno-političnem in nacijcnalnopolitičnem predmetu. Prišli bodejo tudi poslanci. Kmetje! Pridimo vsi s svojimi družinami, da pokažemo našo agrarno slogo! Kmets! 3 društvo Kaplja n. Dr. S. Poscliinger, los. Krassnig, zapisnikar. načelnik. 0 steklini psov. Od c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju se nam poroča: Z ozirom na to, da se je steklost psov v pol. okraju Ptuj izredno hitro razširila, ter da so se slučaji, v katerih so bili ljudje od steklih psov ugriznjeni, grozno pomnožili, — opozarja se prebivalstvo, da je v zmislu § 41 postave o živinskih kugah vsakdo pod zagrozitvi kazni dolžan, da njemu spadajočo ali zaupano žival, ki je stekla ali prišla s steklo živaljo v dotiko, ali pa na kateri se pozna znake zapričete steklosti ali pa take zneke, ki zamorejo označiti prihajajočo steklost,— takoj usmrti ali zapre ter jih s tem neškodljive napravi; ob enem pa mora to takoj občinskemu predstojništvu naznaniti. Pri pasji steklosti se opazi najprve spremembo v navadnem obnašanju; psi postajajo nezadovoljni, neprijazni, leni, sitni ali pa se strašijo. Skrivajo se, vbogajo neradi gospodarju in hočejo vedno zbežati. Zreti ne marajo mnogo ali nič ; pač pa hočejo pogoltniti nepre- bavljive predmete kakor les, slamo, perje, usnje itd.; radi ližejo tudi na mrzlih predmetih kakor so kamenje, kosi kovine itd., pa tudi na lastni svoji scalnici. Ti znaki kažejo že, da je pes bržkone stekeL Ti znaki trajajo en do dva dni; potem narašča nagnjenje psa, da bi zbežal; tudi pričenja rad grizti, zlasti druge pse, mačke in večje domače živali; pasji glas postaja hripav in pri lajanju pričenja vUoko tuliti. To se pojavi v posameznih napadih boltzni. Med temi napadi je zavest psa popolnoma mot-na. V času med napadi pa ležijo psi mirno; ako se napravi ropot, ako se jih dotakne s palico, svitlo lučjo itd. pa jih lahko prime stekli napad. Pred vodo se stekli p:i pravzaprav ne bojijo. Pač pa ne marajo zreti, požirajo pa vedno raje neprebavljive predmete. Psi postajajo hitro suhi, izgledajo grozno, njih cči so kalne, vpadene, nj h dlaka skuštrana. Končno otrpne pes na zadnjem delu in spodnjem delu glave in med 5. ter 7. dnevom pogine žival. Pri t. zv. t hi stikiosti pa se pojavijo vsi ti znaki mnogo slabejši, živali so veliko bolj t he in žalostne in postanejo kmalu slabotne ter otrpnejo. Opozarjamo lastnike psov na te znake in nato, da se mora ojitro pasjo kontumaco strogo držati I Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice bo letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamo- rani z zvezdico (*) ho živinski sejmi, sejmi z drema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 25. j u 1 i j a v Brandlichenu**, okraj Weiz; v Kozjem**; v Turnau*, okr. Aflenz; v Krieglachu*, okr. Kindberg; v Ilzu**, okr. Fiir-stenfeld; v Friedbergu; v Kaindorfa, okr. Hart-berg; pri S'. Jakoba im Walde, okr. Vorau; v Lipnici; v Leobnu; v Lasingu, okr. Rotten-mann; v Slovenski Bistrici**; v Lankovitzu, okr. Voitsberg;' v Ligistu**, okr. Voitsberg; v Kleinalpe**, okr. Frohnleiten; v Žalcu**, okr. Celje; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 26. julija v Brucku; pri Sv. Ani na Aigen, okr. Feldbsch; pri Sv. Jakoba im Walde, okr. Vorau; v Oberzeiringa; pri Sv. Ani na Kremperku, okr. Cmurck; v Stubinggrabna, okr. Graška Okolica ; v Lankowitzu, okr. Voitsberg. Dne 27. julija v Weizu**; v Feldbachu**; v Predingu**, okr. Wildon; v Framu**, okraj Maribor; v Predlitzu**, okr. Murau; v Neu-marktu**; na Teharjib**, okr. Celje; v Kleinu**, okr. Arvež; pri Sv. Martinu pri Vurbergu**, okr. Maribor; v Ormožu**; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v LsSoitz-Lamberta**, okr. Murau; v Stainzu (sejem b podrejeno živino). Dne 28. julija v Ormožu (sejem s ščeti-narji; v Scheiflingu*, okr. Neumarkt; v Gradcu (z rabno živino). Dne 29. julija v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 30. julija na Bregu pri Ptuju (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 31. julija v Marenperku**; v Zagorju**, okr. Kozje; v Konjicah**; pr. Sv. Jakobu**, okr. Laško; v Rogatca (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 1. avgusta v Pišecah**, okr. Brežice; v Gleichenbergu**, okr. Feldbach; t Go-milici**, okr. Lipnica; v Ponikvi*, okr. Celje; v Brežicah (svinjski sejem); pri Sv. Marjeti*, okr. Neumarkt. Dne 2. avgusta v Brucku; v Schwan-bergu. okr. Deutschlandsberg; v Falkenburgu, okr. Irdning. Kako dolgo rode posamezna sadna drevesa. Po sporočilu v »Osterreich. Gutsbesitzerzeitung« se računi lahko, da rodi oreh 75, češnje 60 in češplje in slive kakih 40 let Roditi začne peškato sadno drevje približno z 8, koščičasto s 5 in oreh s 15 letom. Najbolj rodi peškato sadno drevje med 40 in 50, češnja med 30 in 40. češplja in sliva med 20 in 24 in oreh med 40 in 50 letom (računaje po sajenje). Računa se, da da posamazno drevo, in sicer jablan kvečem 350 do 400 kg, hruška 600 do 700 kg, češnja 200 do 250 kg, češplja. 180 do 200 kg in oreh 300 litrov sadu. Žito, moka in kruh. V enem poročilu, izmed onih, ki jih je podal znamenit mlinarski strokovnjak Vin-cenc Till agrarni centrali glede razmerja cen med žitom, moko in kruhom, se nahajajo neke zelo važne ugotovitve, katere nam dado lahko pojasnilo, kakšen vpliv ima žitna eolnina na ceno kruha. Žito kakor pšenica tako tudi rž vsebujeta nad 80% čiste moke in približno 15% lupine. V večjih in velikih modernih mlinih se pa dobi it navedenega žita približno samo 45% čiste moke in 25% bolj nečiste, temne moke, približno 30% znašajo otrob'. V malih hišnih in mlinih, kjer meljejo za primerno odškodnino, je nemogoče dobiti kaj čiste moke, vsled Česar dobi kmet sploh kvečem 65% pomanjkljive moke in nad 30% otrobov. Ko bi bili mlinarji v stanu dobiti vso v žitu se nahajajočo moko kot čisto, potem bi zadostovalo, ko bi se prodajala moka samo za 20% dražje, nego stane pšenica. Ako stane 100 kg pšenice 24 kron, potem bi morala stati enaka množina dobre moke približno 30 kron. V resnici pa stane moka 38 do 40 kron. Med ceno žita in mletveno ceno ni toraj pravega razmerja. Nato pride še pek. Tu nastane naslednje razmerje : Iz 100 kg pšenične moke napravi on 128 kg kruha v obliki malega peciva (žemljic, kifljev). To pecivo tthta približno od 30 do 32 gr in se prodaja kos po 4 vinarje. Iz 100 kg moke napravi pek 4000 takih in dobi zanje 160 kron. Ako odbijemo od tega skupička vrednost moke s 36 kronami, oitane za troŠke pečenja še 124 kron. Cena moke je udeležena toraj pri ceni kruha z 22% poste tka in pekova režja z 78%. Na kak način se doseže, da se vrtne poti ne zarastejo. Da ne bosta rastla plevei in trava po potih, zmeša naj se 20 1 vode s 5 kg živega apna in prilije potem še % kg žveplene kislice. Vse to naj se potem skuha in s tem polijejo poti. To sredstvo učinkuje več let zaporedoma. Kako se napravi mazavo milo. — Marsikdaj se potrebuje mazavo milo za pokončevanje mrčesa, ali dobi se ga redko kje. V tem slučaju si pomagamo lahko. Za napravo ma«avega mila je treba loja, jedkega na-trona in vode in sicer v tem-le] razmerju: 1 kg loja, 200 gr. jedkega natrona in 2 1 vode. Jedki natron se raztopi na vodi, ta raztopina se zlije med tem v na ognju raztopljeni loj. Raztopino se mora polagoma dolivati in treba je med tem ves čes pridno mešati. Meša naj se '/« do % ure. Tvar, ki pri tem nastane je mazavo milo. Loterijske številke, Gradec, dne 22. jnlija: Trst, dne 15. jnlija : 21 10, 37, 77. 7i. 71, 75 50 87, 20. IrlliifDca zapuSča mnogokrat vslabelost trupla; vsled tega se trupla lažje primejo nadaljne bolezenske kali, kakor r. p. od tuberkuloze ali pljučnice. Pravočasno naj bi se torej poprijelo pravih sredstev za vzdržanje zdravja. Ti ležijo v tem, da se vsak kafielj pravočasno s „Sirolmom Roche" odpravi. To sredstvo dobi se v vsaki Lekarni. Smrt vsled bo I an i h zob. Znane au tori tete na pol u negovanju zob so dognale, da bolani rob vsebuje mnogo povzročiteljev bolezni, ki zamortjo slučajno tudi smrt prinesti. Tako je dognal dr. MUller, da je od 1H6 slučajev septične infekcije skupnega trupla 6t imelo smrtni iiid vsled bolanih zob. Gravitz-Ruble in drugi smatrajo bolane zobe kot uhod za bade tuberkuloze. Le z rednim negovanjem zob s primernim sredstvom za Člčenje zob zamore se infekcijsko nevarnost zmanjšati. Sarg'ov kalodont in ustna voda odgovarjata popolnoma tem zahtevam in se ju od mnogo zdravnikov priporoča. .lllllISBIBBlIllBliaillEIIIBIIIII I = Občinska = I i HRANILNICA | I = (šparkasa) = I i v Ormožu, i Konto poštne hranilnice it. 32.036. Jemlje vsak dan hranilne vloge, izposojajo domače hranilne pošice ali šte-dilnice (Heimsparka83en), dovoljuje po sojila na zemljišča, poslopja, menice in vrednostne papirje in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh zadevah, ki se tičejo hranilnice. Rentni davek plačnje hranilnica sama. JJ Za vloge te šparkase jamči razven re- S zervnega sklada mestna občina ormožka J z vsem svojim premoženjem. Hranil- J niča (šparkasa) je podvržena državno- J mu nadzorstva in državnim revizijam, J torej za vloge najzanesljivejši in naj- ' varnejši denarni zavod. 612 Si RAVNATELJSTVO. 3" 'uHmvnniiivvvvLiVKiimitiS I £*i jI • 1—jr • 1 \ P° 3'—» 5—', 6"— kron se dobijo v zalogi Stole (Zimmersessel) slawitsch&heller -5 - Vas stane dopisnica, s katero lihko moj najnovejši 4000 slik obsegajoči katalog u h tavate, ki vsebuje bogato izbiro koristnih rab-nih predmetov in primernih priložnostnih daril in ki se vsakomur zastonj ter poštnine prosto razpošitji. C. in k dvorili liferent Hans Konrad raiposiljaljia JiiSa (Brlix it. 5454 Češko.) Prave niklaste žepne ure K 3-aO, K 5-— in vis>. Niklaste budilnice K i-90, urekukavice K 7-50, ure na pendelj K 9- , harmonike K 6-, goslo K 5 80, revolveri K 680. Razpoši-ljatev po povzetju ali na-prej-plačilu. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 190 Oženjeni kravar (Svajcer) z če le mogoče enim odrašfnim sinom se sprejme pri graščinskem oskrbnistvH Ebensfeld pri Ptnju. 587 Na ebroke zlata verižica 82 gospode In dame 83 IfO gramov težka IK 140 —, na ' mesec 4 K. Prvorazredna Srebrna ura s 8 irebrtimi pokrovi K 14 — Dobava vsepovsod. Kdor hoče poceni uro in \eritico kupiti, naj takoj piSe. R Leehner, eoldwareBbaBS. Lnndenbnrg, Nr. 661. Ameriko od 8*6 z 18.000 do 19.000 tons velikimi parniki s dvojnimi iravbami Red Star Line Prvtrazredil taralkJ, Zmerae dene. Mania oskrba Odpoto- vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih U dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Llnie. Antwerp««, Dunaj IV Wiedeuergfirtel 20 Julius Pepper, lims-bruez Sudbahnstraise 2, Fraie Dc-lenc, Ljubljaaa, kolodvorska ulica 41. L«s- oeld Franki, Oradec Joanneumnaf i* Prvorazredna kolesa I Najnovejši modeli 1914/15. Molu I Trajna I Uhko tttalil 8[let pismene ret-lne garancije I Krasna priznanja iz vseh krogov. Št. 1.1/2 Leitner-kclo znamka „B. L." z najboljšim torpedo-froilaufom, doppelglockenlager, gorskim manteljnom, delavskim orožjem, zvoncem, ace-tyten-svetilko, nožno pumpo, variivom proti blatu, skupaj K 120—. Posamezni deli po n3Jniijih cenah. Oniki gratis in franko! Največja fabričua zaloga koles llriider Leitner, St. Veit a /d Ulso at. 23. -89 Orožje skrbno pri3treljcno, z državnim pečatom (Beschussterapelt, v najboljši izpeljavi razpošilja c. in kr. dvorni liferaut HANNS KONRAD Brlix st. 625 (Oesko). Revolver K 6'<0 Flobert-žepne pištole K 8 60, Terceroli K 3-20. Flobeit-tesingi K 11-20. Lovske Cuške K 48— in viSje v naj-sgatejsi izbiri, Blatni cenik na zshtevo vsakomur zastonj in franko. 630 za strojne in elektro-inž« nerje, stavbene inž., geometre in ar hitelctej (železno betonstvo in kulturna tehnika). Novi laboratorij. Sprejema se absolvente višjih obrtnih Sol. 632 Zaradi preselitve se proda iz proste roke 673 lepo posestvo, sposobno za vsakega obrtnika ali tudi penzioniita in sicer v Brežicah na kolodvoru. Obstoji iz novo zidane hiše z petimi sobami, eno kuhinjo m Štirimi obokanimi kleti; novo gospodarsko poslopje z obokanim hlevom za 6 glav živine, 4 zidani svinjski hlevi, svinjska kuhinja, 3 šupe, vrt za zelenja v >, pašnik za svinje in dva vodnjaka z dobro pitno vodo. Zraven je tudi nekaj polja. Naslov pove uprava tega lista. F anz Sciionlieb, tovarna orožja in izdelovalnim liiili posk, Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Reparature, pre-naredbe, strokovnjasko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. — lluslrovani cenik brez troSkov. 657 Dva učenca zmožna obeh deželnih jezikov, z dobro Šolsko izobrazbo, se takoj sprejmeta pri g. Frana Joike. Jan.. trgovina z mešanim blagom in lesom v Mp'ut-nici. Po vojni presenetljivo 700 koso« za samo 3 K 80 h. Ena krasna pOzlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, u kar se 3 leta garantira, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kin&k, obstoji iz krasnega Koljerja iz orient. biserov, mod. aamski kine s patent zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, I par gumbov za manšete 8 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 juz predmeti velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek Ijubav-nih pisem, za gospode in dame, 20 koreapondenCnih predmetov in Se 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hifii. Vse skupaj s uro, ki je sama ta denar vredna, stane same S K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpol. hiša [1 Jngwlrtb. Krakov l/l. HB. Pri narofibi 2 paketov h doda zastonj 1 pruna angleško britev Zakar ne dopade. denar nazaj. {- Posestvo v lepem stanu, -meri okoli 7 oralov, proda' ,1 hpz Koroiik, posestnik v Spodnjem Onplekn, pošta Worberg 599 Lepo posestvo z sadonosnikom, njivama, i'i ure od Maribora, se aavoljo bolezni po nizki ceni proda; vpraša se pri Joit-fa Šenekar, posestniku v Krcovini pri Ha ribora št. 43. 602 Lepa vila v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi pogoji takoj froda. Več pove Jusef Wesiak, natigamrr Bierdepit, Marburg, Miihlgas«. 601 En ali dva 698 učenca se takoj sprejmeta pri Wester- mayer, kovaški mojster v Celja. Dve 690 viničarski družini vsaka s 3 delavskimi močmi, sprejmejo se pod dobrimi pogoji za november t. 1. Ponudbe na Dr. Varda, Ljutomer. En ali dv pridna 591 viničarja s S—6 delavskimi močmi se v občini Podlehnik (Lichtenegg) sprejmejo. Vprašanja na Jos. Marko, tajnik okrajnega zastopa, Ptnj, novi rotovž. Išče se zastopnike proti v'soki proviziji za obisk kmetovalcev, obrtnikov, uradnikov itd. za iazpoSiljalno trgovino moškega in ženskega blaga. Vpeljani imajo prednost. Nerpeljani, ki pa imajo dobro znanje, se vdclijo. P. nudbe pod „Tuch-fabrik 4313" na Haasenstein & Vogler, Prag, 11. Češko. Učenec se sprejme v trgovini z mešanim blegom in raanufakturo pri Ludwig Kranlsdorfer, lllg, fieist bei 1'iilisi-liai h. 693 OOOOOQOOO Viničar ki se jako dobro razumi na vsa dela v malem vrtu, s P—4 delavnimi močmi, išče službo. Naslov pove uprava tega lista 636 Lepo posestvo 10 minut cd meita Maribora in 10 minut od koro3.it ga kolodvora, ob glavni cesti, hiša s 5 sobami, 4 kuhinje, lepa klet, hlev za 4 govede, 4 svinjski hlevi, brajde ki se nabere dva p( lovnjaka vina, zemlje je 2 orala, vse pri hiši ' in vse za stavbene prostore, t od katerih je že nekaj pro-{ dano. Proda se po ceni; 6000 | kron ostane v knjiženih Vefi. ■ se izve pri lastniku. Lembacber-Btrasse 21, B-anodurt bei, Marbnrg. tm " -- — ■ ■ ■ Priden in zdrav 61L I učenec zmožen slovenskega ter mm Skega jezika, z dobrimi selškimi spričevali se takoj sprejme v trgovini W'llh. ; Sirka Nacbfolger v Ptuja. Fino odpadlo milo pri Stancanju lahko poškodovano, v rasnih difla-vah k. rože, vijolice itd., primerno tudi za nadaljno prodajo, v 5 kilskem poštnem zavoju. Čisto Sna kakovost ca. 60 do 70 kosov K 7 50 po povzetju. Seifen-Veraandhsns ..Merkur'', Wiea - Neoler-chenfeld 48. 608 Priden 60* trgovski pomočnik se sprejme pri Jobai Toplak, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v JnrSinci pri Ptnju. Učenec i se sprejme pri lleinricli Primns, trgovina z železom, specerijo in stavbenim mt>teri4atom v Mariboru. Krepki 607 mlinarski učenec Be proti polni oskrbi in mesečni plači takoj sprejme pri Jeb. Bolim, umetni in valčni mlin. Krauheim. Hiša s 5 sobami, 3 kuhinj", 1 hlev, 3 kleti, se takoj proda. Vprašanja na Tuitmas Erjavec, pos. Varaidin. 613 Kassierin imd Lehrling mit guter Schulbilduog, beider Sprachen machtig, warden aufge* nommen bei 600 Briider Slawitsch, Pettau. Blagajničark.a in učenec z dobro so'sko izobrazbo, obeh jezikov zmožen, sprejmeta se pri bratih Slawitsch, Ptuj. Pred rabo Po rabi Tako čudežno spremembo napravi KLola-Dultz; najboljša hrana za možgane in živce v naturi. Razpoloženje, mišljenje, nastopanje, sploh vsako gibanje trupla so odvisni od možgan. Utrujenost, žalostnost, o^ehanost, slabost Živcev in splošna slabost trupla so znaki primanjkujoče življcnskc moči. Ako se hočete vedno zdrave čutiti, z jasno glavo in krepkim spominom, ako hočete delo in štrapace kakor zabavo občutiti, potem vzemite Kola-tablctc (Kola-Dultz). To je naravna hrana za živce in možgane, ki obenem kri izmlajša in izboljša in s tem moči daruje vsakemu organu trupla. Kola-tablcte (Kola-Dultz} prinaša življensko veselje in moči za dela ter čut mladosti s svojo pogumnosljo, ki zajamči uspeh in srečo. Jcmljita Kola-tablete (Kola-Dultz) nekaj časa vsak dan, okrepčale bodejo Vaše živce, vsaka slabost bodo izginila in pod njegovi" vplivom postali bodete z močjo napolnjeni. Kola priporočajo zdravniške autoritete celega sveta in se rabi v bolnicah te živčnih sanatorijih. Zahtevajte KOLA-TABLETE (Kola-Dultz) zastonj. Zdaj Vam nudim priliko, okrepčati Vaše Živce, pišite mi dopisnico z Vašim natančnim naslovom in ja? Vam pošljem takoj gratis in franko eno množino Kola-tablet (Kola-Dultz), dovolj veliko, da Vam dobro dene in da Vas spravi v položaj, vpošte-vati njegovo Čudežno moč. Ako Vam dopade, zamorete več naroČiti. Pišite pa takoj, predno pozabite, * 588: Razpoš. APOTEKAsv. DUHA, Budapest VI., odd. 420. Otročji vozički za 12, H, 16,18,20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovin r Jobann Kos CELJE na kolodTonkem prostora. (Zahtevajte cenik), nt Meščanska parna žaga. Na novem Itntnen trgu (Lmdplate) v Ptuju zraTW klalakt t» miinanka bite postavljena )• pama te§* Ttakomar SSS39B T porabo. *T Vaakomui M laa km M,ter po sahteri tekaj rutefa. Veakao pa ■*• tedi aaat oblati, THaM, apaka« i. t. 4. JLepa hiša v Hohrpm Rlnnu tu trgovino ali obrlnijo t vrtom, v Središča. blizu cerkve, se poceni proda ali v najem odda. Vprašanja na Willi. Bliib, Ijederli., IIraz, Aoneuslr. 2 i. 697 Zemljišče v Polički vasi, poŠta Jarenina, ki obstoji iz sadonosnika, vinograda, njive in travnika, gozda okr. 8 oralov, se proda. Vprašanja na Frirdrich Ornig. posestnik, 6aenik, piSta Jareaina pri .-Pesnici. 5B2 ' Original Mayfarth .*. postavno varovane „HERKULESW vinske in sadne preše. **^| Prvorazredni izdelek. Hidraul. vinske in sadne preše Nedosežene! fV Grozdni in sadni mlini. ~^@ Priprave mosterije. PH. MAYFARTH & Co. fabrlka kmetijskih stroje« JD-ULT^aj II., Taborstracse ^Tr. V±. Specialna fabrikacija preš in aparatov za pridobivanje vina. Katalogi zastonj. |C lice »e zaitopnike. 472 D47B �832 0 - 7 zdravijo giht, revmatizem, išias Pojasnila in prospekt zastonj po direkciji. Pri velikem fabričnem požaru rešenih 24.000 flanelnih odej nepoškodovanih, le mali pluski (d vode, oddajam po sledeč h znižanih cenah : Tigerske odeje, svetovno znane, neuničljive ca It 0 cm dolge en kos K 1'50. P^- Prima flanelne odeje šotske, karirane 1) barvasto ca 180 cm dolge en kns K 2'40. — RazpoSiljatov po povzetju, pri nojmanje 6 kosov franko Frani Pazunrek, KOni- ginhc f a. d. E. 628 Tudi oddajam 110 različnih žepnih rebcev v dobri kakovosli za K 12 80 franko. Neprijetne lasi v obrazu, na rokah, odpravi tekom 6 minut (fl. L III gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K *•— zadoituje. Posije strogo diskretno. Im. *. L tli btaat. BD1UJ. II., BHBBasse 17/1 Zaloga v Maribora: Iskana pri »angelju varuhu," lekarna „Marija comazai" in parfamerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri .zlatem jotam«", T ditavi A. Kauč in Aaria .Drogerie." Warletz & PeCnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezmega Ie8a po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. 288 l. Melchior, t0T"na puik T BorOTlJ,,h Joll. i¥HCJl*-"a\X»«J* ? (Koroško) oddaja prvorazr. moderne lovske paske iz prve roke. Beparatare, nova kopita, zlasti nove cevi vsi-i jeklenih mark z strelno garancijo najceneje. Nesene puške se izmenja proti novim po dogovoru. Iinstr. ceniki franko. 76 Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši iz-. vrstne »Štajerčeve" • už i g al ice. V velikem *e jih "naroči naravnost pri »Lander ban k", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalegi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalegah. TrgtTiia I aroije«, e. k. zaloga nodilka V LECHNER i. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča pa fabriSnita cenah kot najboljša orožje za hranitev autoB. Itpno pistols, precizno priatreljene v sistemih „Brow-■i»«u> Bfiteyer", „M»u»eru in nI3*jard". Revolvri T najbogatejši iaavi f« od K »•60 naprej. Flobert-puske in karabinerji, dvo-sevM Laneaiter-lovake-puike od 86 K naprej. Patrone, ovitke patronOT itd. Cenik zastonj in franko. 34 421 Pozor! Kupci ali prodajalci posestev! Kdor heče priliko porabiti, da si kupi lepo kmetijsko posestvo poceni, obrne naj se čimpreje na od visoke c. kr. deželne vlade koncesijonirano pisarno za promet posestev KARL MAGNET v Velikovcu, Koroško, Obere Postgasse 113. Tam so zdaj na razpolago: Posestva z gozdom, dva lepa nova umetna mlina na jako dobrem kraju, mestne, stanovalne - 'rp-pvske hiše itd. ni IR IT Asbestskn i laf laf Trn 11 popravaprost.varp.n pred ognjem, utrjen proti vsakemu vremenu.mrzlinestanoviten.lahek nizka cena, krasen DUR IT DELAVNICA, CELOVEC. Zastopniki se iščejo! »» LANGEN & WOLF Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 zastopstvo: Inženir Franz Laoh, Gradeo, Theodor KOrner- m strasse 47 11/10. ■ za bencin, benco, perolin, nsauggasu in surovo olje. Viničar dostojen, zatifsljiv, s 5 do 6 delavskimi močmi 8e pod jako dobrimi pogoji sprejme Ponndbe na posestnika Richard Ogriseg Sturmberg v Lei- tersbergu pri Mariboru. bos Krasna kmetija » v Lavantski dolini, 30 oralov, 6 oralov gozda, ostalo travniki, polja, sadonosnik, 1 kmetska hiša in veliko gospodarsko poslopje z velbanim hlevom skupaj s stroji (mlatilni stroj, stroj za krmo, domači mlin, cirkularna 2aga), na vodnem obratu .astua napiava in vodna pravica, nadalje vozovi, kmetsko orožje in razni fundus. '/« ure pespota do železnice in v bližini mesta, vsa v planjavi, se za nizko ceno 34.000 kron zaradni nakupa velikega poVstva nujno proda, Naplaček 20.000 K. Ponudbe »ko le mogoče y nemškem jeziku na posestnika Konrad Lorber jim.. Unteidraaburg. Partija dobro ohranjenih s streho ali brez rje. Mašina za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe. Obisk inženirja, proračun troikov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. InT" Doslej prodanih motorjev je 121.C0O z 1,300.000 konjskimi silami. 1 Proti bolečinam kurjih očesi Od vseh neStevilnili sndslev zoper kurja očesa zahtevajte vender lr: Cook. & Johnsons anierik. patent. rinke zoper kurja očesa Le te edino odpravijo v 10—20 minut ib vsako bolečino in odpravijo kurja očesa popolnoma Poskusni kosi 20 vinarjev, 6 kosov K 1—. Samariter" Zoper trdo kožo in žnlje, knrja očesa na peti in podplatn, kjer ne drži noben flaj^ter, je ned->*e žen „Samariter" trkoče mazilo zoper knrja očesa v kronskih tubah. 1 tuba K —'60. Oba sredstva se dobi v vseh apotekah in drožerijah. 660 » z vsebino 120 do 600 litrov se najceneje odda v veletrgovini vina Ferd Kiister, Maribor, Mellingerstrasse. 69* Zahvala in priporočilo! Spodaj podpisani zahvalim gospodu dru. T. Z i r n-gast, distrktnemu zdravniku pri S*. Lenartu v si. g., da so z vso vestnostjo opravljali teško de!o pri porodu moje žene; ni jim bila pretemna noč. Toraj jih najtop-leje priporočam, kdor rabi zdravnika. S p. Voli čin a, dne 20. julija 1914. 6u J. Kmetic. Skupno pokončavanje peronospore in odiuma. Zmočljivo žveplo napravljeno po receptu, ki ga priporoča g. vinogradniški oskrbnik Franc Rudi, se d bi vedno v trgovini z d-o- žami in sanitetnimi potrebščinami >zlati križ-, Ptuj, Far- bergasse 18 poleg Josefa. F 11 r s t. 616 JSp- Olein- kislina vedno v zalogi. mr* Lepa hiša ~9I prostorna tik glavne ceste blizo Maribora, ima lepo pro daialnico za trgovino z mešanim blagom, 3 sobe, 3 kuhinje, klet, lep vrt, vodnjak pri hiši itd., je za vsako obrt in trgov no pripravna iu se takoj po celo nizki ceni in pri dobrih lahkih plači-nih pogojih pro la ; tuli so tukaj 2 lepi vili podobni hiši za penzijon ste posebno pripravni c-lo po ceni za oiodati. Več pove F.anz Podlipnik, Theaen 37, Marburg 681 Vsak petek,vsako nedeljo _ wr«»-eV e"» ■mr-S ,a P°P°'Qorna zanič »bazarska ura», ki sem jo šele pred par tedni kupili Ni !!•*? T Bls» V MJ čuda I Pokrov zapira tako slabo, da prihaja vedno prah v ohišje; kolesje teče na platah iz mesinga, namesto na rubinih, pero mi je že dvakrat pri navijanju počilo, ker nima nobenega varstva, pero skoči pri vsakem raztresanju van, ako je toplo, gre ura prehitro, ako je mrzlo, gre prepočasi, tako da ne pridem nikdar ob pravem času, skratka je to groza. Tu zavidam res mojega brata za njegovo dobro uro; ta zapira dobro, teče v rubinih, ne pokvari pero, gre na delce sekunde natanko, da je pravo veselje I Jaz sem se dovolj jezil I Se danes naročim si tudi dobro uro v krščanski svetovni hiši H. Suttner, Ljubljana št. 701. Kronen 410. Nikel-patent-Ro3kopf-ura, gre 86 ur ....... . 4-10 719. Srebrna remontoar-ura..............780 721. Srebrna remontoar-ura, 6 rubisov.........11-60 723. Srebrna cilinder-rementoar-ura, 6 rubisov, močno ohišje 1170 727. Srebrna remontoar-ura, 6 rubisov, gravirano ohišje, močno ohišje................. 18/— 748. Srebrna romentoar-ura, dvojni mantelj ....... 13:60 638. Srebrna „IK0"ura, 16 rubisov, gre jako natanko . .19"— 623. Srebrna Roskopf ura, dvojni pokrov........12 80 620. Srebrna kavalirska ura, dvojni pokrov, ekstra plošča fagija, 16 rubisov...............19 60 791. Srebrna Tula-Roskopf-ura, gre 8 dn!, dvojni pokrov . 16'60 38. Amerik, duble zlata verižica, najmodernejša fagija . . 6*60 Niklaste verižice.................1-— 126. Amerik, duble-zlata vratna verižica, 46 cm dolga . . 1*80 Št. 10Ž3. Srebrni rožni venec jako lepo izdelan.......4-80 Št. 189. 14 karat, zlati prstan s kamenjem.........780 Prstan iz novega zlata s kamenjem ........ 380 Št. 1689. 14 karat, zlati uhani z lepimi kamenji.......5'— Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu svote. — Za kar ne do pade, se denar nazaj plača. 579 Krasni katalog a tisoči podob zastonj in franke Krščanska svetovna L! St. 701 nima nobene filijalke Najboljša špecijalna hiša za boljše ure. 10 • od K 20— naprej Amerik, niklasla ura K 2*80 Roskopf patent-ura . „ 3" — Amerik, goldin-ura . „ 3*60 Železniška Roskopf . „ 4-— Roskopf dvojni mantelj „ ibO PloSča mestna ura . „ 6*— Srebr. iroit. dvojni m. „ 6-— 14 karatna zlata ura „ 18-— 14 karat. zl. verižice „ 20'— Konkurenčna budilnica, zanikl., 20 cm. vis. ., 2-— Znamka Jungbaus . - „ 3*— Radium svetilna ura . „ 4'— Radium dva zvonca . „ 5*— Radium Štiri zvonci . „ 6P— Radium godba . . . „ 8"— Ura na pendelj, 7B cm,, 8-— n ,i ii stolpovo zvonenje . . „ 10 — Ura n« pend. z godb. budiln. in Slagvcrkom „ 14— Okrogla ura z budilnico.........., 6 — 3 leta pismena garancija. Razpošilja po povzetja. Max Bobnel Ml Dunaj IV., Margarethenstrasse 27/51 I.if.i-a 11 ( c. k. drz žilemic Orig labr. cenik zastonj. Najboljša peittska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivih slišanih 2 K; boliših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h: belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h . 1 kg najfinejših sneženo belih, sil sanlh 6 K 40 h, 8 K; 1 kg fl*uma (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; beleq< 10 if, najSnejli prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. ase- Ootove postelje "Sea is krepkega, rdečega, piavega, belega ali rumenega nnnkinga, 1 ishe«'., 180 cm dolg, 120 cm Urok, z 2 glavnina blazinama. vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim trajnim in Hamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K; ■sune 24 K; posamezni tuhent: 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine S K, S K 60 h, 4 K Se polije po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena Sar se nt dopada denar nazaj. §. BoniSCb, De8Chenilz Nr. 716, Četki (BShmen) Cenik gratis in franko. ' 823 KB a na glavnem trgu zraven apoteke pripor««« itoj« zalog«: Otročjih Sjrtč, minit mi »natega blaga kakor kifr«, talke za itto, n nakupovanj« in za lenar, toaletno ročl, »i-•alne in kadilna predmeta. Raino stvari Iz jekla npr. beitek, žilo, nože za lep M pravo Salinger britve itd. Blage k celuloida le roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje »•«. mt. Razno blago b stekla le porcelana, talarje, plikre, eklede, flaie, ilaio In drugo t to otroko »padajoče reči. Bazami oddelek i« «4 30 vin. uapraj. Poiebno l«p« rati pa s« 60 do K 1*21. 600 kron! Vam plačam, ako moje 477 ,Ria=balzam' Vaša knrja očesa, bradavice, trdo kožo ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K 1-; 3 posodice K 250 Stotero za- iz trebilo korenin h val rili m priznanjevalnih pisem. Kemciiy Kaseliau (Kassa) I. postni predal 12/721 Ogrsko. Mestna posretlovalnica (WohBung- and DienstyermitUung) h iee službe, učence, stanovanja in posestva T PtujU izvršuje vse vrste posredevanja najhitreje. ~+U Vpraianja in pojasnila v mastni Stražniei (roteTž). W Lepo kmetsko gospodarstvo s hišo, hlevom in gospodarskim poslopjem, nova zgradba, z opeko krita, z gostilniško koncesijo in iztočim žganja, okoli 11 oralov zemlje i. s. 1 oral gorice (zabela, zdravo), 4 oralov gozda (bela, rdeča bukva) za podirati, 6 oralov travnika, na griču, »/» ure od postaje Poličane, priljubljeni izletni kraj, se iz proste roke za K 16.000 proda. Lastnik Hans \Vouk V 1'oličitiiiili. 565 Ljudska kopelj mestnega kopališča t Ptuju. Čai za kopanj«i ob delavnikih od 12. | ure do S. ure popoldne (blagajna je od I 12. do 1. ure zaprtaj: ob nedeljah in praznikih od 11. T kope' .Braw ure dopoldne. Troiim »rakom, paro z rjuho K —*70 k to ali I Proda se: 1. flostilna, dobro ido'a, ob okrajni cesti Poljčane—Makole ležeča, z lepo hišo in gospodarskim poslopjem ter 4 orale okoli hišo ležeče rodovitne zemlje. Cena K 14.000—. — Polovica je za plačati. 2. Posestvo. ravno tam ležeče, z lepo bišo in novim gospo-darskim poslopjem, obstoječe iz njiv, travnikov, vinograda, sadnega vrta in gozda, z skupno mero V oralov. Cena je samo K tf.OOO-—. Polovica je takoj za plačati, ako se ne kupi vsa zemlja, se cena za toliko zniža. Obe posesti se prodate zelo ugodno, zaradi bolezni lastnika. Več pove gosp. Albin Bella? v Puljčanah (POltschach) 576 Prevzetje trgovine. Podpisana usojata si naznaniti, da sta po firmo Joh. Scholger's Nachf. na Bregu pri Ptu že leta obstoječo trgovino špecerijskim in maiiiifaktiiniim blago! kupila in jo bodeta pod firmo Joh. Scholger's Nachl F. F. Slawitsch naprej vodila. Obenem sva otvorila zaradi pozne sezije ocj 13. julija naprej veliko razprodajo vsega poletnega blaga po globoko znižanih cenah. S tem da p. n. kapce k prijaznemu vpo gleda najuljadneje vabiva, zagotoviva vedno naj-reelnejšo postrežbo in se priporočava 686 z velespoštovanjera Friedrich in Franz Slawitsch. Pozor! V najem se da ali pa tudi proda gostilna in mesarija tik farne cerkve sv. Juri ob Ščavnici. Hiša je eno-l nastropna, obstoji iz 8 sob, 2 kuhinji, spodnje kleti, me-1 snice, prostorne ledenice in gospodarskim poslopjem. Tikl hiše je zelenjak in sadonosnik, v bližini 10 minut pal skupaj ležeče posestvo 12 oralov, njiv, travnika in lesa • I dalje mlin, stremi tečaji in oljovo opravo na dobri vodi tik okrajne ceste. Pojasnila daje posestnica Marija Tr- | stenjak tamkaj štev. 13. e-is Posestvo 17 oralov gozda, travnikov, njiv, gospodarsj poslopje, lesena zgradba, na griču, pol ure pe pota od železnice in šole, se za 10.000 K proda. 2400 K ostane lahko vknjiženih. Več pove Hans VVouk, Poličane. IZ z gostilno, iztočom žganja, tobaktrafiko se pod dobrimi pogoji takoj v najem odda. Promet Ia Kupcev jako mnogo. Resni reflektanti naj se oglasijo pod ,,Goldgrube 45" na upravo tega lista. 666- ■ veliko trgovino Johann Koss, Celje ■ zaradi njene solidnosti, nizkih cen in yelikega izbira, kjer se s samo dobrini blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblak za moške, žanske in otrokeB klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajca, kravata, otročje vozičke, na----- ~ grobne vence In trakove, * «n« besedo vsa " RAZ GLAS. 541 Šparkasa mestne občine Celje naznanja, da je določena obrestna mera za hranilne vloge i zanaprej s 4' 0 o Obrestoyanje vlog se zgodi od prvega delavnika in neha z delavnikom pred dnevom dviganja. Rcntni davek plača, kakor doslej, zavod samo iz lastnih sredstev. Zunanjim vložnikom se daj en a željo šeke poštno hranilnice brezplačno na razpolago. Hranilne vložne knjižice lastnega zavoda se brezplačno shrani. Šparkasa mestne občine Celje. hdijittlj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke t Ptn'n. 44