Postojnska jama (Tej knjižici je tudi priložen črtež postojnske jame). sati h Založil Janez (Hiontini v Ljubljani, 34199 Kaz; ilo. O postojnnkoj jami sploh............ S .lama ob Pivki................ '.) Velika cerkev................ 11 Stara jama................. 14 .Jama cesarja Ferdinanda............ 17 Frane-Jožefova in Elizalielina jama......... '-- Gora Kalvarija in njene stranske jame........ BI Stari pot na goro Kalvarijo in jama nadvojvode Ivana . . 43 Koliko in zakaj mora plačati, kdor pride v jamo .... 47 P©§t©jftSfea JUM. O postojnskej jami sploh. Kolikor ima narava čudežev, ki človeku razveseljujejo oko, nobeden tako ne prime srca, kakor podzemeljske jame, ki so tolikanj bogate s krasnimi in mnogovrstno zasukanimi podobami, narejenimi iz kapnika. Svoboda v zakonu, samovolj stvo v doslednosti se nikjer tako očitno ne kažeti, kakor tukaj. Ako človek o kakej drugej stvari čuje govoriti, precej lchko dobro zadene, kakošna mora, biti v resnici — tukaj pa je vse novo, vse tako ustvarjeno, kakor se nisi nadjal. Ni kmalo na, svetu dežele, ktera bi na tako majhnem prostoru mogla ponašati se s tolikim številom veličastnih, spomina, vrednih naravskib s l v a ri' j s kolikoršnini se more kranjska, Vojvodina, ee se opomnil daleč sloveČih velikanskih krških rakov na, Dolenskem, ter potem po vrsti čuda preštevaš do Triglava na (korenskem, velikana med gorami; najčudovitejše pa k so po Notranjskem neštcvilne, raznih žuželk polne otline, med kterimi je najslavnejša postojnska s svojimi dijamanti, ktere je izbrusila užc sama narava,. Najkrasnejša v cesarstvu je. ta jama,, kterej bi se dala, primeriti samo Ba-radla pri Agglateku na Ogerskem. V nobenej drugod po Evropi ne dobiš toliko združenih posebnih lastnosti, kolikor v tej, ki ima preobširen prostor, veliko množino raznovrstnih kapnikov, tonuine poleg suhega prostora, čist zrak, dobro uglajene poti itd.; torej se tudi po-stojnskej ne da lehko primeriti nobena. Vle-tej se nahaja, tudi še to, da ne prideš, kakor po drugod, precej v tisto ohlfpino (temperaturo), kakoršna se navadno po jamah nahaja,, ker nje prvi prostor, velika c e r k e v, ima,, zarad sopare iz Pivke, 5—6 stopinj več gorkote; nego notranja otlina, po kterej je pač le (5—7 stopinj gorkote. V jami so ti-lo razdelki: 1) velika cer-k e v, od vstopa do spominka cesarja Ferdinanda5 2) s t ar a j a m a,, na levo roko od velike cerkve; precej pri lijej pak je 3) stranska jama, kije malo zanindjiva; 4) jama cesarja Ferdinanda, od spominka, Nj. veličanstva cesarja Ferdinanda pa do groba,, in stari pot na desno h gori Kal-va'.rii z neko stransko jamo na desnej roki precej od začetka; 5) jama nadvojvode Ivana, ki je najbolj na Izhodu med vsemi otlinami ; nje1 se drži 6) malo obiskavana stranska jama; 7) Franc-Jožef o va in Elizabeti na jama, na levo od groba bb razgledu (bel-vedcrji) do Kalvarije; 8) otlina od razgleda t,j e do Tdrtara; !)) tri stranske otline na, levcj iti desnej roki od Kalvarije. Otlina cesarja Ferdinanda je eno z drugim 'M) čevljev široka, 20 čevljev visoka, in visi za karih 20 čevljev. Franc-Jožef«>va in Flizabetina, jama, do Tartara je obilo velirastnejša, ker je navadno Š5 čevljev široka in še mnogo viša, to je 180 čevljev, samo da ima, prva, jama le <><> čevljev največe visoeine. Vsi kapniki so tod raznovrstnejši pa tudi bolj velikanski, vzlasti gora Kalvarija, ki ima, cel gozd stoječih kapnikov (stalagmitov), ki ima dalje romantični vodober in strašno tartarsko brezno. Nikjer ni jama, nevarna, cel6 po stranskih otlinah ne. dasitudi pravijo, da vanje ni priti mogoče; samo do „stare jame" je pot pomisleka vreden. Do ,, K al varije", do ,, Frane-, Jožefove in Elizabetme jame" so narejeni gladki polje /debelim obzidjem in trdnimi držaji ob straneh zarad prepadov in brezen; koder se pa zbira voda po dolzem dežji, ondod je visoko nasuto. Koder ni narejenih potov, ondod je pač treba paziti, ker na opolzkih kapnikih človek hitro izpoddršne. Zrak je povsod čist. Posebno se pa ni bati, da l)i kamen kje padel od stropa. Postojnska jama ima svojo lastno komisijo, da skrbi' za-njo.') Kdor jo hoče videti, mora se torej oglasiti pri dnevnem jamskem blagajniku (kasirji).2) Vsako leto pak je na Duhov (binkoštni) ponedeljek po poldne jama vsaeemu ') V tej konusii so po pravilih: postojnski načelnik /a. prvo-sodnika, iti ž njim okrajni stavbni zeml joinerec (inženir), glavni in dnevni jamski blagajnik in postojnski ntpan, pa en C. k. okrajni uradnik, klorega za to rer odbere c. k. deželno pvv osed ni *t v o. 3) Dnevni jamski blagajnik je zdaj gosp. Tomaž StcgU, iz Postojne, 77. lii.šhe številke. 4679 odprta.*) O tej priliki je veliki pot po jami tje do vrha gore Kalvarije tako razsvetljen, da je vsacemii Cisto nepotreben kak voditelj. Posebno veliko svečave je po najlepših razdelkih, kakor na pr.: v cerkvi, na plesišči, okoli za-grinjala, po razgledu in po gori Kal vari i, po kterej sveti več sto sveč, na plesišči pa godejo, in ljudje se vrte v radostnem plesu. Kdor koli je videl jamo tako čaravno olepšano, temu njena lepota ostane do smrti uepozabljcna. Ali vse to se vendar ne more primerjati nikakor tistim velicim napravam, ktere so jo krasotilc 11. marca, 1857. leta, ko sta bila, v njej cesar Frauc-Jožef in eesarica Elizabeta, tudi tistim ne, ki so bile osnovane, ko seje prvič začela vožnja po železnici od Ljubljane do Trsta. Mislil je človek tačas, da živi v tistih pripovedkah, ki so popisane v „tisoč in enej noči"; mislil je, da v spanji okrog njega, skačejo sanje prijetnih podob; mislil in veroval 4798 •'; 186©. I Ha je bilo v jami o Duhovom — sicer pa 1207 ljudi 1860. „ „ „ „ „ „ „ 1107, „ „ 1288 „ 1801. „ „ „ „ „ „ „ 972, „ „ 1124 „ 1802. „ „ „ „ „ „ „ 1092, „ „ 1174 „ in /. dunajskim posebnim vlakom fiOO 1868, leta je bilo v jami o Duhovnu (744 Vseh skupaj 0075 Z vlaki za kratek eas t 22. junija 1881 tafto i t, /80. „ 1026 1802. leta < " i avgusta 840 (<). sept. 915 * 10,182 k tem pristavimo iia.unej strani 'zapisanih....... 4798 Od 1859. do 1863. letat je bilo 1 1.280 ljudi prišlo jame. jo vse, le tistega ne, kar je v resnici videl pred seboj. Vso tO krasoto — kdo bi jo mogel tako naglo z duhom objeti! Kdo bi jp mogel popisati! Kdo ima, pero, da ne omaga, pod tolikim delom! Ti vsestranski lučni žarki, ta obilica povsod razširjene svetlobe, kakoršnaje bila, marca meseca 1857. leta, ne daje prostora tistej grozi, ktera človeka, obhaja,, ko le poleg majhne svečave ogleduje veličastne stebre in arabeske, ki se dvigajo od tal gori po stenah, ktere tako čaravno zaljšajo, ker hrani, da bi misli raztegnile ta prostor v neskončnost; ali živo se prikaže mnogo krasnih podob, ktere sicer le noč zagrinja. Svetloba od lucl, ki pada na, vse strani, budi neskončno bleskelanjc in krasno mrgnlenje. Obok velike cerkve je podoben , kakor hi neizmerno velicega bila, iz čistili dragocenih biserjev mozaično sestavila kaka Čarodej na vila, in iz reke, globoko spodaj tekoče, ki je druga polovica krasne velikanske školjke, odsvitava se zopel nazaj vsa blisketajoča svetloba. Vsaka stopinja, nova čuda podaja strniečeniu gledalčevemu očesu. Ase bogastvo raznih podob, ktere sicer zemlja po svojem vrhu obilo kaže. ima tukaj shranjeno pod samotno, žalostno odejo v skrivnej noči. Narava, sama sebe ni čutila, ni si bila v s vesti, kaj dela, pa vendar je napravila drevo z dol zimi vejami, na kterib vidiš liste, ■-■ razpokuno ostro skalo, iz ktere tu ali lani klije kaka c\e tica ali raste grČava, smreka, naredila je slap, ki skače od skale do skale, dokler v skalho ne pade, okoli sebe penasto meglo kropeč; celo* človeške umotvdrine se pred teboj vrste*: tenki, na kviško se dvigajoči steber, obilo ozaljšan / dletom hitroumnega umetnika, goška bogomolja (tcmpcl), jako olepšana z rezanim kamenjem, zagrinjalo, ki so ga delale iigibčnc roke grobo obtesana klada, iz kterc bi se imela narediti kaka podoba, toda čaka, še umetnika, da, jo olika, in ogladi z vajeno roko. Dusitudi naravi pri tem poslu ni človek pomagal, pa vsako njenih del se nam vendar zdi domače; nikjer nič ni tujega. Na videz bi pač sodil, da je vse razmetano brez kaecga reda; ali kmalo moraš zapaziti zakon, ki ga, najdeš tudi tukaj, kakor povsod v naravi. In kadar vse to: cvetice narejene iz kapnika,, drevje, poslopja, veže, podobe, stebre objcmlje svetloba premnozih in množili .luči, da pred teboj vse lesket;! in igra, ko demantna, rosa, v jutranjem solneu, kaj sd tačas pac naj k rasne j še sanje najbogatejšega človeškega duha, če jih primeriš temu veličastvu! Ko se pomudiš v jami, čedalje bolj se ti dozdeva , da si prenesen v delalnieo pridnega umetnika. Tu se dviga pred teboj steber iz tal, toda še le na, pol dodelan, kakor bi ga kdo bil odrezal, a iz bleščečega stropa mu užc naproti hiti, uže mu roko podaja druga polovica; še nekaj let. pa bode iz obeh kosov zlito samo eno. krasno nniotvorsko delo. Tam i/, tal moli čudovit parobek; še nekaj časa naj prejde, pa se povzdigne do nnega kapnika, ki nedodelan visi od kameuene, leei (prižnici) enake, g bogato olepšane podobe --- in tako bode gotov steber, na kterega naj se lcca opre. Pri nobenej izmed vseli podob, kolikor jih je naredila jama, pa ne zapaziš, da bi se bila narava tako čutila, tako vedela, kaj dela, kakor pri kapniku, kteremu pravijo zagrinjalo, ki se tako čaravno zavija doli po lesketajoČej steni, kakor bi mu kak bistroumen grški umetnik bil naredil tenke gubice in plčte iz mramorja, ki seje lomil na otoku Palu. Rob je prozoren, pomarančnega, rujavega in rudeČkastega cveta, zagrinjalo pak je potlej tako belo, da se sveti. Vse je izdelano, kakor bi prišlo iz rok najbolj miločutnega, najbolj izobraženega umetnika; pa vendar je ta čudež ustvarila v nočnej temoti narava brez oči. Jama ob Pivki. Vhod v jamo ') je 10 sežnjev nad vodo Pivko in C00 sežnjev od postojnskega trga. Ko vanj stopiš, ne vidiš nič posebnega; torej se nikakor ne moreš nadjati, kaka čuda te čakajo. Vendar pa človeka napolni z nekako grozo šumenje vode Rivke, ki spodaj teče, Pivka pOnicuje malo pred jamskim vhodom pod zemljo, potem pak ima strugo zasukneno v polkrog od sevcija proti vshodu notri do velike cerkve, v kterej se ti zopet prikaže. TetiVa tega polkroga je napeta od vlmda na tisto mesto, na kterem Pivka v vč-likcj cerkvi pribobni izpod zemlje v jamo. V velikej cerkvi se Pivka zopet zavije v polkrog, ') 'IV itdvilke se ujemljejo I tistimi številkami, ki so na pri' loženem črteži. toda na drugo stran; zato je videti v velikej cerkvi na, mostu, da voda teče od desne roke, zuncj pred jamo je bila, pa na Icvej roci, kar zmoti marsikacega popotnika. Podzemeljske Pivke je do zdaj 400 sežnjev znane in pre-merjene. Votlina, po kterej feece reka, meri eno z drugim 30 čevljev na visoko in 30 čevljev na široko; voda je po nekterili mestih samo po nekaj palcev globoka, po družili pa iudi po 20 čevljev. Dr. Schmidl je trdil, da je 15 sežnjev za sv. Štefanom v stranske j jami na levo zaldtil potoček) in zato je rekel, da ni res, kar sploh mislijo, da, bi po jami ne tekla nobena druga, voda razun Pivke; ali to reč je na tanko preiskal g. Eumike, 1 riimiseh kaiserl. und konigl. Majestat Krancisei I. iintersuehten, im [fer/.ojjl lium ('rain lietiiullieheii Kelloiiheiteii der Natur" 1748 (v e. k. dvorm j knjižnici na Oimaji): ,,ako hi kdo hotel /vedeti, koliko časa je bilo treha, predno se je tako zdobelil veliki steber, ki sloji pri vhodu podzemeljske jame v Lokvi, in ki ima 11 čevljev premernika, kaže Štcvilstvo, da je bilo treba. 90.720 let, ako vzamemo, da se kapnik za %fl" /debeli v 70 letih." _ Ki _ gelske piščali soteski v vežo stari napisi moval: 1213 (gic) C. M. 1323 K j rcneirer. ' 1343 Kirchcmer prs. C. P. 1393 1412 Michael Haiiser. 1088 1516 Philipp Wenger Gnad dir Gott. 152.'i 81 u m p b e r g. 1534 K j r c h o i m c r. 1540 Kauver Hanns Hueber 1547 1575 (Malo razločna znamenja.) 1575 M. W. (J. Sciffrercre) 1575 G nad dir Gott, 1587 IVI ari.-ilii lff za Vi lli ar bar. 1592 Walent. J u n i k a r. B. P. 1606 , prideš uže zopet po ozkej z napisi (l0), v kterej so Hohenvvart si ie te-le zazna- (Znamenja.) 1575 < (Znamenja.) M. "VVoingarter. 1575 J. Tchiffern Ca. Agouror. 157G 1571! L o n g k a i n r. 1578 Der mit Herrn Joseph H o 11 a G nad dir Gott. 1580 Erzpriestcr 1580 Gorger Tauffrer Franz Anton Herzog zu Cromau 1580 aueli Fiirst zu Eggenpcrg. A. W. 15851 (Znamenja.) 1585 Ferko Janke rit z. Ran ver 1641 16 IMO 42 16 IPS 42 (Roka.) L o h r I n g e n i r e r Franz TI i ta e r Tisehlergesell aus Baiern. Hi S. 34 M. 1634 F, V. S 1 ;i i li ;l C li. L 634 1 Iauns II u e be r. Stephanus K a ii ziane r, 1634 Diel rich, M ii x i in i I i n n F r aife uho Iz 1636 Km s par Moli, L 636 Martinus Cuboi. 1641 1641 Sli rch. 1 terr Jakob (Ftirst C. Eggenberg: grb.) Johanri Melchior Ott. Johann Paul Su rcher. 1612 < I o 11 6. .luni. Marco Seru i oh Bildhauer 1648 .■m 12. Genaro. Joannee (< ras s ;i n /.. 1648. Ihms K o r n 1640 (len 3. .Juhi Johann Paul Hueber 1675 1676 (Znamenja.) G. No s i, i z. Micki Jlrigel. Od tod se le si1 pride k najtežavnejšemu prehodu, k luknji samo 18 palcev široke j, skozi ktero se moraš preplaziti, da pojdeš na imej strnni v ozko vežo, iz kterc ti je po ozkem, 6 čevljev visečem rokavi) na kviško plezati, na drugej strani pa zopet navdol zdrsniti. Skozi malo naguban cen o vežo prideš v zadnjo jamo s koralami ("). To mnogo pristoj-nejše ime je nasvetoval SckmidJ na mestu jamo z ogrodmi, ker ni videl več ne sledil ne leni tistih suhih ogrodi, ktere le grof Hohenwart še 1816. leta ogledoval. Gotovo jih je kapnik bdel in skril človeškemu očesu. Jama cesarja Ferdinanda. Od spominka cesarja Ferdinanda pot malo k rebri držf mimo sive leče C*), potem se malo zožf, pa kmalo se zopet razširi v vežo, ki je 24 čevljev visoka; v njej vidiš mesnico, zdaj p r o d a 1 n i c o (1}) imenovano, z visečo slanino (špehom). Precej za mesnico je sadišče, od koder se lehko obrne človek v stransko jamo, kije bila nekdaj bela, da seje svetila, zdaj pa je liže jako črna; vendar pa je še zmirom lepa in bogata s čudovitimi podobami, izmed kterib Schmidl te-lc imenuje: s ta r i n s k o g 1 avo( '*), angleški vrt(16), dež, demantno jamo, pliskavico (delfin), salame (16), gobi-, rudeči kapnik na belej steni in prestol. Nekoliko stopinj dalje od mesnice je M ari i na podoba, stoječ kapnik, čegar senca je vzlasti zelo enaka Mariinej podobi. Na konci te otline ugledaš na. le vej strani viteza,,— podobo, kterej zato tako pravijo, ker je nekoliko enaka nogi, ki ima železne golenice. V sosednjej, 30 Cev ljev visokej jami pak je bil viseč kapnik do 1848. leta, potem ga je pa nekdo odkrhnil in ukral. Reklo se mu je dve srci, ker je bil zares, kakor dve* srci drugo poleg druzega. Otlina se potem čedalje bolj oži, in kadar se zi met jame širiti, stopi na vrsto mali si a p (17).*) Blizu ondi je okovani koI(18). Po sedaj so kapniki raznovrstnejšib podob in tudi barve, in veža je zopet, visoka 30 sežnjev. Tu za-gledaš 1 e v j o glavo in krstni k a m e n (1 '*). Na to stopiš na, debel živ most, ki ima na, enej strani obzidek, na, drugej pa živo steno. A ko je ta, višina, ki ima do 30 čevljev visokosti, V tej oiavi, pa (udi pri kapeli jc posekno močen prepad, da c»bi celo sveče pogasi. prilično razsvetljena,, tedaj se beli in rudeči kapniki tako svetijo, da se ti zdi, kakor bi videl pred seboj severno s i j anj e (20). 3 sežnje od tod, 6 stopnic navdol, imaš gledali še no ložo C21). Zdaj se mora iti 27 sežnjev nekoliko krčbri po desetih stopnicah, in pride se do sv. Petra stola (*2), ki je na desnej roki na hribeii, 3 sežnje visoeem; 10 sežnjev dalje zopet za 5 stopnic više je pa kar-fijol (*,$), temu zelišču tako podoben kapnik, da vsacega premoti; na, to se ide 5 sežnjev dalje po 27 stopnicah mimo j eče in krčme(M), da se pride na plesišče ("), v kterem je na desnej strani pri vhodu rjuha C2'1), dolg, v gubice nabran, bel, prosojen (durchseheinend) viseč kapnik; nasproti vhoda, je pa orkester (2T), uže po naravi povišan prostor; o Duhovem na njem godejo. Plesišče je največa ravnota vse jame; visoko je 7 sežnjev, dolgo 25 sežnjev, široko pa, 15 sežnjev, 275 sežnjev daleč od vhoda. V nečem zakotljeji se tukaj dobiva prav pitna voda. Tu o Duhovem plešejo. V plesišči je, 10 sežnjev od stopnic, na le vej roki 15 palcev široka in 3 čevlje dolga vrzel, po kterej se pride v poseben prostor C28), ki je 12 sežnjev dolg, 4 sežnje širok in 2l/a sež-ivja visok, ter ima kaj lepe brilijante. Gospod Kunike je preiskoval ta prostor, in potem rekel, da bi se v njem o Duhovem lehko pijača, točila, ker bi se ob malih stroških dal razširiti, kajti nikjer ni stena debela nad 3 čevlje. V ta prostor se lehko tudi od zadaj pride, če se prekorači na levej strani pota stoječi zid, prodno so pride k stopnicam, ki drže v plesišče, in tam je treba preplaviti luknjo, ki je 3 čevlje široka, in d čevlje visoka, Na spodnjem, desnem oglu moraš iti iz plesišča gori po 3 stopnicah. Tukaj se ti na desnem pokaže podoba sv. Antona Pado-vana, podoba matere božje (59), ki je v zakotljoji S) čevljev visoko, in pa Čaša sladke zmrzletfne. Za plesiščem so kapniki Še le raznovrstnejši, in tudi imajo vsakojake barve: belo, sivo, rujavo in rudečo. Tu se je steber na dva kosa razklal; zgornja polovica na drugem stebru sloni. Temu se pravi stolp iz Pize (30). 4 sežnje daljo pak jo trebarvni steber (3I), (zgoraj rudečkast, na sredi bel, spodaj rumen); 26 sežnjev dalje od tod je o rep a ha (3<1p Totem se gre zopet 6 sežnjev mimo skal, ki so oblečene v bel stoječ kapnik, in pride se v prostor, ki se čedalje bolj zapira; potlej pa je na vrsti mali zvon (33). To je v i s e č k a p n i k ; Če po-njem s palico udariš, lepo zazvoni. Zvona se pristojno drži' kapela (34), v kterej se vidijo orgle in oltar. Na to se mora iti mimo visečih kapnikov, po 24 sežnjev dolženi nasipu, in zopet mimo stebrov po 24 čevljev visoeih, pa tudi mimo brezna, kije zelo zakapano. Tako se po 40 sežnjili od kapele pride k lest£ncu (lustru) (36), ki visi od stropa iz kapnika ustvarjen; 5 sežnjev od tod na levej roci pak je zastava in poti njo roka, s tremi prsti (3fi). Pojdi na to še 10 sežnjev dalje po 10 raztresenih stopnicah krebri, in zapaziš nad seboj na desne j roki, 5 sežnjev od pota, podobo, kterej pravijo t a bernakelj (38), pod njim pa jasli S tega mesta je pa treba po 15 stopnicah iti iiavdol, in predno za teboj ostane zadnja stopnica, najdeš med 8. in 9, stopnico na levej strani dve palmovi drevesi (:37), iz lepega, belega kamena; pri zadnjej stopnici pak, tudi na lev« j roei, vidiš v o d o me t (39), kjer se iz čisto belega, kamenja dviguje rudeč steber, podoben vodenemu curku. Od tod na levo je tesen pre-kol, ki ima krasno brilijantast tlak in svitle, v<>ščenorumene stene; po njem se pride na-konci tega pota v globel, kterej se pravi voščena soba, (40). 15 sežnjev od taberna-keljna je na desnej strani veže blizu stene m eseči n a (*'). Tu namreč voditelji za visečim kapnikom na višavi narode svečavo, in podoba je, kakor bi mesec vzhajal. Še 10 sežnjev dalje na levej strani prav tik pota stoji sam za-se 18 palcev debel in 4 sežnje visok steber (steber s hieroglifami), po kterem se vidijo razne črte in podobe. Ondi bližnje orlova perot-nica(4r). Mimo lepega visečega kapnika, zopet 10 sežnjev dalje, prideš do oge lnice (43). Tukaj se odpre jako prostorna, zračna veža, v kterej se kapljanje od stropa bolj sliši nego v poprejšnjih, in po 15 sežnjih najdeš razvalino (44), ki je 460 sežnjev od vhoda. Tod leži kapnik vrni kapnika 36 čevljev na visoko, in podoba, je, kakor bi na, sredi bil presledek; Zgornji del namreč še ni potegnen do spodnjega. Ob tem stebru se razprostira 15 palce dolg, 6 čevljev visok. 3 čevlje širok rumen prostor, ktercmu pravijo duri; tudi zgoraj nad stebrom je nekaj enacega, samo da se imenuje okno. Izpusti se nektere korake na levo, in zapaziti moraš majhen steber, kteri, a ko je pri-lično razsvetljen, človeka tako premoti, da misli, kakor bi videl Marijo, ki Jezusa pčstuje; zato se mu pravi Mariina podoba. 5 sežnjev dalje na desnej strani so orgelske pi-ščali (45J, narejene iz več tencib visečih kap-nikov, ki stoje drug poleg druzega, Na to pride kmalo na vrsto zelo" podobno ustvarjena, vaška cerkev (46), potlej stoječe mumije (47), 15 sežnjev od orgel. .Mumije so prav lepe videti, ako so pravšno razsvetljene. Barva jim je belorudečkasta, samo da vleče na sivo. Od mumij na levo, prav nad svojo glavo, najdeš krasno ustvarjeno morsko gobo (48); ondi blizu na levej roci je prozoren, zanimljiv steber, 3 sežnje visok, 2 palca debel. 20 sežnjev dalje na levej roci sti senčni kopici (49), dva stebra prevelieega obsežka; na desnej strani pota pak je m a 1 a c i p r e s a(50), poldrug seženj visok, Čisto sam za-se stoječ steber, 5 sežnjev dalje se otlina cčpi v dva pota; desni je stari pot na goro Kal vari jo, levi pa vhod v novo jamo, ki je 520 sežnjev od vhoda. Franc - Jožefova in Elizabetina jama. 6 sežnjev od vhoda se ti kaže na desnej roci f> čevljev dolg kos necega stebra, ki seje utrgal, padel, in potem naslonil na drug steber, s kterim so ga kaplje užo trdno zvezale. 1(5 sežnjev od vhoda se jama ožiti začenja (tu se vidi na levej steni 7 čevljev od tal podoba, ki je vsa. kakor goba), in po 36 sežnjih hoda*, se skoraj Čisto zapre. Ker je pot bil tukaj preozek, zato se je moral do višave 5 čevljev povikšati. Precej za to sotesko se odpre veža, 8 sežnjev visoka in 9 sežnjev široka; v njej so začele rudeče oka-mcnine zakrivati beli kapnik. Zdaj moraš prekoračiti majhen greben, za njim pa tri stopnice, da prideš na malo višavo, ki ima na desnej strani 3 sežnje visok steber take barve, kakor človeška polt. Na steni od zad je treba pogledati lepih nabranih gubic, ki se spreminjajo iz najčistejše belotc v rožno barvo. Potem se gri 18 sežnjev zopet navdol, in pride se na mesto, s kterega se je vredno ozreti, ker poprejšnja veža se od tod kaj lepa, vidi; veličastno se ti namreč pokažejo mnogi krasni stebri in tudi nabrane gube, ki se v barvah čarovno spreminjajo, da jih ni mogoče popisati; Tej veži pravijo in a 1 a g o r a K a, 1 v a r i j a (5'), V le-to novo jamo ljudje poprej niso Čisto nič hodili, zato je njeno kamenje še tako prvotno, še tako nepokvarjeno. Voda obilnejše od stčn kaplje nego pa drugod; tudi kapniki so mlaji. Povodiiji možje, ki po teh prostorih gospodarijo., vpirali so se na vse kriplje, da bi ljudje ne prišli do njihove domačije. Celo tisti dan, preduo se je prvič odprla ta jama, ko sta, bila pričujoča presvitla cesar in cesarica, po kterih je otlina krščena., niso mirovali, ampak tako so nagajali in strašili, da so delavci bili precej preplašeni. V eno izmed ožili otlin je bila namreč pridrla voda, ki je tako rastla, da je bila hitro 4 čevlje visoka; človek pa od tod nikamor ni dalje mogel. Vendar so delavci vodo obvladali, toda še le Jako pozno. Nova jama ni tako velikanska, in prostorna, kakor je stara, ali prijazna in lepa je, kakorsna je presvitla gospa, po kterej se imenuje. Stebri so tanjši, nego po družili otlinab, in svetijo se od čiste belote. Vzlasti pa kaze, da so je tukaj narava hotela poskušati V nabranih gubicah in zagrinjalih, kakoršnih je vse polno velicih in manjših, belih, rudečkastih in drugače pobarvanih. 15 sežnjev od tod je dežnik, za kterim precej najdeš predor (52J, ki ga je dal narediti g. Kunike. Poprej namreč je bila živa stena, med to jamo in med otlino, ki drzf na goro K al varijo. 4(H! gold. stroškov' je prizadel predor, za, kterim je 14 sežnjev daleč stopnica; ž nje pak se vidi na desnej strani pota bliščečo-bel, 3 palce debel, 9. čevlje v visok steber; tudi je treba, da se pogledajo bližnja bela, z ag r i n j a 1 a t*3). Pojdi potem 25 sežnjev dalje mimo lepih, krasno bliščečih stebrov, in na, levo nad seboj ogledaš nabrane gubice, bele ko sneg, debeline pa nimajo nad 4 črte. Po sedaj se otlina čedalje bolj oži', in po 14 sežnjih doideš mesto, kiv je bilo tako tešim, da so ga, morali razširiti. (V od tod idoš po štirih stopnicah, pokažejo se ti nad glavo i/, belega kapnika dežju (54) enake podobe. 2 se/.nja dalje na levo roko v zakotljeji do ! čevlje visocem sti dve, druga na druge j s p e č i deklici. Glava je bela-, obleka pa rudečerujava. Na to se začenja veža tako razprostirati , da, je na- pošlimi 7 sežnjev visoka in 4 sežnje široka. Tod se kamenje drugo vrhi druzega, kopici v šiljastih ohoeili; po stenah pak se ti je čuditi najlepšim stoječim kapnikom, ki so presvitlo beli, potem čedalje temnejši, ter naposled črno-rujavi; njihova bliščoba je taka,, kakoršna v demantnem rudniku. 73 sežnjev od dežja pak se odpre 4 sežnje širok pot in veža, ki ima 8 sežnjev širjave, pa 20 sežnjev na dolgost. V njej se pričenja nekoliko stranskih jam, izmed kterih ena drži do Ljubelja, toda ima kaj malo gledanja vrednega v sebi. Zdaj se obrne pot na levo roko, in prav nad seboj vidiš 9 čevljev dolg, viseč kapnik, kteremu pravijo Dam o kije v meč (S5). Kacih 20 sežnjev od tod je Elizabeti n a k a p e 1 a. Zdaj pak ti je iti po 27 sežnjev dolženi, z brilijanti bogatem poti, da se ti odpre zelo" velika, veža. Iz nje se vidi razgled (56), do kterega prideš, ako greš 14 sežnjev dalje, ter se trikrat za-viješ, ko stopaš krebri na višavo, ki je za 4 sežnje vzdignena. Razgled je okrogel, senčnej Mnici podoben liribec, ki ima spodaj G sežnjev okrogliee: na-nj drži 5 vdolbenih stopnic; na vrhu pak je ravnota. Tu je zares čaroven razgled, ki ti kaže mnogo več, nego Kalvarija, za ktero pravijo, da je najlepši del vse jame. Nikjer ni toliko podob razne vrste, kolikor tukaj; nikjer ni toliko raznih barv. Misli si ogrozne ska-line, raztresene krog in krog, med njimi svitle stoječe kapnike, pred nogami velikanske ščire-nice (teppich), polne blisketajočih kristalov, po stenah pa okoli sebe pisana zagrinjala in odeje, tukaj bele na črnem, tam rudečerujave na belem; v zraku si misli visečo nit vodenega curka, Čegar šumenje se dobro sliši, nad vsem leni pak veličaven obok, ki ima vse polno posebnih jam, in drži' od Kal vari j o čez Ljubelj, d i v j o j amo do T ar t ar a in skalbe: potem lehko razumeš, da je tukaj narava naredila, kolikor je bilo mogoče, in da, te mora vsa ta velika lepota očarati, ako je napravljena primerna svečava* Na večen spomin 11. dneva marca meseca 1857. leta stoji' tukaj visok steber, izsekan iz domačega mramorja z napisom: Heimkehrend VOn eineni Tri u m p i' z ugc, dessen Wege landes-vaterliche Huld and Mildc unausloschlich gezeichnet haben, weil-ten hier naeh ErOfihung der nun Allerhochst Dero Namen fulirenden (rrotte am U. Mftra 1867 Fran z J osel' 1. mul Elisa b o tli. Na drugej strani kamena se bere: Dieser Stein kiinde der Zukunfl die jubelnde Freude der Gtegenwart. Predno razgledu do podbrdja prideš, moraš popustiti uglajeno stezo, ter iti čez držaj, ki je ondi, celih 10 sežnjev zmirom navclol tako. da ti na, le vej roki ostaneta r u d e e e r u j a v a stebra (58), izmed ktcrih je eden 3 sežnje visok, in prideš do majhne skalbe. Od tod se lehko zasukneš na, dve strani, ako hočeš dalje pregledovati jamo, na levo ali na desno roko; vendar je svetovati, da se izpustiš na levi pot, ker je težavnejši, da ti nazaj grcdočemu ostane desnav, legotnejša hoja. Oe takisto mala, skalba, ki je 2 sežnja široka, 3 sežnje dolga, na dcsnej roki ostane, najdeš po 13 sežnjih dalje en rek (a7). Tu je bil poprej kosorep stožek iz ruuečkasto-svitlega visečega, kajmika, ki se je zdaj začel oblačiti v svitlosiv stoječ kapnik; toda vendar ga še zdaj lehko ločiš tik male, čevlja široke skalbe, v ktero od stropa 60 čevljev globoko pada voden curek. Na podbrdji te kopice je še ena skalba, v ktero se voda preliva iz une. Na sredi te skalbe je pa velika skala, ki ima več sežnjev kubične mere. Tej skali, kije vanjo nekaj zalih stebričev iz visečega kapnika vcepljenih , in ki je vsa oblečena v svitlosiv stoječ kapnik, naj bi se reklo ladij a, kteroj je tudi res podobna. Desna stran tega razdelka v jami je malo ravna, skoraj da, gričasta, pa vendar kaj lepa, ker vso steno vidiš do 9 čevljev na visoko zavito v svitlosiv kapnik, ki je potem skoraj do sredi visočine svitlobel, nazadnje pa rudečerujav. Od lepo zakrivljenega stropa vise kapniki raznih, jako čudnih podob; vzlasti levo siran zaljšajo prelepe, nabrane gubice in stebri, ki mole iz stene. Deset sežnjev 0(3 tod je tretja skalba, mnogo veča, od vsake unih dveh. Kadar se napoje studenci od dežja, šumi vodeni curek, debel, kakor moška roka, od stropa, in voda stoji zdržema po vseli trijeh skalbah; sama skala, k te roj smo rekli Lidija, ni juid vodo, ampak otoku podobna se ti kaže. Oe je pa zelo velika- suša, curek čisto usahne, kakor na pr. januarja in julija meseca 1857. leta, in februarja meseca 1858. leta. Deset sežnjev od tod na dcsnej roki je velika, podoba, kupli enaka, in d sežnje iz stene moli'; na njej pak sta zrastla dva stebra, ki sta po 2'/« čevlja debela, po 9 čevljev pa visoka. Vsa ta kapljenina je ob steni čedalje polož-nejša,, na unej strani pak je podobna, slapu, da jo torej človek lehko preide. Kupla ima r-podaj belo barvo, ktero se je pa vendar prijel 3 palce debel, siv kapnik. Od razgleda se ta del jame zelej krasno vidi, če je zadosti svečave; pokažejo se cele vrste raznih podob, ki imajo vsakojako barvo, od najsvetlejše belo do toiniiorujavo. Ako so za kuplo užge grški ogenj, kakor je bilo, ko sta bila v jami presvitla cesar in cesarica, in ko se je pričela vožnja po železnici od Ljubljane do Trsta, potem se lehko vidi tje po veži, ki je za kuplo; vendar se ti ne pokažejo vse krasote, ker jako odnaša kupla. Ta veža, ali prav za prav ta, pot, meri 30 sežnjev na dolgost, 15 sežnjev na širjavo in 9 sežnjev na visokost; vsega po toliko ima tudi ves prostor od razgleda pa do konca veže, ki jo polna prelepega kamenja, ktero se spreminja od svitle belote do pepclnatc in rnjave barve; na levej strani imaš najlepša, pregrinjala, gubico in stebre, mi desnej pa mnogo slapov. I'o tleh BO luže, v kterih se najkrasnejši kristali bliskajo, in tudi sem ter rje leže zdrobljeni stebri, na kterih pa liže drugi, novi stoje, nič manjši od poprejšnjih. Strop je bel. pa ima tudi pre-čudne podobe in kamenena dela. Ko si konci te veže. zavij na. desno preki slapa, in kmalo bodeš v jami, kterej pravijo T ar t ar. Precej gladka, ravna je, in ima največ na desnej strani prav lične podobe; vzlasti prijazna je bela izba (6S). Konci tega, pota je brezno, Ta,rtar(60) po imeni; v tem prepadu se pot, ustavi. Konec Tartara je 124.3 sežnjev od vhoda,, in to je naj veča. dolžava vse jame. Ako se povrneš zopet v vežo, ktero smo poprej imenovali, ter na ravnost dalje ideš, dobiš neko vodo, 30 sežnjev od tod. (Vdalje bolj se ti oži pot, ki je pri vodi le 9 čevljev visok. To tleh leži mnogo skrili', med kterimi so majhne luže, ki jako teže hojo dalje. Stene in strop imajo le malo kapnikov; samo tu pa tam se pokažejo prijetnejše oblike. Treba je, da ohideš vodo, ako hočeš priti na mio stran, in sicer tako-lc: obrni se na, levo, pojdi čez bribec, za kterem najdeš ilovo zemljo, in pro-bredi potem vodo, po kterej leži nekaj dosak, da pregloboko ne zagrezneš. o sežnjev od tod na dobro ravnih tleh ugledal na desno roko stranski pot, ki je 15 sežnjev dolg, največ prav nizek in malo gledanja vrednega hraneč j samo po stropa, ki jo tod le po 4 čevlje visok, vidiš neizmerno število cevk, podobnih peresnim tuljavam, ki so pa vse zamoklo-rumene; najbrže je ta pot časi poln vode. Na levej roki glavnega vboda zopet vidiš nizek in tesen pot, držeč k spodnjemu koncu prepada, ki je pri glavnem vhodu. Bilo je poprej samo pol tega, pota znanega, ker se ni moglo iti dalje, kajti vpiraia je 4 palce debela stena, ktero je dal presekati g. Klinike, po kar je prišel bil do kraja ogroznega. prepada, ki ga je poznejše izpoznal, daje spodnji del skalbe. Ako se povrneš k poglavitnemu vhodu, prideš za, 5 sežnjev od tod po ravnili tleh mimo rujavih visečih stebrov zopet do vode. Tu se je treba na desno obrniti, držati se rujavih, ob vodi stoječih stebrov, in takisto dalje stopati. Tako se doido unstranski breg te vode, ki je dva sežnja dolga. Ko si tukaj, začne ti bobneti glas in stopinje pod teboj, kar priča, da, moraš biti blizu velike otline. Idi še 5 sežnjev, pa, stojiš res na kraji velicega grota. Do tu je bila poprej znana, jama, Gt. Eunike seje izpustil do srede te globočine, kjer je našel ravnoto, na, kterej je človek stal brez nevarnosti, in videl je, da je unkraj tega golta še dalje zopet, jama. Sklenil ji; torej pregledati, kakova mora biti, in vzame s seboj čol-nič, vrvi in lestve, pa se izpusti v brezno 6. dan marca, meseca 1858. leta. G. Eunike je videl precej, da voda,, na ktero je bil položil čoln, tukaj ne stoji, ampak teče, ker to je zopet sama Pivka. Do zdaj - ai — vemo za štiri mestu, na kterih se Lenko Piv-kina lastnost preiskava: 1. pri velikcj cerkvi, ko prvič ponikne; 2. pri skalbi; 3. pri Pjuki jami, četrt ure na sever od magdalenske jame; 4. v Planini. Gora Kal vari j a in njene stranske jame. Vrnimo se zopet k razgledu. 30 sežnjev od njega je puščavnik (^"J, steber na desnej strani pola. samotno stoječ. Predno pak si prišel do njega, čuditi se ti je bilo na levej in desnej, pa tudi po stropu ncnadjanim podobam in čudovitim oblikam, kakoršnih po drugod nima, vsa jama. Za puščavuikoin se ti naglo odpre jako prostorna veža,, 30 sežnjev dolga, 30 široka. 10 sežnjev za puščavnikom prideš po ozke j stezici na, Ljubelj (G sužnjev od jeza, je rupa , v ktero ponicuje voda, z Ljubelja tekoča. Kadar je zdržema deževje, voda tako udari skozi strop, da z Ljubelja navdol brini, kakor neurnik. Od jeza se mora iti k rebri po dveh zavojih, da se pride do 10 stopnic, in potem do ravnice, s ktere sena desnej vidi cela, vrsta stebrov in več razmetani)i velieili kapnikov. Na enem izmed njih stoji' močen steber, ki ima na svojem vrhu majhen viseč kapnik, poleg kterega sta, na, levejyin desnej še dva druga. To se imenuje sv. 8tefan(64) zato, ker mu je podobno. Od tod na levo roko lehko pogledaš v stransko jamo, ki drži v Kal varijo, in ima dosti izvrstnih podob. Najlaže bi se po tej jami dal narediti drugi pot na goro Kal varijo, na, ktero drži zdaj samo eden, ki je pa dosti pretesen. Vzlasti o Du-hovem bi se utegnila pripetiti kaka nesreča, ko se ljudje tako rinejo in gnjeto. 20 sežnjev od sv. Štefana je podhribje gore Kalvarije. Tu stoje duri (,jf'J, imcjoee za, podboje dva velikanska viseča kaj mika in več majhnih, ki se rudeee in belo utrinjajo. Odtod moreš iti samo človek poleg človeka. Kmalo je treba zelo krebrj proti severnej strani stopati, da se pride v široko vežo z velieimi razvalinami in odbitki raznih lepih kapnikov. Tuje postojnska, jama, naj viša, in vidi se mrtvaška glava (fi{i) ter podoba sv. Nikolaja (f17); na lev*j strani pota, je pa, naj več i steber (fiS), kar jih je v jami. Na to se pride 81 sežnjev od pod- hribja do druge jamske višave, ki ima najkrasnojše kapnike raznih barv. Tukaj dobil ravnico, na kterej vidiš iz kapnika narejenega moža(69), ki ženo v goro nese. Oe se obrneš*, zapaziš preshivno podobo milanske cerkve (7U), t. j. mnogo stebrov razne, velikosti in lepote. l'o (I sežnjih se deli pot na dve rogovih; po le vej se mimo tržaške preluke (71) pride, ako si stopaj 30 sežnjev, do naj vi šega vrha gore Ka Iva rije, kjer ležfNo-etOVa ladij a(r'), silna skala, počrkaua. z raznimi imeni, med kterimi je tudi ime nadvojvodice M a rij eLuiz e, ki je bila tukaj 4. dan junija meseca 1830. leta, Gora Kalvarija se na vseh straneh vzdiguje sama za-se do visočine 30 sežnjev. K vrhu narejeni pot meri 120 sežnjev. Tod ne ngledaš posameznih stebrov, ne posameznih sem ter tje raztresenih kapnikovih podob, ampak sto in sto lepih stebrov, izmed kterib se dobe* velikanske oblike raznovrstiu' barvo od čiste belote do temnorudede rujavosli. Ko gleda strmeči popotnik vse to, mora, pritegniti, da take čudovite krasoto, kakoršno ima Kalvarija, nima vse podzemeljsko bogastvo po vsem Krasu, in menda tudi nobena druga jama, ne, kolikor jih je po Evropi. Ljudje imajo navado ostajati na njej samo po kratke pol urice, torej se pa tudi odpravijo, prodno so mogli z duhom vse objeti, da se jim o krasoti samo nekoliko sanja, zares užili je pa niso. Jaz lehko rečem, da, kolikor-krat sem se nanjo vrnil', vedno sem nahajal nOve krasote, ktere so mi budile vselej drugačne občutke v srcu. Ce sem zdolaj stal pri durih in ugasnil luč, da je bilo krog mene vse temno, zgoraj pa če so bili drugi moji tovarši pred krepki) razsvetljenim velikim oltarjem, čegar posameznih podob ni bilo videti več nego luči samih, potem se je blisketal vrb te gore, kakor v nadzenieljskem sija nji. Neizmerno bi te moralo prcsuniti, ko bi zgoraj zadonrhi pesem krepkega zbora ti bi pa zdolaj v temi poslušal! — Ko sem stopal samoten z brlečo lučjo v hrib, da so pred menoj skakale sence raznih slebrov, okrog mene pa, grobovo tihoto dramile padajoče kaplje: tedaj se mi je zdelo, da je vso živo po jami; kamen za kamononi se je premikal, steber za, stebrom je imel svojo posebno podobo; vse je gibalo! — Oe sem plainenico imel za seboj, in drugo dovotj daleč pred seboj, tedaj so se jeli raztreseni stebri in kapniki spravljati v red in vrste; vse je dobivalo živo podobo, in ako smo svetili, da smo od zgoraj doli gledali, potem še le se nam je prav očitno razodevalo čudovito bogastvo teh podob. Najlepše pak je, če na druzem vrhu gore bengalski Ogenj tako zanetiš, da ga sam ne vidiš, ampak od zgoraj doli glodaj čez razsvetljeni gozd stoječih kapnikov; /daj se ti še le odgrne to jamo velikanska prostornost, — 1 Vozanimljivo so mi je tudi zdelo, ko som hodil po (sodmej) stranski j jami od sv. Štefana, težavno plezajoč po ska linah vodičih posipov, in potem prišodši do tal iz kapnika,, gladkih kakor led . videl čedalje več pred seboj stoječih kapnikov', ktorih sem bil radosten, ker sem se mogel oprijemati: — kar sem naglo zapazil, da sem od zadaj prilezel na goro Kalvarijo, za ktero, v preiskovanje zamakncn, pač nisem nikakor mislil, da je tako blizu mene, potem pak poprimši se kacega stebra, sem pod seboj zapazil v strmoglavej globočini tovarše z hiči-cami, ki so povsod iz tisoč in tisoč kristalov pO stebreh in po tleb vabile nov svit, bliščeče žarke. Takrat sem še le videl, kako je morala biti veličastna, in krasotno postojnska jama. ko se je prvemu najden zablešeilo od njene prvotne eistote in deviške lepotije ! Tej gori pravijo Kalvarija od kar je bila, najdena., gotovo zato, ker so gosti, kamenini stebri nekoliko podobni ljudem, ki so šli na Golgato za križem. Na, druzem liolmu so voditelji odlomljon stebel- povprek deli na steber, ki stoji pO konci, da bi tako naredili kri-ževo podobo. Vrb ti j)a, ne kaže prav nič ta-oega, kar bi te opominjajo tega imena; toda na desnem je pač veliki oltar(73), kar je gotovo kaj pristojno, da se človek tudi verskih skrivnosti čuti na ta coni mestu, ktero prime in povzdigne celd najbolj otrplo dušo. Gora Kalvarija je visoka 22 sežnjev, ko bi jo namreč z vrha navpik zavrtal; duri so 925 sežnjev od vhoda, vrh (74) pa 1072 sežnjev; 250 sežnjev meri pot, ki se v okrogu suče okoli vrha. Jama, ima, na, podhribji 10X čevljev vi-sočine, dasitudi je zunaj duri v angleškej kuhinji bila visoka samo oG čevljev; naglo se torej povzdigne za 72 čevljev. Pn durih začenši se otliua hitro krivi' v obok nad hribom, in strop je od vrha hriba še 54 čevljev daleč; najviše stro- povo mesto je 24G čevljev nad podhribjem. Vsa, otlina, meri od podnribja do zahribske stene 642 čevljev, povprek (od vzhoda na za-padj meri pa (ilK čevljev, kar je precej prostora za podzemeljsko otlino. Iz početka je pol nekoliko strni, sicer pa, kar je največ mogoče tagoten; prepadov te varujejo trdni obzidki. Za, pri klado naj popišem tukaj še jame na desnej in le vej strani gore, ki so bile 1858. leta prvič preiskavane. \'a levo roko 12 sežnjev od sv. Štefana je 3 sežnje visoka stena. V tem prostoru se ti na, levo kažejo oblike, imej oče razne barve, od rumenkasto-bele do sive. Tu naj se nikar v neniar ne pusti' za kot,ljej, kakoršnib je mnogo v goškem zi do vanj i, da, se va-nje stavijo podobe; tudi jih delajo, kjer mislijo narediti pomole. Na desno je zopet drug steber, ki je spodaj 2 scžnja debel, zgoraj pa, v dva prav tenka, vrha cepljen; ves steber ima (i sežnjev visokosti. Tla tega prostora so svitlosiva,; po več krajih pak stoje majhni, sivi stožki po 3 čevlje visoki. Ko prideš- do 3 sežnje visoke stene, ktero sem uže imenoval poprej, vidiš brezno, ki 8 sežnjev globoko, za 60 stopinj nagneno, drži* na severno-zapadno stran. Dolgo je 4 sežnje, in tudi endliko široko; v njem pa je voda; stene ima jako zakapljone. Vrnimo se k imej steni, od koder bodemo videli celo okroglico stebrov, ki so veličansko lepi. Ko si gori, ugledaš na levo roko mnogo kuplam enacih oblik, med kterimi je v sredi slap-n i k ii enaka, črnosiva in oblnnio bliščeča po- doba; na desno sla dva po 1 sežnje visoka, stebra. Posebno lepoten je drugi, ki se rujavoruinono sveti, in ima dosti'izrastkov, največ podobnih visečim ušesom. (V ideš potem še dalje, prideš po 7 sežnjih do konca, te stene. Tukaj se ti na levej roei kaže dosti temnorujavih za-grinjal in storžev, ki lepo zvone, če db-nje udariš, na desnej pak teninorujav, svitel steber, kteri je zgoraj podoben kupli, ki ima vse polno žlebičev po sebi. Strop je bil pri sv. Štefanu visok IS sežnjev, tu ima pa samo še do 6 sežnjev visokosti. Zdaj treba, da steno pustiš, ter zopel ideš navdol. T2 sežnjev od tod, ko si konici 1 po zvrnenih stebreh mimo zelo zakapljene jame na desnej roei, prideš do svitlobelega, stebra, ki je 2 sežnja in 3 čevlje visok, spodaj 3 čevlje, zgoraj 5 čevljev debel; na vrhu je podoben kupli. Izvrstno lepa je tega stebra belota in odrastki; tacega več nima vsa, druga, jama. Tik njega je drug, rumenkaŠtOsiv steber, na kterem je mnogo visečih ušes. Na severnej strani od njega se ti kaže krasna, odnesu enaka podoba, ki je 5 palcev debela, 5 čevljev široka in 3 čevlje iz stene moleča. Na konci tega odnesa visi kapnik, podoben zobcastej ruti. Ta steber je 3 sežnje in 3 čevlje visok, in seza,, kakor bi ga podpiral, do stropa, ki je tukaj endliko visok. Ne pozabi se ozreti od tod, ker videl bodeš ])oprej imenovano steno ter vse razne okrogliee njenih stebrov, ki se kaj posebno krasni pokažejo, vzlasti 66 je*okrog sv. Štefana prostor jako razsvetljen. 7 sežnjev dalje vidiš drug steber, ki. ima po tleli proti jugu več raaseepkov, k oren in um podobnih. Na severnej strani tega stebra zopet vidiš drug odnos, od kterega, vise posebno lepi zobci. Steber je spodaj siv, zgoraj pa rumen, ter ima. na vrhu dosti odgonov; visok je 8 sežnje in 3 čevlje. Jama. je tu 7 sežnjev široka pa, 3 sežnje in 3 čevlje visoka. Posebno lepa so tla in desna stena: tla, so sivoblišččea . stena pa vsa polna brilijantov, iz klerih mole majhni, svitli odnesi, sveče in zagriujala. 18 sežnjev od tod na levej roei se vidi veliki šotor, ki stojf sani za-se, podoben odnosom, ktere smo prej popisovali, samo da je šotor zgoraj šiljast, odnosi pa okrogli. Namestil jabolka je na njem okroglica prav lepili, rumenobolih od 2 do 6 palcev visokih stebričev. Kaj tacega se vidi samo tukaj. Streha tega oboka je bela na tem mestu, ter ima, velike in majhne riijavospreminjaste storže. 4 sežnje dalje pak so tla, kakor bi jih kdo bil urezal, Jako podobna ljubljanskemu močvirju, koder ga je prerezala, železnica. Zopet 4 sežnje dalje se začenja strop hitro vzdi-govati, ker tu je podhribje gore Kalvarije. Se 13 sežnjev dalje najdeš na, levej suho, 5 sežnjev globoko razpoko, dr/.eeo kacib G sežnjev proti jugu; lepo rumenobelo zakupljena je. (>d stčn se utrinja tolik odsvit, da se človeku prav blčšči. Na levej roei nad le-to jamo je na črn-kastoj steni dosti j a ko čednih storže v in zagri-njal, na, desnej pa več■'rujavosvitlib stebrov, polnih žlebičkov. Zdaj ostane gora Kalvarija na desnej roei, in po -S sežnjih si na, hribcu, na kterega si moral iti po skalinah. Tukaj se ol>rni. in bodeš videl vso jamo za seboj, podobno prerovu kako železnice. Od tod je zopet navdol težaven pot, nekaj pO velieib skalinah. nekaj pa, mimo njih, in po 12 sežnjih, ki so za, 1 sežnje navdol nagnem', najdeš najglobočc mesto postojnske jame. ker tu je gora Kalvarija 26 sežnjev visoka. Zopet se gre še S sežnjev, predno se po raz-valjeuih stenah pride na 2 sežnja visok holmec, s kterega vidiš ua desnej veliko skalo, ki ima 5 kubičnih sežnjev, precej za, njo pa Jako lepo sliko, narejeno iz več stebrov, ki so na 4 sežnje debelem stalu, ter imajo rumenobelo barvo. Se 12 sežnjev dalje ugledaŠ na. levo roko prav lepo, belo podobo, namreč 2 čevlja široko luknjo v steno, nad ktero vise bele. Zgoraj 2 palca, zdolaj pa le % palca debele sveče, ki so na sredi le luknje manjše, ob krajeh pa, veče. Idi zopet 10 sežnjev, in ko bodeš pustil za seboj ua, levej roei. na hribcu 2 sežnja viso-cem, okno, ki ima lepe viseče nabrane gubiVe, prideš do brezna 3 sežnje globocega. Obrni se na, desno, sicer ne moreš na, uno stran; vpri levo nogo na stebri čem podobne kapnike, stoječi'- ob tem breznu, z desnico pak se primi storže V, ki so na, desnej steni. Tako nesi v levej roei svelilnico, ter pojdi 2 sežnja in 3 čevlje, pa si mi kraj brezna. Po sedaj se jama kaže lucnj raznolika, in tudi kapnikov ni več toliko, nego jih je bilo poprej; Strop in stena so 'v/, navadnega, zelo razpokanega apnika. Treba je iti od poprejšnje jame zopet 15 sežnjev dalje znuroni po ilovej zemlji, po k te rej leži' sem ter tje kaka tenka skri'1, in pride se do 5 sežnjev dolzega, 2 sež-nja globoeega, Žrela, od koder moraš priti na prav strm bribee, ki je 3 sežnje visok in 5 sežnjev dolg, za kterim je golt, en61iko globok in dolg. Totem se moraš povzdigniti zopet na hribec, ki je na unej strani 3 sežnje visok, in ko si ga pustil za seboj, stojiš 170 sežnjev od sv. Štefana, prav na konci tega pota, ki imanalevej rooi majhno stransko stezo, v kterej je bil g. Knnike zapazil, da je bilo na gorko-merji 3 stopinje več mraza, tudi zrak je bil precej hladnejši; zalo on misli, da, tukaj strop ne more biti prav debel; na konci te jame je bilo tudi videti mnogo z ilovico zmešanega peska, ki ga je sapa zanesla. Tla so dobro ravna, ter imajo dosti po 4 palce debelih skrili in nekaj odlondjenih, po 4 čevlje debelih stebrov. Ta jama je visoka 6 sežnjev. Ko se v brezno vračaš, najdeš na, desnej roci v globočini 3 čevlje široko luknjo, skozi ktero se pride po tleh, ki so jako za.kapljena, do vode 2 čevlja globoke, in po njej 20 sežnjev daleč zopet do izhoda poprejšnje nizke otline, ki ima dosti rujavih pa jako zamoklih stebričev, in tudi brez števila majhnih, tcricih, ali zopet zamoklorujavih cevk, podobnih dežju v Franc - Jožef o vej in Elizabeti ne j jami. Ta nizka otlina je ob povodnji menda čisto zalita. Pri izhodu, kterega sem prej ime- no val, stojiš v prvem prepadu. Od tod se ide nazaj na podli ribje gore K al vari je. Gora Kalvarija je precej endliko visoka na vseli trijeh straneh, po kterih se more na-njo priti, vendar so potje nanjo razno dolgi; ali gotovo je, da so mnogo strmejši tisti, ki so daljši. Ce jo meriš od vseh trijeli plat', najdeš, da je ».povprek 22 sežnjev visoka. Na za-padnej strani je najstrmejša. Po neizrečeno velicih skalah in po gramozu tudi tukaj prideš do prve visočinc; druga visočina je pa uže lepša, ter kaže prav krasne podobe. Ce se na levo ozrcš, videti moraš velikanske okroglice raznih stebrov od najsvitlejše belote do pomarančne rumenhie. Tako imaš vedno pred očmi najlepše gledanje, dokler nisi na višini gore Kalvarije. Na drugej strani pota, na desnici gore Kalvarije , če si misliš 20 sežnjev ravnote, prideš po strmecu, ki meri 28 stopinj, do oboka, ime-jočega 18 sežnjev širokosti, 8 sežnjev pa visokosti. 10 sežnjev od tod vidiš rujave stebre, ki se z visočine zde enaki podobam; po ravnem poti od tod najdeš vežo, v kterej imati dve drugi jami svoj začetek. Zdaj se najprvo drži na levo roko, da prideš na višini, po kterej so tla jako ilova, do rujavih podob, ki stoje, kakor bi pot. zapirale. Ko si se preplazil skozi-nje, prideš 32 .sežnjev od prve veže v drugo vežo na konci pota. Po tleh je videti največ le samo ilovico z velikimi skalami; po stenah je nekoliko rujavih stebrov, ki pa nimajo nič posebnega na sebi. Ilovica je ob vseli stenah precej viša , da. je torej vse podobno livniku. Ako se vrneš v srednjo vežo, ki je 4 sežnje visoka, in ako se tu zasukueš na levo, zapaziš pred seboj položen holmec, s kterega se vidi mnogo svitlobelih in krasno voščenorumenih, po 3 čevlje visečih stebrov. Ta pogled je kaj zanimljiv, ker se ga nisi nadjal; misliti moraš, da imaš pred se boj vikinški vrt, in ta hribec bi se po pravici moral imenovati čar ovni vrt. Po tej viso-čini je več podrtih stebrov, tla pak so od samega kapnika, gladka, kakor led, in po stenah je obilo prelepih, nabranih gubic. Z visočine se vidi na levej rooi majhna stranska, jama, ki je polna belili in rumenih stebrov, in še dalje id6č prideš prav na vrh tega hribca, od koder ugledaš na levej roci pred poprejšnjo stransko jamo okroglico svitlobelih stebrov; ta okrogliea meri okoli sebe 8 sežnjev. Posebno lepi so razni stebriči, ki v človeških mislih bude pre-- mnogovrstne podobe. Zdaj se ide nekoliko navdol, in vid«l bodeš po ilovnatcj zemlji na desnej in levej roci zadnje bele stebriče. Potem doideš majhno skalbico, skozi ktero se pride na hrbec, ki je 2 čevlja visok. Zdaj se je treba nekoliko stopinj na desno sukati, da zopet najdeš drugo, 2'/« čevlja široko, 5 čevljev globoko in 8 čevljev dolgo skalbo z vod«'). Tu moraš deti desno nogo na. desni rob, levo pa na levi rob skalbc, in tako nad vodo koračit.i, dokler ne prideš na uno stran. V prostoru, ki ima dva štirjaška sežnja, ugledaš na enem konci stene jamo 9 čevljev globoko; vanjo se voda izliva, kadar je skalim prepolna. (Je greš v jamo, najdeš najlepše, sviti orumone kristale po stenah in tudi po dnu. Povrni se do prve skalhc, zasukni se potem na desno, in kmalo prideš, plazeč se med kapniki, do prostora, ki meri 5 štirjaŠkih sežnjev, krog in krog sebe pa, ima svitlobliščeče kapnike. Na levcj od tod je ozka, 2 sežnja dolga skal ha, čez ktero si zopet moraš pomagati, kakor čez poprejšnjo, in tu, 67 sežnjev od srednje veže, najdeš konec tega pota v krasnej veži iz voščeno-rumenega kapnika. Cel<5 tla so kakor zalita, in po stenah blisketa mnogo storžev in za-grinjal. Sploh jo podobno, da se je narava od Čdrovnega vrta do prve skalbe poskušala, kako zna delati bele podobe, od prve skalbe do konca pa, kako umetna je v rumenih; prvi del je iz razbitih skal, ki so čisto v kaj>nik zavite, zadnji del pak je raven, in tukaj ne dobiš prav nič golega apnika; vse lesketa, vse se utrinja. Stari pot na goro Kal varijo in jama nadvojvode Ivana. 16 sežnjev od podhribja gore Kal vari je prideš do angleške kuhinje (75), ki ima v sredi žensko ogri-n j a Č o ; po 34 sežnjih dalje je a n g 1 e š k o drevo redj o (7 čevljev visoka, 4 črte debela in 1% do 3 čevlje proč od stene navdol viseča, ter ima 4 palce širok, rujav in rudečešarast rob. Nasproti kapnika sta dva velika, rodeča, okame- 75 nela lijaka na siv(j steni, imenovana kurnjek in s 1 a m n a ta streli a. 8 sežnjev (bilje p6 jato prostorni j vezi na levej roei vidiš izpovodnico, 2 čevlja debelo, i) čevljev dolgo, 5 čevljev pa, visoko skalo, ki ima luknjo v sredi, in št- 1 st-žnje dalje najdeš t <»po v steber (9I), ki je bel, svitel, ."> sežnje visok in sežnja debel. 36 sežnjev od tod je rudeee morje (9'2j; tako namreč pravijo v£-lovju podobnim tlom na levej strani pota; 4 sežnje daljo pak je velika cipresa (93), in 10 sežnjev od tod na levej roei na višavi devetih čevljev so k r 6* ž o 1 j o i (94), beli, tenki, svitli, prozorni in zobeasti z majhnim robom; to ime jim zelo prfstuje. Blizu ondi na desno je naj debelejši steber izmed vseh, kar jih je naredila ta jama, ker ima K) sežnjev mere okoli sebe, in 15 sežnjev visočinc. po lo sežnjih dalje prideš do groba in zopet do vhoda, Frane-doželbve in Elizahclinc jamo. (J rob jo viseč kapnik, podoben, da je hotel nek2 2 In r> 26 i 5 2 10 Opomba. a) Razim teh plačil ni drazega treba nikomur nie dati; posebno ostro je pa jamskim služabnikom prepovedano, zahtevati kako plačilo ali Uak dar; vendar jemali pa smejo dan', ktere I»i jim gospoda v jamo pri.M-dša dala sama za sebe, v znamenje, ik v Ljubljani, iiarrjtni.s peskom jto/ir.sftu poff Zrtrttsrto napraofjetii pofje lUttjr, ki bi se imrli nnrniiti p» nastir/it