Ljubljana, nedelja, 27. julija 1924
Poštam* pavšalirana.
Cena 2 Din
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane mesečno 20-— Din u inozemstvo 30'— „ neobvezno
Oglasi po tarifu. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon it. 72.
	
	
	B
	V .' r.-^M
■ V-	
	
	m Hi
llpravništvo:
Ljubljana, Prešernov« ul. št. 54. Telef. št. 36.
Podružnici:
Maribor. Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 26. julija.
V ponedeljek bo desetletnica.
Ljubi grof Stttrgkh!* To so ofieijelne uvodne besede svetovne vojne. V kurialnem stilu se nadaljuje to obvestilo: »Odločil sem se naročiti ministru za Svojo hišo in za zunanje stvari, naj kraljevi srbski vladi notificira," da je med monarhijo in Srbijo nastopilo vojno stanje. V tej usodepolni uri čutim potrebo, obrniti se na Svojo ljubljene narode. Naročam A 'am torej, da objavite priloženi manifest ..."
■;. Mojim narodom!
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Opasno stanje na Bolgarskem
»Preizkusil in uvaževal sem vse. Z mirno vestjo nastopam pot, ki mi
jo kaže dolžnost.
Jaz zaupam Svojim narodom, ki so lili za čast, velikost in mir domovine \ -dno pripravljeni za. najhujše žrtve.
Jaz zaupam hrabri vojski, ... in jaz jaupam Vsemogočnemu, da podeli zmago Mojemu orožju.
Kopališče Ischl, 28. julija 1914. --Franc Jožef, m. p.. Stiirgkh m. p.»
«Slovenec® je objavil ta manifest z debelim nadpisom «Za dom v bojni i_rom!», VViener Zeitnng* in vsi drugi jir-ti so objavili dolg oficijoani komunike, v katerem čitaš: -Dober iu pravi-< en je ta boj, milost božja ga bo pod-pirala», in pa: »Odgovornost za po-rk-dice zadene edino le krivca.»
Nikdar preje še niso zločinci tako cinično klicali Boga za pričo, nikdar l iso huje grešili v ono, kar se imenuje .-Vsemogočni, Milost božja in Večna pravica.— »Preizkusil in uvaževa. >.•1)1 vse!* To je lapidarni zaključek dolgotrajnega diplmoatičnega delovanja. Kakšno je bilo to delovanje, to >■ žc zdavnaj ugotovljeno. Dnevi od 'marca 1914 (sestanek Franca Ferdinanda in Wilhelnta v Konopištu) do •J-?, julija 1914 so najusodnejši dnevi Evrope in sveta. Zavestno so pripravljali vojno s Srbijo, zavedajoč se obenem grozeče svetovne vojne, katere t c uiso ustrašili, marveč jo želeli.
Vrsta novin piše to dni o istem predmetu v raznih variacijah. »Odgovorni krivec je militarizem, kapitalizem, dinastije, cezarizem.»
•Slovenec* je celo našel, da jc odgovoren nacijonalizem, — kakor da je mogoče govoriti o c. kr. avstrijskem nadjonalizmu. Ta list se očividno ne zaveda, da je jugoslovenski naeijona-lizcm danes isti, kakor leta 1914., iti da so njegovi nasprotniki leta 191-1. bili enaki, kakor so danes.
Koncem koncev je vojne krivo celokupno človeštvo s svojimi lastnostmi. Toda takšno modrovanje jo jalovo. Kdor misli praktično in realno, ne vpraša., kakšen «—izem* je kriv, ampak kdo je kriv, kdo je krivec.
Po vojni -jo nara-sla ogromna literatura o takozv. »Schu-ldfrage*. Pred forom zgodovine je to vprašanje že razčiščeno: Na vojno so se pripravljali vsi, toda zavezna diplomacija se je pošteno trudila, da vojno prepreči, vstrijsko - nemška pa se je z generali vred pošteno • trudila, da jo raapali in da prepreči eventualno pomnjenje. Ta ugotovitev je važna zlasti, da se vsakdo reši sentimentalnih odpustljivosti. Kdor je kriv, naj nosi posledice, naj svojo krivdo opere. Zločinu mora slediti kazen, grehu pokoja, krivdi očiščenje. To je edina pravica, kakor jo razumemo v pravu, veronauku, moralki. filozofiji, in v praktičnem življenju. Globoko v zavesti, prepričanju in občutku vsakega človeka je zasidrana ta gotovost. Tudi cesarjev manifest od "28. julija 1914 čeprav cinično, vendar pravilno pravi: »Odgovornost zadene edino le krivca.»
Glavnega krivca je odgovornost zadela. Avstrija se je razletela, v Nemčiji jc propadel cezarizem, istočasno se je rušilo imperatorstvo v Rusiji radi njegovih grehov proti narodu. Kazen va še ni dopolnjena. Vojna se nadaljuje.
to, kar se godi okrog nas, je pravzaprav nadaljevanje vojne z drugimi -mktvi. Sedanja londonska konferen-•a ; ' Pni večji poizkus, da li se morila vendarle došlo do pričetka pen ' jeuja. Taeas pa dvigajo glave zopet nemški nacijonalci od Hitlerja do Lu-dendorffa. Nj,^ i-azon bo dopolnjua, tiidar bo v Nemčiji zmagala demokracija. Njih krivda bo očiščena, ko ne bo njihovo mišljenje več merodajno.
Načeloma enak je položaj pri nas. V oni blagoslovljeni dobi. ko' se je prvikrat. prebudil in izpregledal ves narod in zaupno sledil peščici mladih, ki so s prstom pokazali, kje je naš cilj, — v oni blagoslovljeni dobi je izgledalo, da je čut za pravico pri nas definitiv-no zmagal. Mislili smo, da so naši vojni krivci izpregledal! in da sedaj v čistem spoznanju izjavljajo Jugoslaviji: »Mater, peccavknus. Sprejmi nas!»
"'•»-"li s«.' se To. kar. ic Ugledalo kot
Pašiceva zmaga v glavnem odboru NRS
RESOLUCIJA, KI ODOBRAVA DOSEDANJO PAŠIČEVO POLITIKO, SOGLASNO SPREJETA.
Beograd, 26. julija, r. Glavni odbor radikalne stranke se je sestal na svojo četrto sejo ob pol desetih. Ker je bilo pripravljenih mnogo govornikov, je bilo sklenjeno, da sme govoriti vsak govornik samo 15 mimit, da se razprava ne bi preveč zavlekla. Značilno je za situacijo, da je cd današnjih 12 govornikov samo eden govoril za politiko g. Ljube Jovanoviča. To je bil prvi govornik, g. Toma Graovac iz Črne Gore. Ostali govorniki, g. Martinec, iz Dubrovnika, g. Jovan Aleksič iz Kumanova, ki osobito naglašalo potrebo koalicije s samostojnimi demokrati, g. Stevan Tanovič iz Gjev-gjelije, g. Kosta Plie iz Tetova, g. Andra Stanič, g. dr. Drmončič, Mihajlo Marjano-vic. župan beograjski, ki konstatira, da bi everatuelna vlada g. Jovanoviča bila
moralno slabega od sedanje. Bivši mini- I - ---- o- —	... . .
S e loe, P Jovanovič. pledira istotako i ke konečno poziva vse racukake in rad i politiko g. Pašiča in za nove volitve. | kalske organizacije, da strnejo se moc-Motako Dimitrije Sokolovič, delegat j nejše svoje vrste.
beograjskega okrožja, deseti govornik i Resolucija je bila sprejeta soglasno^ ter v Leim bosansko radikalskih orga- | burnimi klici odobravanja Nato sta sc niza iS Srna Iliševič in Bibača, v ime- spregovorila gg. Pašic> mJovanovič, nc, nu radikalcev iz Hercegovine pa prota kaj besed o slog. m disciplin, v strank. ^ iz Mostaria. S tem je bila lista J^
<*» odbor, da^ir^o,	? ^
dirira režolucijo v smislu govora večine gatov, 60 od njih ,c bilo opredeljenih govornikov. V tem odboru so bili gg. Ni- za g Nikola Pašič. V vsem je govon* kola Pašič. Ljuba Jovanovič. dr. Laza lo 42 govornikov od katenh se je 38 iz-Markovič in dr. Milan Srškič.	javilo za g. Pašiča in za nove volitve.
Odbor je po kratkem posvetovanju Beograd, 25 juhja. p Zvecer seevr« predložil resolucijo, ki pravi:	| šil banket delegatov NRS, na katerem
-lavni odbor ^likalne stranke je ! sta govorila Pasje in Jovanovič po.cg
2.	da v vrstah radikalne stranke vlada najpopolnejša sloga in enodušnost, ki nikakor ni oslabljena, četudi so na dnevni red v toku dogodkov prihajala gotova konkretna vprašanja, o k. terh ie kot takim moglo biti raznih mišljenj vse do sklepov glavne strankine instance:
3.	glavni odbor radikalne stranke končuje delo z velikim zaupanjem v vodstvo stranice in v pričakovanju, da bo vodstvo tudi v nadaljneui razvoju situacije imelo v vidu izražene želje predstavnikov stranke, in da bo tudi dalje v duhu programa in tradicij radikalne stranke goji-Fo in razvijalo bratstvo In slogo med Srbi. Hrvati in' Slovenci, posebno pri oceni vseh objektivnih faktov, ki vplivajo na korektno rešitev vprašanj, važnih za državo in narod;
4.	širši glavni odbor radikalne stran-
KLJUB URADNIM DEMANTI.JEM SE VZDRŽUJEJO POROČILA O KOMUNISTIČNIH IN AGRARNIH NEMIRIH.
(Glej tudi članek na 2. strani.)
Sofija, 26. julija, r. Na severnem Bol« garskem je prišlo do novih konfliktov med kmeti in orožništvom, posebno oko« li Svilena, kamor so bili odposlani iz So«
ljajo na Bolgarskem nemiri in prevrat. Gotovo je, da se je vrgla boljševiška pro paganda zadnje čase na Balkan in po« sebno na Bolgarsko. Bolgarski komuni.
II ovneiia, iv.auiui su um uupji."'	~ — ---t,------- — ^
fije vojaški oddelki. Vlada jc ukrenila j sti pripravljajo nemire v zvezi s skraj ,, v-______1.-1: _ — 1...:».	.pmliinlplcL-p ctranKi
najenergičnejše odredbe. Navzlic vladi« nim zatrdilom, da gre le za male lokal« ne nemire, se je polastilo prebivalstva veliko razburjenje in vse s strahom pri* čakuje, kaj bo.
Dunaj, 26. julija, s. Bolgarsko posla, ništvo najodločneje demantira vesti o bombnih atentatih in roparskih napadih na Bolgarskem. Te vesti so ali prosto izmišljene ali pretirane. «Achtuhrblatt» jc dobil od svojega posebnega poroče« valca v Sofiji brezžično vest, da je imel
nim levim krilom zemljedelske stranke in skušajo izzvati spopade, da bi mogli opravičiti pred svojimi zalagatelji z de= narjem zahteve po velikih vsotah in da bi mogli iz njih iztisniti zopet nekaj nov. cev. Vlada g. Cankova je storila vse po. trebne korake, da zavaruje mir. Sobra« nje je odgodeno do 15. oktobra.
Koraki ki jih jc storila vlada v zašči« to pred morebitnimi komunističnimi prevratnimi poskusi, — je nadaljeval Vakarevski — veljajo tudi za zaščito
vzel v razpravo celo politično in parlamentarno situacijo in je sklenil:
1. Da smer politike.ki jo je zasledovala
mnogo drugih. Z burnim pritrjevanjem so bila sprejeta izvajanja posl. Zujoviča, ki je poudarjal: Hvala Bogu, da ni uspelo
Vfc-l^a V OUI1J1 UltitiVUU 'vg,,	J- ----- -----------------.
z bolgarskim notranjim ministrom Ruse« , pred event. napadi makedonstvujuscih vom razgovor z ozirom na vesti, razšir« | in makedonskih organizacij, od katerih jene v inozemstvu, ki napovedujejo re« nekateri mislijo, da jc treba vreči vlado volucijo v Bolgariji. Bolgarski notranji ; g. Cankova, ker da ni dovolj nacionah. minister je označil te vesti kot neres« stična. Ti makedonski krogi mislijo tu. nične. Komunisti in agrarci hočejo vso , di, da bi bilo zanje dobro, ako se veze--
*	1	_	- .1-..^ I« .1., A^l n,a nAniiA /1P T"l O r-
rndikirsm^do^iT^r^ j klerikalcem nas zapeljati v koalicijo, dinštvu države in naroda izvojevanemu s Omogočili bi jim bil, da obnovijo to, težkimi žrtvami in izraženemu v državni j kar so delali pod Avstnjo. ustavi;
Jovanovič se odpovedal svoji misiji
DANAŠNJE VVDIJENCE PRI KRALJU. - LJUBA DAVIDOVIČ PRI-J	POROČA ZOPET JOVANOVIČA.
Beograd 26. julija, r. Po odločitvah i javil, da vlada svojo pogojno demisijo širila glavnega odbora radikalske] pretvarja v pozitivno ostavko. Kral, st stranke ie akcija Ljube Jovanoviča kon- je odlocitcv vridrzal
T)s\ n«nn st\in 11/TI
deželo razdeliti na rajone, v katere bo« do poslali teroristične tolpe, ki bodo pre« prečile poštni promet ter uničile avtori« teto oblasti. Njih cilj je, da razširijo v inozemstvu mnenje, da sedanja vlada ni tako močna, da bi z energijo zatrla te tolpe in da so orožniki in policija, ki so bih določeni za zasledovanje teh tolp pristopili k revolucionarnemu gibanju. «Bojujemo se», je končal minister, «proti Moskvi nc le v interesu Bolgarije, tem« več v interesu vseh balkanskih narodov in miru v Evropi. Naš boj je težak, ker je naša vojska majhna in ker obstoja le iz prostovoljcev, bomo ga pa kljub temu uspešno izvojevali.
Beograd, 26. julija, r. Bolgarski posla« nik na beograjskem dvoru g. Vakarcv« ski, je sprejel danes Vašega dopisnika in mu je izjavil glede vesti v jugoslo« venskih in drugih listih, da se priprav«
čaita.
Takoj po seji glavnega odbora radikalske stranke je kralj sprejel notranjega
Po svoji avdijenci, ki je trajala do IS. jc imel Pašič cnourni sestanek s Pribi-čevičem. Na tem sestanku se je ponovno
ministra dr. Srskiča. ki mu je predložil ugotovila solidarnost narod^ ^f"le sprejeto resolucijo. Ob 16. je bil sprejet, ter jc g. Pašič izjavil, da od klan a ho-zunanji minister dr. Ninčič. Avdijenca jc inogeni režim svoje stranke, kateremu
trajala pol ure. '
Ob 16.30 je bil v avdijenci Ljuba Jovanovič, ki jc obvestil vladarja, da mu je na osnovi rczolucije glavnega odbora NRS nemogoče nadaljevati započcio akcijo za sestavo poslovne vlade. G. Jovanovič je prosil vladarja, da ga razreši poverjene mu naloge, kar je vladar storil. Jovanovičeva avdijenca je trajalo, do 17.15.
Nato je kralj sprejel min. predsednika Pašiča, kateremu je sporočil, da bo po odložitvi misije s strani g. Jovanoviča in z ozirom na dejstvo, da radikalna straha odklanja vstop v poslovno vlado, pozval politične voditelje na ponovno konzultacijo. Da omogoči kroni popolno-
sedaj opozicija ponuja podporo v nameri, da vsaj eno doseže: razbitje narodne koalicijc.
jo z Moskvo in da od nje dobijo denar« no pomoč. Bolgarska vlada bo za vsak slučaj dovolj inočna, da stopi poskusom makedonskih organizacij na prste.
OBSEDNO STANJE V RUMUNIJI
Bukarešta, 26. julija, s. Rumunska vlada je proglasila obsedno stanje na onih ozemljih, kjer je bilo proglašeno aprila meseca 1924 leta. Danes je poveljnik druge armade v Bukarešti naredbe-nim potom prepovedal vsa javna zborovanja, na katerih bi se nameravalo napadati zakonite in državne ustanove.
Bukarešta, 26. julija, j. Davi je požar upepelil del tukajšnje tvornice rumun« ske tobačne režije. Skoda je zelo velika. Uničene naprave se bodo le zelo težko mogle nadomestiti Po uspehih doseda« nje preiskave izgleda, da so komunistični agenti zanetili požar.
Londonska konferenca
NAČIN IN VSEBINA NEMŠKEGA SODELOVANJA. - V PONDELJEK SE SESTANE ZOPET PLENUM.
Pariz 26. julija s. Posebni poročevalec I Pariz. 20. julija, s. Kakor javlja <L'Ere <Matina> javlja: Pravniki, ki so dobili na-! NouvelIe> iz Londona, bo ministrski predlog da proučijo vprašanje udeležbe nem- sednik Macdonald na plenarni seji konle-ških delegatov na konferenci, so ves tema renče v ponedeljek v oficijelm formi za-razdelili v tri kategorije: Vprašanja, ki hteval vojaško izpraznitev Poruhrja. M-zanimajo samo zaveznike, vprašanja o merava doseči tekojšnji dogovor o formu-katerih se bo nemška' vlada pagajala z li, ki bi združila belgijske predloge in reparacijsko komisijo iu vprašanja, o ka-; ameriške zahteve glede jamstev, terih se bo morala nemška vlada pogajati	OPTIMIZEM AMERIŠKEGA
PREDSEDNIKA.
z zavezniškiim vladami. V tretjo katego--;-., -	rijo spadajo modalitete glede industrijske,
mlicije.	izpraznitve poruhrskega ozemlja. Ko sel Washington, 26. julija, s. V Beli hiši se
Ob IS. ie kralj sprejel g. Davidovica	' soorazumeli. se bo nem- izjavlja, da je predsednik Coolidge slej-
Opozicija ie razširila vest, da bo dobil g. Davidovič mandat. To sc ni zgodilo. Kakor je g. Davidovič sporočil, ie po-prašan, kako si predstavlja solucijo krize, izjavil vladarju, da bi g. Jovanovič tudi sedaj še mogel sestaviti poslovno vlado. Ta nasvet jc v popolnem nasprot-stvu s stališčem ^ Jovanoviča samega, ki je izjavil hmlju, da z ozirom na sklep glavnega odbora NRS sploh ne more nadaljevati svoje akcije.
Po avdijenci g. Davidovica se je kruij odpeljul na sprehod. Smatra se, da se
bodo zavezniki sporazumeli, se bo nem- j izjavlja, da je predsednik Coolidge slej-Ski vladi dostavilo oficijelno povabilo na j lceprej mnenja, da co londonska konle-konferenco Zatrjuje se. da bodo nemški renca prinesla končnoveljavni uspeh. Svoj delegati pričakovali vabilo že v Londonu, optimizem naslanja na dejstvo, da je ne-kamor dospejo po dosedanjih dispozicijah obhodno potrebno, da udeleženi narodi že v ponedeljek zvečer.	najdejo končnoveljavno rešitev.
Konzmiacuo. uu uutunun mum f/^i/,..^ | ............. ... . ,. ,
ma slobodno odločevanje je g. Pašič iz-[bodo kor.zultaci,e ,utn nadaUevale.
Katere kombinacije so mogoče?
TEKOM DANAŠNJEGA IN JUTRIŠNJEGA.DNE SE BO SITUACIJA DEFINITIVNO RAZČISTILA.
Beograd, 26. julija, p. Ves popoldan se danes vršijo konference politikov o nadaljnem razvoju položaja. Jovanovič se je po svoji avdijenci razgovarjal z drjem Ninčičem, Triiunovičem, Vukičcvi-čem in Šurminom ter jc sprejel tudi dr. Korošca, katerega ie obvestil, da jc odložil svojo misijo. Pašič jc konfcriral s Srskičem, Pribičevičem in Ninčičem. Glede nadaljnega razvoja dogodkov sc
Mogoče je torej le dvoje: ali vlada opozicijskega bloka ali pa vlada narodne koalicije.
cOžji opozicijski l)lok> je številčno mnogo dabejši nego narodna koalicija. Sodelovanje Radifcvc stranke na vladi pa je krma opetoiana pov.em ia-no odklonila, ker bi na ta način ves režim pri šel pod oblast bolj.ševiških eksponentov. Ako bi torej g. Davidovič dobil mandat
smatra"v podučenih političnih krogih sle- j za sestavo vlade, mora računati. .1:. bo dege.	celokupna narodna koalicija proti njemu
Poslovna vlada, pri kateri bi sodelovala v opoziciji. To sc pravi, da je Davidovi-katera izmed obeli grup narodne koali- ,;Pva poslovna vlada nemogoča.
fije, je izključena.	Narodna koalicija je pripravljena pre-
Homogeni radikaiski kabinet je odklo-	T,ado v2(ra]a pa pri svojem mišlje-
njen. ker Pašič in vodstvo NRS. vztraja	()a trebn razpisati nove volitve.
liri obvezah napram samostojnim demo- '	.. . .
1	Smatra se, da bo situacija tekom ju«
''TaTo zvana nevtralna vlada ni mogoča. J tr.šnjega dne in tekom pondeljka raz«
Vse stranke parlamenta so sc izrekle čiščena.
proti njej.	1	~	_
SPOPAD MED ORJUN\ŠI IN HANAOVCI V ZAGREBU.
Zagreb. 26. julija, r. Nocoj ob pol 11. je prišlo med Hanaovci in Oriunaši do spopada, v katerem je bil od Hanaovcev lahko ranjen Marko Zofko, blagajnik v kopališču na Savi; star 23 let iz Konjiča v Bosni, težje ranjen pa Orjunaš Beri-slav Angjelinovič, ki je dobil rano na glavi. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico.
MEDNARODNA VODNA KONFERENCA NA BLEDU....
Beograd. 26. julija, p. Mednarodna konferenca za reševanje vodnih vprašanj se vrši letos 24. septembra na Bledu.
ODGODITEV POGAJANJ Z ITALIJO.
Beograd, 26. julija, p. V pogajanjih med jugoslovenske in italijansko delegacijo je prišlo do velikih težav zaradi notranje krize v naši državi. Naša delegacija ne more dohiti navodil od vlade, ker se nahaja v ostavki. Zato sc bodo pregovori z Italijani prekinili in nadalje
TEDENSKI BORZNI PREGLED.
Zagreb, 26. julija.
Dinar je tudi v tem tednu v Curihu kolebal. doma pa je ostal čvrst. Curiško spremembo je povzročila varijacija švicarskega franka. To je razvidno tudi iz "stabilnosti dinarja v New-Yorku. Kljub temu so hoteli nekateri borzni krogi izrabiti curiške kurze in povzročiti vznemirjenje, kar pa se jim v splošnem ni posrečilo, čeprav so mimogrede zakrivili haus-se tujih plačilnih sredstev. Povprečni dnevni promet v valutah in devizah je znašal 10 do 11 milijonov Din. Narodna banka je intervenirala le v začetku tedna. v arugi polovici ji ni bilo več treba.
Efektni trg je stal tudi v tem tednu pod dunajskim vplivom, ki je povzročil sprva precej čvrsto tendenco, ki pa se je kmalu izgubila. Promet je bil minimalen.
V današnjem prostem prometu je prišlo do zaključkov za Dunaj 0.1193 in za Švico 1556. Italija se je taksirala 354, London 371.75. New-York 84.5, Pariz 445,
pregovori L iianj(U»	... -------- I^uimuu <)i i.iu. -.v." ----------
vali šele tedaj, ko dobe naši delegati no- i pra4ja 251.25. V efektih ni bilo prometa, va navodila.
MIROVNA MANIFESTACIJA NA DUNAJU. Dunaj, 26. julija, i. Danes se je vršila v mestni hiši socijalistična manifestacija pod devizo: .Nikoli več vojne!. Na
__. /horovaniu ie govorilo več govornikov
proti militarizmu in za splošni svetovni selnosti vzgojeni, hoteli šo takoj in sproti j mir. Po zborovanju je povorka zboroval-žeti. Toda v Jugoslaviji jc jedro našega j CC\ šla po ulicah, na Schwarzenberg-mišijenja in pogoj našega razvoja nacio- j piatzu pa sc je brez incidentov razšla, nalno jedinstvo in demokracija. Kdor tu- ; qgroMNA PARADA ANGLEŠKE ga nc spozna in nc prizna, ta jc še v oni j	MORNARICE,
miselnosti, ki jc vladala pred 10 leti. |
cisceno. l OKOta pa	& ,cške vojnc m0rnancc.
s„>nk, Avstrije „ | ST. SS5.« S ^,	,e M. o, M. ^
spoznanje, spokorjenje, izpreobrnjenje in vstajenje, to se je izkazalo le kot navadno osebno nasprotje v strasti, kot borba med desnim in levim krilom, incd starini in mladini: Šusteršič jc šel, Lampe in Stefc sta umrla, vodstvo stranke :-c prešlo na Remca, Brejca, ran.ik^a Pogačnika. Kremžarja, Kulovca, SuSnika, na vse one, ki so 1. 1914. sodelovali v
eomajni zvestobi do stranke, Avstrije in j cem, v zavesti, aa je grcs.i ,n s uu.n,,,	- se j£ 2Q0 vo,nih ladij> ki s0
vsega, kar se ex offo počenja. Toda spo- sklepom d.bo odslej hodil po ozki. ,	dol 4Q raUj<
mlad ie traiala le malo časa. V stari mi-1 ki poti k dobremu
CLRIH: Beograd 6.40, New-York 543.75, London 23.93. Pariz 27.85. Milan 23.52, Praga 16.15. Budim; šta 0-0f»69. Bukare šta 2.37, Sofija 3.9p. Dunaj 0.00766.
TRST: Beograd 27.45 do 27.55. Dunaj 0.0326 do 0.0328. New-York 23.125 do 23.20. Praga 68.75 do 69.
LONDON: Beograd 370, Milan 101.43, Dunaj 311.000, Praga 148.
NEW-VORK: Beograd 118.50, Pariz 509, Milan 433.50, Dunaj 14.50, Praga 297.1-
NOVOSADSKA BLAGOVNA BORZA.
Novi Sad, 26. Julija. Pšenica stara 390 do 400. nova 390 do 400. ječmen 30 do 320, koruza 2660 do 265, moka »00» 600 do 610, <2> 540 do 550. Skupni promet 102 vagona, tendenca nespremeniena
Novi oblaki na Balkanu
KAI SE PRIPRAVLJA NA BOLGARSKEM? - OBSEDNO STANJE V
RUMUNIJI
Ofcidnr vesti prihajajo iz Bolgarije. "Medtem ko se na naši južni g ranici pojavlja vedno živahnejše gibanje bolgarskih komitašev, je v notranjosti države zavela akcija zemJjoradnikov in komunistov zelo Široke dimenzijo in gre učivktno za tem, da zruši Oankovijevo vlado. Ta je s svoje strani sama pripravila vse, da predčasno izzove komunistično - zemljedelski upor, ki bi ji dal priliko, uničiti nasprotnika. Po poročilu «Politike», je bolgarska vlada ojačila orožniške posadke v vseh okrožjih, posebno ob jugosiovenski meji. To je storjeno zato, da bi se onemogočilo bežanje preko meje, ko začne upor, ki naj bi ga angažirali vladi-ni agenti. Ta upor bi imel izbruhniti, kakor informirani trdijo, že te dni in to se dovaja v zvezo z odpotcvanjem Cankova v Varno »na počitek*, v resnici pa zato, da bi bil odsoten iz Sofije, ko bo prišo do krvoprelitja, za kater-, ga no bi hotel biti on odgovoren! Minister vojno Vlkov in minister notranjih ■/adev general Busev sta ostala v Sofiji, da vodita operacije proti komunistom iu zemljedelcem. Vladin tisk je podvojil kampanjo proti nasprotnikom Cankovljcvega režima in opozarja vsak dan na nevarnost., ki žuga Bolgarski, ako se ne onemogoči prevrat .komunistov in zemljedelcev. Uradno se vse te vesti dementirajo.^
Medtem pa bolgarske čete stalno vpada jo na grški, posebno pa na naš teritorij. Za sedaj je ta akcija, še dosti majhna, ker jc onemogočena s priprav-Jion''sfjo naših oblasti, ki so storile vse
ukrepe v ogroženih krajih, da, preprečijo prehod komitaških čet. na uače ozemlje in njihovo akcijo, ako bi se jim tu ali tam posrečilo vendar prestopiti našo mejo. Iz Stipa javljajo, da je to dni en orožniški oddelek slučajno naletel ua bolgarsko komitaško četo, ki jo bil a v vasi Todoriea v carevosel-skem srezu. Komitaši so takoj pričeli streljati na orožnike, ali po dveurm m boju so bili pregnani. Tri komitaše so orožniki zajeli, štirj so bili mrtvi, eden težko ranjen, osem jih je pa zbezalo preko meje. Eden od vjetnikov je povedal, da je padel v boju tudi vojvoda Caulev.
Vznemirljiv jc tudi položaj na Romunskem. Natančnih vesti sicer ni dobiti, ker je romunska vlada granice hermetično zaprla za vsa poročila, toda že kar se uradno javlja, znači, da se tam pripravljajo resni drsrodki. Pred par dnevi so bile v Brajli koncentrirano velike množine vojaštva — bajo radi lova na nekega roparja. Toda "o jaška koncentracija je bila tako obsežna. da se je deloma ustavil promet na Donavi. Danes poročajo iz Bukarešte, da jo vlada proglasila obsedno stanje v vseh onih krajih, kjer je obstojalo v aprilu 1924. Vojaški poveljnik je v Bukarešti prepovedal vsa zborovanja in sestanke, na katerih bi se razpravljalo o nasilni izprememhi zakonskih ali državnih ustanov. Zbiranje več kot pet oseb je prepovedano. Uvedena je najstrožja cenzura časopisja in korespondence.	v
velikega dela narodnega premoženja, ker
jc očitno, da izgube zemljišča na. svoji vrednosti, ako se uo smejo svobodno no
prodajati, ne kupovati, nc dajati r najem, iie svobodno zidati itd. Jasno jc i namreč, da so uniči vrednost his, ako f<> , sme v vsakem slučaju uničili in razlastiti, kar velja istotako za zemljišča.
Imenovani odlok onemogočuje na tem ozemlju gospodarsko izmenjavo m davi vsak razvoj m napredek trgovine in industrije. Zaradi tega boče poslanec vedeli, sli smatra rimska vlada, da je v mte-resu ugleda in časti Italije, da se nemudoma ukine ta odlok ter prosi ua to vprašanje primernega odgovora.
Pred desetimi leti
NAPOVED VOJNE.
27. JULIJ 1914.
S pričetkom mobilizacijo je za široke sloje takorekoč že pričela vojna. Toda dočim je bilo v onih predelih, kjer se je vršila mobilizacija, vse že v znaku na« stopajoče vojne furije, se je diplomacija še vedno trudila, da reši mir morda ven« darlc šc v poslednjem trenutku. Toda treba je naglasiti; neizpodbitno je dokazano, da sc je za mir trudila Ic dip« lomacija antante, Rusije, Francije in An« glije. Kako je bila Rusija miroljubna, ker ni bila pripravljena na vojno in ker sc je car silno bal strašne odgovornosti za neizmerne žrtve, ki bi jih povzročila vojna, odseva najbolj iz osebnih pisem, ki jih je poslal car na cesarja \Vilhelma, smatrajoč ga za iskrenega prijatelja mi« ru. Najbolj pa sc je potrudila Anglija, da bi vendarle še odvrnila neposredno pretečo nevarnost. Angleška vlada je
Sladko ime, sladka jed,
jYiirim čokolada!
1837
So že zopet avtonomisti
TRAGIKOMEDIJA KLERIKALNE POLITIKE.
Štirinajst dni so klerikalci po Beo-1 In čez noč so se krotke ovčioe ki J - - - - - - " •- so se prijazno pripravljale, da ližejo
sol ob vladnih jaslih, spremenile nazaj v rjoveče tigre. Kaj, avtonomijo da smo ponujali ua prodaj? Nesramna laži To trdi in raznaša Žerjav! (Trdili pa so to dr. Korošec, Pašič, Ljuba Jovanovič!) Samo iz strahu, da bi se jih nc odslovilo h vlade, so si demokrati izmislili, da se mi pogajamo za vstop v vlado. Saj vendar Jovanovič sploh nikdar mandata ni dobil! (»Slovenec« j« ve« čas poročal, da je Jovanovič v
gradu prodajali združeno Slovenijo in svojo avtonomijo za skledo vladine Joče. Dr. Korošec je na odločilnih mestih izjavil, da opušča njegova stranka svoj avtonomistični program, da je zadovoljna z ureditvijo dveh oblasti in da jo figo briga slavni opozicijski blok. če sc jo sprejme v vlado. Mi smo te, klerikalne izjave sporočili javnosti. Nikdo od SLS se ni oglasil ter nas element,iral. Opetovano smo o njih razpravljali ter konštatirali, da je SLS izdala svoj program in da se iz ljudstva, kateremu se predstavlja kot nepoko-lebljiva bojevnica za »samostojno Slovenijo* norca brije. »Slovenec® je molčal. V Beogradu je Pašič javno povedal, da so klerikalci se odrekli avtonomije ter sprejeli samoupravni program, kakršen je uveden tudi v Ustavo. Dr. Korošec ni nato zinil besedice. Ljuba Jovauovic je končno v svojem govoru izjavil, da so klerikalci se pogajali ž njim kot posebna grupa, ki je pripravljena zapustiti opozicijski blok ier v polnem obsegu priznati ustavo in vodstvo klerikalnega kluba mu ni vrglo v obraz, da laže. Dr. Ravnihar je svojo tezo za zvezo s klerikalci branil 7. argumentom, da je taka koalicija sedaj- povsem dopustna, ko se je SLS odrekla federalizmu in avtonomiji. »SIo-veneo je slavil ta govor kot — državniški.
Štirinajst dni so klerikalci molčali
na, vse konštatacije in očitke, da so prodali svoj program in so s tem potrjevali vse,' kar je bilo v tem oziru izrečeno.
Zmaga Pašičeve kombinacije pa je podrla njihove načrte in uničila njihove nade. da bodo mogli zabijati slovensko ljudstvo.
Politične beležke
-i- Klerikalni klevetniki zopet ua delu. Odmor pri »Slovencu-* je trajal le
24 ur. Včeraj so se klerikalci zopet »našli* ier krepko nadaljujejo svojo klevet-niško kampanjo proti drju 2erjavu. In-teresantno je, kako se pri tem sami sebe postavljajo ua laž. Dosedaj so ob pritrjevanju svojega pomočnika drja Ravni-liarja trdili, da JDS odnosno dr. Žerjav izvajata v Sloveniji nepopisen teror in da imamo pri nas strahovlado, ki ji na svetu ni primere. Sedaj naenkrat pa je začel .-Slovenec« z velikimi naslovi na znanjati, da dr. Žerjav teror še lc pri pravijo! Torej ga dosedaj ni, kar je seveda resnično. Glede premestitve orožnikov pa smo že povedali, kaj je na stvari. Nc vsled Zerjavove zahteve, temveč vsled dcnuncijacil <Slovenca» o razmerah na meji, bi imelo biti večje število orožnikov premeščeno. Zerjavova zasluga .ie, da so te premestitve ustavljene «Slovenčevaj in njegovih klerikalnih huj-skačev in denuncijantov krivda pa bo, če se ne bo dalo vse popraviti. To .ie resnica, drugo jc klerikalna laž in kleveta.
-f- Lastni pristaši so ga zatajili!
Govor dr. Ravniharja na seji glavnega odbora NRS v Bogradu jc v vsej naši javnosti vbudil upravičeuo obsodbo in ogorčenje. Čut sramu navdaja napredne kroge, ko čitaio, kako je mož. ki se (deloma povsem po krivici) hvali, da že tri-
— ..-.-—- - - „„j„i;i..i deset let vodi konsekventno borbo proti ® -
Iz demokratske stranke
Somišljeniki JDS. v Ljubljani se opozarjajo na volilni imenik. Rok za rekla macijo za občinske volitve v Ljubljani poteče že 6. avgusta. Zanimajte sc zat". ali ste vpL-aui v volilnem imeniku. Imenik je na razpolago in dobe sc informacijo pri tajništvu JDS. za Ljubljano (Kongresni trg 1, Kazino) vsak dan od 0. do 12. ure dopoldne iu od -L do 6. ure zvečer. Prepričajte se zase in prijatelje, ali ste v volilnem imeniku. Tajništvo JDS.
avstrijsko » srbski spor predložil konfe renči evropskih velesil, kakor se je go« dilo z reševanjem balkanskih problemov poprej, osobito v 1. 1912. — 1913. Angli«
rikalci ter napel vse svoje sile, da se v Sloveniji utabori klerikalna strahovlada, ki je že imela izdelane načrte, kako bo z brutalno silo vrgla na tla napredni po-
poprej, osobito v 1. IVU - ivu.	uacijonalne organizacije
ja je poskušala vplivat, na Dunaju; eterkaterega vr.
ko Berlina, po posredovanju Nemčije in iz raznih dokumentov je razvidno, da je bilo vodilnim možem v Londonu res na tem, da rešijo mir. Toda Nemčija je igrala nesramno vlogo; kako je na skriv« nem ščuvala Avstrijo, smo že objavili, kako pa je lagala tekom mirovnih pri« zadevanj antantnih diplomatov, jc raz« vidno iz naslednjega. Sprva se jc sploh
predvsem tudi Sokolstvo, katerega vrhovni voditelj je bil sam dr. Ravnihar še do nedavna. O globokih vzrokih tega herostiatičnega početja nam dajejo pojasnila listi, ki so zagovorniki klerikalno-radikalske koalicije. Tako poročajo »Novosti«: Dr. Ravnihar govori o potrebi, da se prihvati teza g. Ljube Jovanoviča za koaliciju sa klerikalima i osudjuje ko-
vidno iz naslednjega, sprva. se je: sp.on --	■	deinokratima, jer
branda posredovat., ccs da jc to le stvar d. J	likalne stranke u
ki se tiče samo Avstrije tn Srbije. Pozne	^	- .• ----
i je je bilo vendarle nekoiko preočitno, da si Evropa tolmači nemški odpor pro«
posesti mandata in . le še «nekatere formalnosti® novega kabineta!)
In tako je po krahu Jovanovičeve misije objavil «Slovenec» včeraj sledeči komunike klerikalnega kluba: »Jugoslovanski klub se ni z nikomer pogajal za vstop v kakršnokoli vlado niti po dr. Korošcu niti po kakem druge mposlancu. Jovanovič do danes še ni prejel mandata za sestavo vlade in kljub vztraja pri opozi-cijonalnem bloku ter sc ne oddalji od njega dokler bodo cilji ostali isti kot doslej. Med temi cilji je glavni, da potisne vse intrige bojevnikov za centralizem v stran. Vse vesti o zapuščanju programa SLS so izmišljotine in so plod strahu, da sc ne bi odslovila iz vlade Pribičcvič-Zerjavova stranka.»
Finis komedije! Od danes naprej so klerikalci zopet neomajni »avtonomisti«, bojevniki zoper »korupcijo in načelni opozicijonalci — do prihodnje prilike. In krepko bodo nadaljevali svojo sleparsko varanje slovenskega ljudstva. Kako dolgo še?
Klerikalni komunike jc v ostalem ofi-cijelno priznanje SLS, da je njena »kombinacija* definitivno propadla. Radi tega je vzbudil v naši javnosti toliko veselega odobravanja...
Sloveniji«. A »Jutarnji list« pravi: Dr. Ravnihar veli. da klerikalna stranka ima zahvaliti svej uspeli Žerjavu i deinokratima, koji su razvili teror u Sloveniji. -,,-. ...	Svni eovor završuje vsklikom: Oslobo-
Ija vendarle - vsaj h.nit, mirovno po- ^ nas od samostanih demokrata,. Da I sredovanje. Dne 27. juhja ,e	' se Ravnikarja »osvobodi« od demokra-
! avstrijski poslanik iz Berlina Bcrchtoldu: se Kavnimi ja	........
da je Jovanovič v	dovanju kot _ prikrito priprav,
v torek je urejeval ,	vojne jn tedaj je morala Nemči,
Sokol
Po olimpijadi
Nasi Sokoli ua olimpijadi so dosegli posamič sledeče število točk: Štukelj 110.34, Porenta 100.172, 2ilič 95.523, Der-ganc 95.293, Osvald 91.066, Hlastau S1.249, Poljšak 77.605, Primožič 77.393.
Naša vrsta je pri tekmi pokazala iz-boreii materijah Spada brez dvoma v isti razred kakor Italijani, Francozi in Švicar ji, dočim so Amerikanci, Angleži, Finci in drugi daleč zadaj, tako da se v doslednem času ni bati njihove konkurence. Presenetili so Švicarji, ki so to pot prvič tekmovali v mednarodni tekmi, s tež-kočo prostovoljnih sestav na drogu, brad ji in konju in z brezhibno eleganco izvedbe.
Od telovadnih nastopov, ki so se vršili izven tekme naj omenimo nastop iraucoskih telovadk, ki so hotele podati vzorno žensko telovadbo, a daleč zaostajajo za našimi in češkimi Sokclicami. Pu iiašili pojmih ic ženska telovadba pri Francozih še v povojih. Pač pa je zadi-vil vzorno izvedeni nastop Švicarjev (52 telovadcev) z redovnimi in prostimi vajami in simultanimi vajami na 6 bradljah, 6 drogih in 6 konjih. Zlasti na drogili je izvajalo 6 telovadcev likratu najtežje "vrhunske vaje v popolni skladnosti in harmoniji in s irapantno eleganco.
Kako nam je bilo pri srcu, ko je bil naš Štukelj proglašen za svetovnega prvaka v telovadbi in se jc dvignila na častnem drogu jugoslovenska trobojnica, menda ni treba popisovati. Motilo nas niti to ni, da je godba zaigrala našo državno himno naravnost škandalozno in d.t je moralo občinstvo dobiti o himni prav čudne pojme. Štukelj je dobil d\e pozlačeni medalji, eno za svetovno, drugo pa za prvenstvo na drogu. Daril iz masivnega zlata. Olimpijski odbor po svojih statutih ne sme podeljevati, ker so vse nagrade samo častne in ne smejo imet: materijalnc vrednosti. Seveda pa tu njih pomena in prave vrednosti nc zmanjša
avstrijski poslanik iz Berlina Bcrchtoldu: sc Kavnuiaija	, ^ najman,
Državni t jnik mi jej izjavil v strogo tov treba	, Sokoh -o sc -iH^omov^ ^
dovalni predlogi Anglije potom nemske .	oseb o g ^ ^ ^
vlade Vaši ekscelcnc. - Nemška vlada , razprava^ ^ ^^ ^^^ Dnc,_
nik> jO ime svojega gospodarja kratko-malo zatajil in ta »objektivni« list nič
zagotavlja kar najbolj obvezno, da se nikakor nc identificira s temi predlogi. . da je celo odločno zoper njih upošteva«
da je celo odločno zoper njih upošteva« | jnaio	krepko poma- "ismo imeli v to p.
nje in da jih sporoča dalje, lc da ugodi P°VBeogradu spravUati klerikalce na f.^dstev, ln se danes s :in,,ežk: prošnji. _To Je bilo nen^o sta« gj. ^f ^vnLrja se Ustni ljudje ; £	k, bo doM
lišče v onih usodnih julijskih dneh. 28. JULIJA 1914.
Vsi mirovni posredovalni napori an; tantnih diplomatov, so bili brezuspešni; z običajno odprto depešo, ki jc dospela v Beograd dne 28. julija prcdpoldne , jc avstrijsko = ogrski minister vnaniih za« dev sporočil neposredno Nikoli Pašiču, da:
konja. Drja Ravniharja se lastni ljudje sramujejo!
+ \\i si ie to zaslužil? Stari Gra-fenautr, bivši poslanec SLS, zaslužen koroški narodni delavec, katerega ime vzi-va vsaj toliko ugleda in spoštovanja v slovenski javnosti kakor vseli 21 Koro-ščevih tigrov skupaj, noče biti več slu-
ic mudil v
ga klerikalizma. Oni dan se ... . Beogradu, da svari radikalske prvake «Ker srbska kraljevska vlada ni dala pred zvezo s kierjkalci. katerih pogubno
inarta nrlrfAVftrfl n<« nntn ki ii io ie
Novo isasilie v Julijski &ra|ini
one 23. julija 1914.. je c. in kr. vlada pri=
siljena, da sama poskrbi za zaščito svo«
iih pravic in interesov in v to svrho pris
me za orožje. Avstro « Ogrska se smatra
torej od tega trenutka v vojni s Srbijo.
, | Avstrija je napovedala Srbiji vojno, z vojaško oblastjo v teku treh mesecev.	-t....... i •
UK.CI siumo "'J^----- -- _—; prea zvezo S mci nvaiti, na^....
povoljnega odgovora na noto. ki ji jo ie j dgio pnzna iz iastne izkušnje sai jih jc izročii avstro«ogrski poslanik v Beogradu ^^ teRa kot poštenjak zapustil. «Slo-o, J_ui_ loia - in tr vlada nri= ^^ ga radj tega proglaša za prostega
doščenjem, sa; smJ zopet eiiKrat poka zali svetu sadove sokolske misli. Vsa naša javnost pa naj nas podpre s tem. da vsaj materijelno podpira sokelske organizacije. Ni dosti manjkalo pa bi nc bili mogli iti v Pariz, ker do zadnjega hipa nismo imeli v to potrebnih denarnih si mora Savez bc-denar, kar ga šc . manjka v pokritje stroškov. Prijatelji ! Sokolstva, priskočile mu na pomoč. In potein začnimo vsi skupaj žc pravočasno zoirati za prihodnjo Oliinpiiado. Ako bi bili imeli letos že vsaj pred pol leta gotovost, da oomo lahko šli na olimpi-iado, bi bil naš uspeh brez dvoma šc mnogo lepši. Kajti drugi narodi, ziasii Francozi in Italijani, so trenirali žc celc leto, naša vrsta pa samo par tednov. Prihodnjič mora biti to drugače!	1. J-
Sokolsko društvo
venec« ga radi tega proglaša za prostega d_	ua Ž8guaDjsko nedeIjo na sv
lopova, ki se da od drja Žerjava plačati obgežnem letnem ,el0vadišču (na P1 s 5000 K mesečne plače in se možu. Ki I . . ,	o_:.n.. .,
treh mesecev I -^Vb[rlJa Jc	, . je lastni zep mcniu F'|
I- •	. - JU.. . . T. , idasi še ni dovršila mobilizacije, ki ic , Klerikalni obrekovalci so prava sramota
Ako se prošnja odbije, m potrebno, da	končana -c,c do 12 avgusta.
prefektura navede utemeljitev odklona. I	..... -----j oiovciitc	_	_
Vojaška lastnijisko-pravna in gospodarska diktatura.
Dne 215. t. m, .je goriški posl. dr. E. B c-. s ud lijak vložil na ministrskega predsednika, na ministra zunanjih zadev, vojne in mornarice, notranjega ministra, n.i ministra javnih del in pravde v Rimu vprašan jo radi kr. odloka z dno 23. maja 1021 št. 11.112 o upravni ureditvi lastnina t obmejnih krajih novih pArajiri, ki so jc objavila v iGazetta Ufčioiale* z dne 23. julija 1924.
OPok določa skoraj za vse nepremično premoženje novih pokrajin izjemne pravne mere, po katerih jo v krajih tozadevne cone A. prepovedano započeti kakršnakoli dela, kakor dovrševanje zgradb, cest. napeljava vodovodov, želez-nie, elektraren itd. Prepovedano je na-ilalje vsako izkopavanje, vsaka uporaba podzemeljskih jam in izdolbin, sleherno nakopičcvaJije zemlje, zvišavanje stavb in vsako delno sekanje gozdov brez predhodnega dovoljenja vojaške oblasti. Dovoljenje se sme izdati le pod pogojem, da se prizadeta, stranka obveže poru!-i:i ua vsako zahtevo izvršena tlela, kar se tnora zabeležiti v zemljiško knjigo. Raz-» eutca ima v .jaška oblast pravico z i-ukazati raz^-.šKev obstoječih zgradb -p'vem pasu in vršiti na tem ozemlju md □epremičninami stalno nadzorstvo.
V<ak popolni ali <;tmi odstop lastnine, vse DOg-dbc, s KJtcim se dajejo v iz-SišSje. v	. v stalno bivan,
ali V zakup, sploh vse pogodbe s katerimi se na kakistikoli način prenaša po-te8t ali najejmo.ska pogodba, se movi jur.dložiti v pitiditcv prefektu pokra;i.ie. 4'refekL odloči o zadevni jarožnu skupno
Na zemlji takozvane cone B, v katero ,;padajo vse obi-ine tridentin&ke istrske in trziške pokrajine (z izjemo Trst in Milj) ter skoro vso občino goriške dežele, ki niso naštete v Coni A, .je dana vojaški oblasti pravica, da prepove izvršitev vsakega dela, s katerim se spreminja lastninsko razmerje nepremičnin, ali pa da naloži strankam gotove pogoje.
Predhodno dovoljenje je potrebno le za zgradbo velikih industrijskih naprav, za zidanje cest itd.
V obeh pasovih, to se pra d skoro v vseh občinah novih pokrajin, ima na ta način vojaška oblast pravico, da razlasti premoženje državljanov.
Poslanec vprašuje iz .kakšnih vzrokov že ustanavlja v novih pokrajinah to izjemno pravno stanje, s katerim se krši'o temeljne svobodščine, zagotovljene državljanom kraljevine po ustavnih zakonih in s katerimi se kršijo nedotakljive neodvzete priredile pravice tamošnjega i ljudstva, dalje iz kakšnih razlogov je j vlada izdala odlok, ki ni le v nasprotju I z ustavnimi zakoni, temveč tudi z dolo- • čili mednarodnega prava, glasom katere- ! ga ni dovoljeno niti vojujoči se državi, j ki zasede tujo zemljo, lastiti si lastninske pravico civilnega prebivalstva. Zlob- j ni in nasilni odlok je tem hujši, ker nje- ; g-ova krivična in grabežljiva določila ne ; zadevajo tujega prebivalstva, med katero je udrla sovražna vojska, temveč svobod- ; ne državljane kraljevino Italije. Končno j želi vedeti, ali sc smatra, da je za državo v času miru in prijateljskih pogodb j potrebno, da se izvršijo določila, ki so o ; tej stvari že v veljavi na ostalih, obmejnih mejah kraljevine. Potem želi zna- I u. zakai bodo nove nokraiine oropane 1
Da se ji je tako mudilo z vojno napoved; jo jc vzrok samo v strahu pred miroljub« no intervencijo antante, ki bi mogla preprečiti vojno.
Staremu cesarju, ki mu vendar ni moglo biti najslajše, da ti tik pred smrtjo oteži vest z odgovornostjo za na straš-nejšo vseh vojn, je Bercbold olajšal podpis vojne napovedi z lažjo, da so Srbi dejansko že pričeli s sovražnostmi. Ko pa je cesar podpisal usodno vejno napoved in ko se je vojna formalno iu taktično že pričela." pa je Berehold popolnoma hladnokrvno poročal cesarju, da se vest o srbskem napadu ni potrdila... Tako je delalo vodstvo Avstrije 1. 1914!
2c sledeče noči se je pričelo bombardiran'« Beograda s kopnega pri Zemunu
itepanja >as prire-ojem
________________'lanir-
se možu, ki	gostilne brata Briclja v Stepanji
nima nič razven svojega poštenja cimC- ^ javn0 telovadbo, spojeno z veliko
no rega, da je »delavec m kmet ki mu - ,juJsko vcfelic0. Začelek s koncertom b je lastni žep merilo pri vseh dejanjm»- ^ telovadba ob 10. Sodeluje godba
1 1' -avske divizijske oblasti i>od osebnin.
1 vodstvom gospoda kapelnika dr. Čerhia.
iu z" vojnih monitorjev na Donavi in Savi. Pričela jc vojna, ki naj bi uničila Srbijo, a je povoličala Srbijo in uničila — Avstrijo.	__
Naraščajev dan^61
GorBnisHB soSoiskE župe na Bledo
tqgr~ 3. avgusta.
n..uui.	M.iiiiim cnknlckRnn n3raSC9l3 i
Slovencev.	.
Oticijelno rusko sporočilo o vstepu HRSS v boljševiško interna-Ciionalo. ^Rosta - službena sovjetska brzojavna agentura poroča: Hrvatska republikanska stranka, ki stoj. pod vodstvom Stjepana Radiča, se je pridružim seliaški internacijonali. — K temu poročilu objavlja oiicijelni moskovski dnevnik »Pravda« sledeči komentar: Na zadnji sen Tretje (boljševiške) internacuo-nale ie bilo govora tudi o HRSS. Komisar Manuilski je govoril tudi o splosncm političnem položaju na Balkanu ter je izjavil, da sovjetska vlada obra.a svojo posebno pažnjo na balkanski polotok in posveča vso brigo, da sc tam sestavijo delavske in seljaške vlade, lo sicer sc ne znači konec kapitalizma, toda de.ov-ni program vseh teh strank bo, da pričnejo borbo proti imperiializmu. Pri našem poskusu, da ustvarimo skupno fronto delavcev in seijakov nam predvsem pomaga Radičeva mirotvorna republikanska stranka, ki jc po svojem značaju žc davno prekoračila okvir hrvat. gra-nic Radičeva zmaga na Balkanu bo pomenila zmago mednarodnega proletarija-. .	-nternaciioiialc.s
Bratska sokolska društva in Sokolstvu na-1 .onjeno občinstvo sc vabi k obilni ude-l?žtl. Zdravo! Odbor.
Sokul v škotji Lcki. Danes, v nedeljo •.■7. t. in., priredi tukajšnji Sokol svoj običajni telovadni nastop, združen z velike veselico. Dnevni red jc sledeči: Ob 13 uri skušnje, ob 14. in en četrt odkora-kanje na telovudišfo izpred štemerj3\, ob 15. telovadba, po telovadbi ves"lica v društvenih prostorih tukajšnjega Sokol-skega doma. Zdravo!
f '• 1-ko društvo v f iški priredi dm i. avgusta ob lo. lia šišenskem trgu ra-vitje naraščajs' "-' prapora. I'o razvitji, se v:' velika javna telovadba, spojena j vr'' vrtno ves-'i" J z najpestrejšim ; redom ua dvorišču g. Brandta na felm šli cesti. Sodeluje godba Dravske divi-zMske oblasti. Bratska sokolska društva so vljudno vabljena, da se. udelež'; njih naraščaj kakor članstvo tc slavnosti \ 1 .'u. Za polovično vožnjo p> železnici j< poskrbljeno. Tozadevue izkaznice se dobe 1 ri J^. . Natančnejši spored sc pravočasni otj?.si. Zdravo! Odbor.
Schichtovo milo z znamko »Jelen"
varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko „-Jelen" i
Scliiclit
o
Kako |e bilo nekdaj
Reniiniscence ua dobo klerikalne strahovlade.
Povodom imenovanj:! okrajnih šol-jkih nadzornikov jc <• Slovenec* napajal prosvetno upravo, češ, da. preganja • zaslužne šolnike^, ker ni zopet imenovala nekaterih starejših dosedanjih nadzornikov. Ta hinavski lamento je prava podoba klerikalne nepoštenosti. Pri imenovanju se je prosvetna uprava jzirala na može, ki so vseskozi kvalificirani za odgovornosti polno službo |n katerim se tudi «S!ovonec* ne. upa hičesar očitati. Bivši šoski nadzorniki niso bili prav nič netaktno odslovljcni h šolstva iu gosp. Hočevar n. pr. je dobil še odličnejše mesto.
Spomnimo pa se, kaj so uganjali klerikalci z našo šolo, ko so imeli moč v rokah! Doba klerikalne strahovlade sc ni pozabljena! Brezobzirno so klerikalci "preganjali najboljše šolnike, če jO niso vdali klerikalnemu teror nt. >T teljstvu so krivično odmerjali doklade in marsikoga oškodovali materijalno in moralno. Niso se jim smilile družine, nc nedolžni otroci, niti pred smrtjo se niso ustrašili, da so spravili napredno ncife.ljstvo v grob (slučaj Potokar). če K- ni vdalo klerikalnemu terorju. Najmanjšo ulogo je pri njih igrala strokovna sposobnost.
Preganjali so tudi napredne nsdzcr-tiike. ki so bili izvrstni pedagogi in šolniki in na njihova mesta postavljali klerikalne strastne priganjaee in perla-goške ničle, za šolo nesposobne ljudi. Tako se je zgodilo z okrajnim šolskim nadzornikom pokoj. Janko Janezi-e e m. ki je bil nameščen za nadzornika v kranjskem okraju. Izvajali so nad njim najhujši pritisk, dokler ga niso spravili z nadzorniškga mesta, dasi je bil eden najboljših pedagogov in šolnikov in kot priznan učitelj na vadnici, a dosledno pošten in napreden mož. Na njegovo mesto pa so postavili priznano slabega in nesposobnega učitelja, Karla Simona, klerikalnega stra.n-karja, ki si je stekel posebnih zaslug na polju preganjanja naprednega uei-teljsva med vojno. Pregnali so pa pok. •T. J a n e ž i č a z nadzorniškega mesta tudi zato, da ni dobil mesta vadni-škega učitelja sedanji okrajni šolski nadzornik Andrej R a p e, ki je priznan šolnik in pedagog in kateremu ne -e-jrajo klerikalni «-weliaki», ki iih «Slo-venec» tako strastno brani, niti do gle-žnjev.
Naj pomnijo klerikalci, kako so napravili z okrajnim šolskim nadzornikom Turkom pred vojno v dobi njih nasilne samovlade, kako so ga kljub izvrstni pedagoški in administrativni sposobnosti neizprosno odstranili z nadzorniškega mesta, ker ni hotel biti njih strankarski priganjaš in so na njegovo mesto postavili pedagoško ko-rifejo Janko G rji d a, ki nima niti mature, da je' nadzoroval uciteljstvo z maturo. Štrukelj z Viča menda -:im ne ve, kako je postal tedaj nadzornik, ker pedagoška kvalifikacija gotovo ni bila merodajna pri njegovem imenovanju. Za prihodnjič '001110 prelistali še famozne Vrstovškove nadzornike.
tam tudi vsakovrstno vlomilsko orodje, jeklene žage za železo, razmetano vse križem med kostmi obranih, seveda pokradenih krač.
Kolikor se je moglo doslej dognati so imeli vlomilci, ki spadajo k družbi in niso še vsi pod ključem, svoj drugi stau tudi v stanovanju neke delavske družine nasproti deželne bolnice. V njihovi druž
Trbovljah, kjer je skrbno zbiral podatke o Krevljevi rodbini in o pokojnem Janezu, da bi potem mogel v tej vlogi dobro nastopiti. Prejel je tudi od nekega (imena noče navesti) 10.000 K (ali Din?), da se je mogel dobro pripraviti za izvedbo podlega načrta.
Očkove navedbe so precej neverjetne, vendar stoji, da se je nahajal v posesti
Ud^LUtl Utitlilt. UU1UI1-V. 1 iIJ.UW»I umi-	J.UJ.,	--	------.-------
bi so bile stalno tudi razne ženske, ki so večje svote denarja, ki gotovo ni bil nje-
...	____ l-_________t-r.M..-------- u«
živele na njihov račun. Podnevi so se v malih skupinah najraje mudili, ker sc niso upali v mesto na prometnejše ulicc, po predmestnih in okoliških gostilnah, pod Rožnikom in sploh ob robu gozda, od Kosez do Brda. Ponoči pa so sc redno sestajali v svojem skrivališču v liosti pod Brdom. Prava razbojniška romantika! Zapili so v družbi različnih laliko-živk v zadnjih dneh pred aretacijo obeh kolovodij po okoliških gostilnah okrog 2500 Din. In to samo v gostilnah. Koliko pa so konsumirali v nočnih urah zunaj v gozdu, v zatišju smrek, se doslej še ni moglo ugotoviti. Sodna preiskava bo goiovo spravila na dan še interesantne j podrobnosti, tako da bo dobila javnost i vpogled tudi v intimnosti našega apa- j škega življa.
Iz tragedije v komedijo
Slepar Očko pravi, da je ravnal po nalogu «komunistov». — Kdo mu je
dal denar? — Sodna preiskava.
Iz Celja nam pišejo: «.Intro» je danes že objavilo, da jc dozdevni Janez Krevelj navaden slepar. Razkrinkal ga ie brat pokojnega Janeza Krcvlja, gostilničar in trgovec z lesom v Petrovčah g. Franc Krevelj. Ko se jc razširila vest, da se mu je vrnil že davno kot mrtev oplakani brat po 8 letih domov, sicer ni mogel verjeti, toda vendar se je vdajal radostnemu upanju, da b: bilo le mogoče. Pokojnega Janeza, ki je bil vseskozi vrl in ljubeznjiv mož, so vsi iz srca radi imeli.
Kakor mati in žena, tako pa je tudi brat Franc, čim je «Janeza» zagledal, bil
gov. Energična sodnijska preiskava bo, kakor je upati, kmalu razjasnila zagonetno sleparsko zaroto. Vsekakor jc z razkrinkanjein sleparja odvzeto ugledni Krevljevi rodbini težko in mučno breme aicrc, ki ji ie povzročila mnogo žalosti. Tolažiti sc mora s tem, da pred sleparji ni nihče varen in da ljudje kaj radi želijo svojemu bližnjemu kaj slabega...
Apaško življ en| e
Nevarna vlomilca France Klemen in njegov pajdaš France Slugovic, o kojih aretaciji smo poročali pred par dnevi, sta imela pri nekem šoferju v popravilu (udi orožje, dve «Frommer-piStoli». Policija je orožje izsledila in zaplenila. Obenem je preiskava dognala, da je imela tatinska sodrga svoje skrivališče v neki iiosti blizu Brda pri Viču, se je zabavala v toplih in lepih nočeh, v družbi raznih sumljivih žensk. Pekli in cvrli so ukradeno kuretino in spravljali tam tudi svoj plen: razne obleke, namizne prte, dragocenosti itd. Policijski organi so uašli
Avtomobilno zastopstvo
I. J. gf. Herberstein, Maribor,
Gosposka ulica 20. Telefon 133.
Dopisi
VIŠNJA GORA. Tukajšnja podruž« niča Jugoslov. Matice je preteklo nede« Ijo priredilo vrtno veselico, ki je moral« no in gmotno zelo dobro uspela. Videlo se je zopet enkrat, da more narodni pra« por združiti vse sloje v neprisiljenem veselju. Jugoslov. Matica sc tem potom zahvaljuje vsem onim, ki so na kateri« koli način pripomogli do lepega uspeha te prireditve. TRŽIČ. Z ozirom na dopis v aSlovcn« orat i rune, en„ Jc	- , z dne 24. t. m. ugotavlja prostovolj«
prepričan, da ie to tuj človek. Za rod- i no gasilno društvo v Trzicu da jc v dru« bino na se ie pričela žalostna in mučna * štvu tradicionalna navada, da se vsake« doba." Došlec ie trdovratno trdil, da je mu novoizvoljenemu županu priredi bak« .Janez., ljudje so se vmešavali ter ga ljada. To sc jc zgodilo tuui leta 191 ko «spoznavali» in javno mnenje jc pričelo | je bil izvoljen za župana pristaš SLS očitati Krevlievim, da se branijo vrniv-! Franc Ahačič. Poleg tega pa je sedanji šega se sina odn. moža in brata iz bog- j župan g. Ivan Lončar častni član gasilne« ve katerih slabih nagibov. Ni čudno, da ga društva. Zato jc vsako očitanje o so domači izgubili svoje duševno rav- strankarstvu tega društva docela odvcc notežje	in neutemeljeno.
Tu se ie odločil brat Franc da stori ŽIROVNICA. Prirodna krasota, mi« odločilne korake. Poda! se je z cJane- ren zavičaj, lepi izleti in zmerne cene zom» v Ljubljano na policijo, da poskusi privabijo vsako leto večje število izlet« tam ugotoviti njegovo identiteto. Slepar nikov in letoviščarjev v naš kraj. Izrcd« je šel prav radevolje ž njim in to je po- no veliko odličnih gostov imamo letos: kvarilo tudi Francov načrt. Vsi so sc dali po večini so to redni obiskovalci ;/. Lju« varati od človeka, ki se je delal potrtega bljanc, ki žele preživeti svoje počitnice in žalostnega da ga ljubi sorodniki noče- ! v miru in prosti naravi; je pa tudi neko« jo spoznati. Slepar ne gre prostovoljno j liko Hrvatov in Srbov, med njuni po« pred policijo in ni tako iskren in ravno- močnik ministra saobračaja. Vsi ti se dušen pred oblastjo. Kdor je ž njim go- zelo pohvalno izražajo, kar se tiče po« voril vsakemu se je smilil... Ni.čudno, strežbe, prijaznosti prebivalstva in lepe da se jc v g. Francu Krevlju samem ; okolice. Bližina Bleda, ki je komaj eno porodila" misel, da dozdevni Janez mor- | uro hoda oddaljen od Žirovnice, zname« da le ni slepar, temveč človek, ki ni pri! nita okolica, kakor rojstni kraj našega pravi pameti. Zato ga jc peljal k zdrav- j pesniškega prvaka Prešerna, industrijska niku, kjer je «Janez» izvrstno nadaljeval: kraja Javornik in Jesenice, izleti na \al-svojo igro. Zdravnik seveda ni mogel dognati nobenih znakov, ki bi govorili za njegovo duševno zmedenost.
Zvečer sta se oba zopet odpeljala. G. Krevelj je sklenil, da vzame «Janeza» seboj v Petrovče in poskuša sam dognati njegovo identiteto. To je bil srečen sklep. Kajti v Petrovčah so že drugi dan nekateri domačini prepoznali v «Janezu» bivšega hlapca Jcžeta Očka iz Ptuja, ki je svoječasno služil po raznih vaseh Savinjske doline. Ko se ga ie trdo prijelo, je priznal vse. Takoj so bili obveščeni orožniki, ki so ga prevzeli v svoje var- j stvo ter oddali sodišču.
Zanimivo jc, kako se Očko brani. Pra- ; vi da so mu idejo se izdajati za pokojnega Janeza Krevlja sugerirali trboveljski — komunisti, ki da so se preko njega hoteli polastiti Krevljevega premoženja. V ta namen je Očko dalj časa bival v
vazorjevo kočo in Stol ter Zelenico in končno tudi razne stavbne zanimivosti, kakor stara cerkev na Rodinah, krasni portal v Studcnčicah itd., nudijo vsake« mu letoviščarju dovolj velik okoliš za daljše bivanje. V tujsko«prometncm ozi« ru pa bi se dalo šc veliko več doseči, ako
bi se naš občinski odbor zavedal svoje dolžnosti. To bi bilo tem lažje mogoče, ker ima cela občina indirektno velike ko« risti od stalnih in začasnih obiskovalcev našega kota. Tako pa vidimo, da se ob« einski odbor ne briga niti za občinska pota niti za mostove in da pušča vse v najslabšem stanju. Krasen razgled se nu« di obiskovalcu z vrha Lipja ali pot do tja od bajerja deželne elektrarne jc vrato« lomna. Na Bled prideš le, ako tvegaš svoje življenje čez most preko Save, ka« terega je deloma odnesla lanska poplava. Priporočamo obč. odboru, da se briga tudi za te prepotrebne zadeve, ker bodo potem tudi letoviščarji v toliko večjem številu posečali naš kraj.
ČRMOŠNJICE. Na tukajšnji po« šti jc vsled odpusta dosedanjega od« pri, nika izpraznjeno njegovo mesto. Ka ko' eujcino. se namerava podeliti ta sluz ha tukajšnji upokojeni poštarici in vele« posestnici, ki ima razen gostilniške obr« t; in obširnega posestva preccjšnjo po« koinino in ki se ob vsaki priliki z naj« \ečjo vnemo poslužuje blažene r.emšči« ne. Narodno zavedni reducirani poštni namcščcnci pa životarijo v največji be« di in pomanjkanju in zaman čakajo na službo. Upamo, da bo poštna direkcija šc pravočasno popravila storjeno zmoto in potom javnega razpisa podelila služ« bc poštarja v _ Črmošnjicah narodno zavednemu namcščencu, ki je kakor so dosedanje skušnje pokazale, ravno tu« kaj neobhodno potreben.
STARI TRG PRI LOŽU. «Slovenec» pere zamorca, katerega sc trudi v potu svojega diaboličnega obraza napraviti docela belega. Ker so klerikalci čutili po« trebo, spraviti afero v javnost s piozor« nim namenom kovati za stranko in pri« zadetega Slomškarja političen in osebni i kapital naj služijo javnosti v informaci« jo naslednje vrstice. Pri naših klerikal« cih sc jc tekom let priril do klerikalne« | ga korita v konzumu tukajšnji učitelj Smolik, v zadnji deccniji strasten pri« staš papizma in kleronadvlade v naši do« lini. To je tudi vzrok njegove prepoten« ce v izražanju o državi, dinastiji itd. Kro no svoji neumnosti si je postavil pri do« mači učiteljski konferenci, ko je vpričo celega učiteljskega zbora označil, da jc ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Sr« bov absurdnost, češ da ta plemena (po klerikalni logiki seveda) nc spadajo sku« paj. Zadeva jc prišla v javnost in nad« učitelj Piki je moral stvar prijaviti, čc« tudi bi hotel biti še tak gentleman. Sedaj jc pa nastal v klerikalnem taboru diren« daj. ker jo je polomil pretendent za sta« rotrški upraviteljski stolček. Radi bi po« znali jugoslovenskega ministra, ki bi pod pisal dekret s katerim se imenuje tak kandidat za šol. upravitelja. O klerikal« nem značaju nismo bili nikdar v dvomih zato se tudi nc čudimo, če se hoče sedaj oblatiti čast in poštenje tovariša«pred« stojnika. Dopisnik stavi tudi nekak uiti« mat šolskim oblastem. Češ, če ne bo Smo lik nadučitelj — pa ne bomo zidali nove šole. Bodite potolaženi vsi klerikalci loš« ke doline, da se bo šola zidala tudi če Smolik izgine v hribe, kamor spada. No« ve šole pa ne boste zidali klcrikalci — pač pa občinska naklada na državno tro« Sarino, katero plačamo prav vsi občani pa bi bili to klcrikalci, demokrati ali dru gi. Težke milijone nagrabi tem potom občiiska blagajna, zato ic tudi dol/nost vseh prizadetih oblasti, da vendar žc enkrat pritisne na pravi naslov, da se prične šola graditi in se tako onemogo« či \ečno izigravanje klerikalcev.
SV. JURIJ ŠČAVNICI. Občinske vo« litve v naši župniji, rojstni župniji dr. Korošca, so prav karakteristične za «za«
l
HEM1H6TDN
Mod. 12
tirazsliJiii pitllli stri)
FRANC BAR Cankarjevo natir.5.TeU07

upanje«, ki ga uživa njegova stranka pri najožjih rojakih. Dasi je pri zadnjih dr« žavnozborskih volitvah dobila SLS pre« težno večino glasov ni le pri sedanjih ob« činskih volitvah v nekaterih občinah ostalo razmerje med naprednimi (SKS in JDS) glasovi isto kakor pri zadnjih ob« činskih volitvah (torej napredek napram skupščinskim volitvam), nego so v ve« čini občin pokazali Korošcu njegovi biv« ši pristaši svoje «simpatijc» s tem, da so mu obrnili hrbet. Domača občina Koro« ščeva n. pr. je obdržala naprednega žu« pana. Tudi en občinski svetovalcc je na« preden, drugo mesto jc bilo prepuščene SLS, ker so v občinskem odboru napred« njaki napram klerikalcem v razmerju 5:4. Še značilnejša je volitev v sosednji občini Slaptinci. Da bi nc bilo treba vo« iitev, so zahtevali naprednjaki na kom> promisni listi 3 odbornike, klcrikalci v to niso pristali, nego so koncedirali sa« mo 2. Tako je prišlo do bojnega glaso« vanja, pri katerem so naprednjaki dobili 4 zastopnike proti 5 klerikalnim. Tudi za župana je bil izvoljen naprednjak. Svita se torej...
Vsi mestni odbori Orjun!
Došli so veliki znaki za kalpake Peter Capuder
Tkane lesene kolotnrne zavese'
<rouleaux) ln eslinSke kolotnrne oboknice dobavlja točno in solidno ivornlca kolotumib zaves
Anton Bencze i sin
Veliki Bečkerek (Banat).;
Zastopniki se Iščejo. 759
Poslano.*
Mesto odgovora.
Na lažnjive napade zelenenega generala v s Kmetijskem listu«, ki se v me zaganja kakor podrepna muha, bom odgovarjal tedaj, kadar se bo vsemožni gene ral podpisal.
V Zgornji Šiški, 26. julija 1924.
Avgust Korbar, nadučitelj.
Svarilo
Podpisana izjavljam, da nisein plačnica dolgov, katere napravlja moj sin Franc Jakob.
Julijana Jakol*
posestnica,
Devica Marija v Polju.
Preklic
Podpisana Ivan in Rozalija Čebulaf preklicu jeva žaljive besede, ki sva jih 12. t. m. govorila proti zasebnici Frančiški Entor, ter se ji zahvaljujeva, da nama je te žaljivke odpustila.
Zagorje, dne 24. ulija 1024.
Ivan in Rozalija Čebular, hišna posestnika.
Izjava.
Ker me javnost smatra soodgovornim, pisavo " »Slovenskega doma«, čegar članki so več ali manj v protislovju s programom v njegovi prvi številki, sein pretrgal z izdajatelji vse vezi, ki se tičejo sotrudništva in uprave tega lista.
Trbovlje, dne 2(5. julija 1924.
Josip Velkaverh
Kulturni pregled
Stoletnica rojstva Dumasa sina
Aleksander Dumas sin se je rodil dne 28. julija 1824. v Parizu. Njegov oče je bil Aleksander Dumas starejši, sin gene« rala, romanopisec in dramatik. Slovenci Ua poznamo po »Grofu Montc Christu«, "Treh mušketirjih«, «Dvajset let pozne« le" in sličnih romanih. Napisal je celo knjižnico dei, od katerih so gotovi spisi malo vredni, v glavnem pa zasluži naziv literata.
Dumas sin je bil nezakonsko dete, ka« terega je oče priznal pred zakonom šele na njegov pritisk. Svojo literarno kari« jero jc pi.čel razmeroma rano. namreč v svojem 17. letu. Izdal jc knjižico pesmi pod naslovom «Les peches de jeunesse«. Potem je spremljal svojega očeta na po« tovanju po Španiji in severni Afriki. Ko sc jc vrnil v Francijo, se jc poizkusil v očetovem pisateljskem žanru in napisal roman v šestih zvezkih »Avcntures dc quattre femrnes ct d'un perroquet». Z njim ni zbudil nobenega zanimanja. Ko je uvidel svojo brezpiodnost v literatu« ri te vrste, se je odločil za nov pravec. Začel je opisovati svet dvomljivih zon« skih tipov. Značaje je očrtaval ostre, šc«
ge jc slikal brez olepševanja, toda v lahko čitkem slogu. Ker je branil resnič« no moralo svojih junakinj pred vele« mestno pokvarjenostjo in izprijenostjo, so ljudje kmalu postali pozorni na nje« , gova dela. 24 let star pa je ustvaril delo, 1 ki je zadivilo vse sodobnike in mu pri« I neslo ime in slavo prvega borca natura« i lizma: Damo s kamelijami. Glavna ose« i ba tega romana je tuberkulozna demi« j mondka, ki pa razodeva v svojem bitku t in žitku toliko nežnih utripov, da jo lju« j bi in spoštuje vsa okolica. Ta ženska jc i prinesla Dumasu svetoven glas.
eiiib so dela podobne vrste (Le ro« ; rr m d'une h rame, Diane dc Lvs, La vie a vingt ans. La boite dargont), ki so sla« ivo njegove, a imena še bolj utrdila doma | \n v tujin. Kmalu pa se jc vrgel dote« i di1 n ji ron nopisec tudi na dramo. Kolo dramatičnih uspehov je otvorila «Le dc« i m mondr (. in sledil ji jc «Le fils natu« \ rel>. Oba komada sta sijajno prodrla, Hočim jc poznejšo delo «L'ami des fem« j rr.es» totalno propadlo. Dumas jc pisal š^ naprej romane in drame, izdajal je dela pod različnimi psevdonimi in je pi« sal knjige v družbi z drugimi.
V oznejših letih jc začela pisateljeva sila a izvirnost pešati. Pokvarila ga jc p res na tcndcnca., s katero jc hotel po«
| boljševati svoje ljudi, vsled česar so na« j osnovnimi problemi moderne grafične staialc nepremišljene, neutemeljene in ] umetnosti.
! nemogoče situacijc. Vendar so njegova	Izdaja celokupne lirike srtskega pes-
j dela iz prve in moške dobe ohranila či« : nika Vojislava J. Hrfa je izs a te dni v isto vrednost do danes. Verdi je pozneje . Beogradu. Knjiga obsega o20 strani, je
i napravil -Damo s kamelijami® za «Tra« viato»: in kdor ne pozna originala tega tipa. ve zanj vsaj posredno po zaslugi italijanskega komponista. Dumas sin je postal 1. 1875. član fran«
lično tiskana in dobro opremljena ter ! stane 100 Din.
Razstava ruskih Likarjev v Beogradu, i Skupina ruskih slikarjev, ki žive pri nas kot emigranti, prireja te dni v Beogradu
17UUM9 9IU J J/V/-1-«! •• -" -	--------- ,	...... - I----
coskc akademije, umrl pa jc leta 1895. v ; razstavo slik, ki bo trajala od 15. avgu Marlvju poleg Pariza. O njegovi smrti ' so sodili sodobniki, da pomenja za Fran« ,
, cijo tako težko izgubo kakor konec Er«	.	_
j nesta Rcnana. Stvarna presoja tega kar i ki se je 20. t. m. izvajal v Donau^s. hin-je ustvaril, jc njihovo sodbo potrdila.
sta do 20. septembra. Razstavljeni motivi so vzeti iz ruskega in našega življenja. O štnlcerjovem godalnem ki ar efu,
glavnem j genu, poročajo skoro vsi večji nen.-ki li-j sti: «Berliner Tageblatt- jriše, da je ju-i goslovanski ples, drugi del koulpo/.icije,
,	, • .	! poln divje ritmike in proste harmonike,
Dvanajst jugoslov. <Kol<»je l^rn o- P J J	py mcni, da je kvar-
niziral in »strumen!.ral za godbo na P j v	* Uelikega, toda sin,
li-ila kine nik Dravske diviznske oblasti lcl	. ..... . . , -__
dr Jos Čerin v Ljubljani. Prirejena so P^ga talent^ k, z,v, sedaj pri tezno Kola" v lahkem slogu tako da jih bodo "d motivov narodne pesmi ne da M pr, mogle sli ra t i vse naše godbe. - Zunanja;'- pokazal svoje prave zmozr.o,f. oblika ie čedna, tisk razločen, cena nizka, Najnovejše delo slikarja .-Svabin-k.-«. samo 81 Din s poštnino. To zbirko naših Češki slikar Maks Švabinsky jo sedaj za-nacijonalnili plesov toplo priporočamo., poslen s fresko < Žrtev , naročeno za Naroča se pri kapelniku dr. Jos. Čerinuj praški grad. Slika predstavlja žetev na v Ljubljani	i P0Uu, kjer vežejo ženske, izraziti slovan-
Graficna *ola v Osijeku. Grafični ski tipi, snopje. Na nebu kraljuje boginja slikar prof M. 1). Gjurič, ki je pred krat- Ccrera, iz polnega roga druge boginje pa kini dospel iz Rima, je pravkar olvoril se vsipljejo i.rovi čez češko zemljo, v Osijeku tečaj za grafično risanje, ki boj Prva predstava Verdijeve «Aide> na trajal me^-c dni. Namen tečaja, katerega j dunajski «Hohi Warti». Dunajska prva poseda 4o gojencev, je seznanjanje j. i predstava cAide> na prostem je dosegla
nepričakovano dober uspeh. Opera je za-, čela ob osmih zvečer in je končala ob eni ponoči. Obiskalo jo je 15 tisoč poslušalcev. Mascagni in pevci-solisti so bili navdušeno aklamiranL
Pravda radi Pitccinijeve opere *La rondine» na Dunaju. Italijanski komponist g. Puccini je 1. 1920. odstopil dunajskemu Carl-Theatru v uprizoritev opero < La rondine* pod pogojem, da se delo uprizori tekom treh let. Opera v tem času ni prišla na vrsto in sedaj toži skladatelj podjetje za moralno in materijalno zadoščenje. Poleg predpisanih avtorskih pravic zahteva 1 milijardo aK odškodnine ia u'r meljuje zahtevo s tem, da je prišel ob ogromne tantijeme, ker se opera vsled neuprizoritve na Dunaju ni smela izvajati v Ameriki in Skandinaviji, kjer so se interesenti zanimali zanjo.
Novi rektor praškega konservatorija. Profesorski zbor praškega konservatorija je izvolil za rektorja v učnem letu 1924.-1925. skladatelja Jožefa Suka.
Zdravstveno stanje Ferruiia Bu'ani-' ja. o katerem smo poročali, da leži b- !.in, se je v zadnjih dneh omililo. Kom; -list jc zelo utrujen in izčrpan od prci ''n-zivnega dela in mora počivati, dru? ve pa živi ne sicer v sijajnih, a vendar zadovoljivih gmotnih razmerah.
Za novega predsednika ber'in*ktf umetnostne akademije v šolskem leto 1924.-1925. je profesorski zbor izvoli! zna« ne"a slikarja dr. Maksa Liebermanna.
=NedeUa 27. Vil. 1924=
ce vesti
DELA,!, DELAJ, DEKLE PUŠELJC
Gospod Anton Sušnik, v civilu menili). profesor zgodovine, je širši javnosti sedaj še najbolj znan, ker s svojim: cenjenim imenom'krije zbornik lopovščin, ki m ti ie ime * Domoljub®. Kdor pa st; ni pozabil, kaj je bilo pred desetino leti, tudi ve, da so gospod Susnik pisali skupaj z gosp. Šara bonom ^Balkansko vojsko® in «Svetovno vojsko®, slovensko izdajo k. u. k. Kriegsalbu-mov.
Gospod Jožef Gostinčar sicer ne znajo tako dobro pisati, so pa vseeno bili pred desetimi leti odgovorni uredm,< '..-Slcvenca;, seveda, v tem svojstvu tudi državni poslanec. Dano« so samo « narodni poslanec^.
Pa. so gospod Jožef Gostinčar avan-/irali med 1011. in 10-24. iu so že leta 1019. bili v Jugoslaviji za ministra. Ne dolgo bili so pa vendarle.
Nič čudnega, da so tudi gospod Susnik želeli ministrova t i, ko že- znajo ministri™ t i.
Za zadnji torek so z vso gotovostjo pričakovali svojega imenovanja, Prošli torek ji; namreč bil vremenski .kritični dan prvega reda®, odločilni dan cosp. Jovanoviča. Tudi gosp. Jovanovič se jc nekaj obotavljal, obotavljal • • •'	. „ , .,
Za pozno popoldne jo ze bilo vse pripravljeno. V hotelu «Petrograd® v Beogradu ložirata oba gospoda, Sušnik in Gostinčar. Gostinčar je pripravil novemu ministrskemu kolegi lep. dehteč pušeljc. Celih 80 Din je «kogtau®, ma rišeta pa še ekstra 30 Din. Zato bo pa tudi veselje veliko, ko pride Susnik zvečer domov kot minister in mu bo starejši tovariš ganjeno izročil lep, lep zelen pušeljc! Toda regiment po cesti "Te, moj fantič se pa nič ne spozna. Oj dekle, kaj s' tak žalostno? Kaj mi je. nič mi ni, me srček boli!
Deset let Ze stavijo na «ta fovš karta*, ti gospodje, pa še deset let bodo. uotem iih morda sreča pamet. 1 *	M. A. C.
izdana tiralica, ker je pobegnil iz Vukovar«.
* .skrlatmka in tiJus v Splitu. Listi poročajo, da se v Splitu silno razširja škr-latinka, ki je okužila že tudi okolico. Razen škriatinke pa je tudi že n^kaj slučajev tifusa.
i * V Preknuirju se jc po raznih selih pripetilo v zadirih časih več vlomov in
angiesKe vujne	— - ------------ tatvin. Kot krivca zasledujejo okrog
v glavnem že določen. Svečani sprejem se let ptarega Martina Budja iz Morovcev. vrši v pristanišču Gruž pri Dubrovniku ki je sumijiv tudi. da je vlomU v cerkev
__ *	------urnrnn n. i?*-«—-
Bauer Ivan Kogoza, Peter Schild in Ivan j DaaeB 27. KlliO	IlMj aSiSkl dVOr PaneS 2?-
Horvat. Proti Bogomiru Hermanu je bila --—	^^
mače svile in nogavice, oboje vezeno v narodnih motivih in lepo vazo. Vse to so izdelali dijaki sami. Izletniki so zadiv-]jeu; nad lepoto našrga Bleda.
* Angleško brodovje v našem morju. Program svečanosti ob priliki prihodu tngfeške vojne mornarice v Dubrovnik je
*	Promocije. Za doktorja vsega zdravilstva sta bila promovirana: na graškem vseučilišču g. Milan Perko, sin višjega železniškega uradnika g. Bernarda Per-ka, na dunajskem vseučilišču pa g. Igor Franko, sin pokojnega goriškega odvetnika dr. Alojzija Franka. Na zagrebški univerzi pa je dne 24. t. m. g. Robert Murmayer iz Ljubljane promoviral za
' magistra farmacije.
*	Izpremembe v poštni službi. V področju ljubljanske poštne direkcije so imenovani: za starešino poštnega urada v Rimskih toplicah uradnica Roza Meglic, doslej v Mariboru 2; pri poštnem uradu Maribor 2 za uradnika Ivan Rakovec, doslej v Ljubljani 1; pri poštnem uradu Sv. Lenart v Slovenskih goricah za uradnica Marija Franko, doslej v Mariboru; bivši poštar Kristijan Jeglič za uradnika 4. skupine II. kategorije pri poštnem uradu v Ptuju; Toma Golobic za poštnega poslovalca pri poštnem uradu pri Sv. Be-uediktu. — Premeščeni so uradniki: Fran Ambrožič iz Št. Ruperta pri Mokronogu v Trebnje; Fran Šalehar, Leopold Rihard, Anton Kroflič in Viljem Pupis — vsi iz Ljubljane k glavnemu poštnemu uradu v Beogradu; Fran Fludernik iz Cerne pri Prevaljah na Pragersko ter Brigita Berlai. Sz Mirne k poštnemu uradu v Ljubnem.
*	Razpis službe. Ravnateljstvo splošne oolnice v Ljubljani razpisuje mesto upravnega vežbenika s predpisano kvalifikacijo za°II. uradniško kategorijo. Prošnje je vložiti do 15. avgusta. Vse priloge je priložiti originalu in prepisu. Enako službe-jio mesto je razpisano pri vodstvu sploš- ln ne bolnice v Mariboru s terminom do —
dne 31. julija. Istega dne zvečer bo ofici-jeln.a večerja v kraljevem dvoru v Dubrovniku. Dne 1. avgusta si gostje ogledajo znamenitosti mesta, na večerjo pa so povabljeni v pomorsko vojno akademijo. Dan 2. avgusta je rezerviran za prireditve tujih gostov; 3. avgusta se vrše i?, leti v okolico, zvečer koncert muzike kra Ijeve garde v oficirskem domu, kjer se priredi tovariški večer; dne 4. avgusta odhod angleških gostov. Tekom slavnostnih dneh se bodo priredile tudi razne druge svečanosti, sportske tekme, javno zabave in koncerti.
*	Nova podružnica Kmetijske družbe. V Veliki Loki na Dolenjskem se je te dni ustanovila podružnica Kmetijsko družbe v Ljubljani.
*	Artiljerijska podoiicirska šola v Mariboru sprejme s 1. oktobrom letos 200 mladeničev za gojence. Prošnje za^ sprejem je treba poslati nakasueje do 15. septembra preko pristojnih vojnih okrožij ali neposredno kor-andantu II. artilerijske podoficirske šole v Mariboru. Natančnejše informacije se dobe pri vsaki občini kakor tudi pri vsaki vojni komandi. Vsi prijavljeni kandidati morajo biti 25. septembra v Mariboru v vojašnici vojvode Putnika v Stritarjevi ulici kjer se bo vršil zdravniški pregled. Za vožnjo v Maribor kakor tudi v slučaju nesprejema za vožnjo iz Maribora dobi vsak kandidat brezplačni vozni listek.
*	Poziv na lastnike vrtov, nasadov iu cvetličarje v Sloveniji. -Jadranska Stražam priredi 2. in 3. avgusta t. 1. mornariške dneve na Bledu. Točka obsežnega programa je tudi cvetlični korzo ua jezeru. Ker potrebujemo v svrho okrasitve čolnov mnogo cvetlic in zelenja, obračamo se na vse lastnike vrtov, nasadov in posebno na cvetličarje z vljudno prošnjo, da darujejo cvetlice in zelenje v kolikor večji množini in dokumentirajo s tem svoj patriotizem in ljubezen do vladarske hiše. Imena vseh darovalev objavimo v časopisih. S posebno prošnjo se obračamo na Maribor. Darovalci izven Ljubljane naj blagovolijo poslati svoje prispevke naravnost na občinski urad Bled, oni iz Ljubljane in okolice pa na glavni odbor cjadranske Straže., Turjaški trg 3, II. nadstr. do petka dopoldne, ker se popoldne s prvini vlakom prepeljejo na Bled. Vnaprej se zahvaljuje glavni odbor cjadranske Straže:* v Ljubljani.
*	Baron Egger in nemško uradovanje slovenskega župnika. Iz Maribora nam poročajo: Poročali smo kot kronisti, da je
I*YA MARA Mož e Sibile
v glavnih vlogah Lya Mara, Carl Anen.
Predstave ob delavnikih ob pol 5., pol 8. in 9. uri — pol 11., 3., pol 5., 6„ pol 8. in 9. uri
Ob nedeljah ol>
je sumljiv tudi. da je I v Crenševcih. Ukradel je tamkaj mou-| štranco in kelih. V kolikor smo mogli izvedeti, prodaja tat ponekod večjo maso zlata, odiiosno srebra, ne da bi materijal popreje pokazal. Pričakovati pa je. da bo nevarni človek padel kmalu v roke pravice, ker so mu orožniki že na sledu.
*	Avto zsorel. Iz Rume se je te dni nv ki Leon Steiner z avtomobilom peljal v Novi Sad. Blizu Iriga je začutil močan duh po bencinu in je na to opozoril šoferja. Ko se je ta obrnil, je že opazil plamen in zavrl avto. nakar sta oba hitro skočila iz voza. V tem trenutku je plamen objel avto, ki je popolnoma zgorel. Avte je bil zavarovan.
*	Račun brez kremarja. Zagrebškemu dr.-~vnemu pravdnišHu je bil izročen leta 1901. rojeui Franc J. >- Vrhnike. Pred par dnevi je dopotoval v Zagreb, odšel v bar, kjer se je napil, potem je pa naročil avto in se odpeljal preko Celja v Ljub-lj i in nazaj v Zagreb. Ko bi moral plačati šoferju 546'l dinarjev, je izjavil, da nima niti ficka v žepu, da je nekaj čez 20CO dinarjev, kolikor je še imel. med potoma zapravil in ostal brez denarja! Br-zojavil je bratu, da bi mu poslal denar, ali ta ni imel smisla za plačevanje Fran-covih avantur in tako je prišel Franc v zapor.
*	Rekord v brzini. Eldridge, znameniti voznik iz Brooklanda v Angliji, ki je dne 2\ julija t. 1. na tekniovališču v Saltbur-uo dosegel z Fiat-avtom svetovni rekord v brzini (v 6 sekundah 1 kilometer) se je udeležil dne 6. julija t. 1. tekme v Arpajo-nu, kjer se mu je posrečilo, popraviti svoj las'ni rekord. S Fiat-avtom je ta angleški rekordist prevalil v eni uri 236.314 km, dočim je Thomas dosegel na Delagu 2S).548 km na uro. Ta rekord pomeni za tovarno Fiat velik uspeh in kaže tudi znaten napredek njsne konstrukcije. (4820)
Medved zaradi postopanja in Janez doljubov na novo pobreško pokopališč Lampe zaradi beraLja^n nadlegovanja kjer naj morda ob*na zgradi Pleten
pasantov na ulici.
u_ V druščino malopridnih moških
elementov jc zašla lSdctna Zofija T. z Gline; ušla je pred nekaj dnevi od svo* jih staršev. Mudila se jc nekaj časa šc v Ljubljani, nato pa sc jc navezala brž* konc na nekega lažitrgovca italijanske* ga pokoljenja in odšla čez mejo. Mora* 'a pa sc jc ;>evcda kmalu vrniti, a jc kma iu zopet izginila in je ni mogoče izslediti.
rokavice, vsakovrstne, nogavice, svilene flor v vseh
barvah, parfumi, francoski in drugi, ~	puder Coty Uouhijrant ter
fse drugo se dobi uamesto Iiunajska cesta. 12 (O. Bračbo) sedaj 1118'a II
v Šelenburgovi ulici št. 3
modno trgouina Srečko Vršili.
Danes v nedeljo 27. julija vsi na šentjakobski se;em
na vojaškem strelišču na
Dolenjski cesti. 3ms,
Iz Ljubljane
u— Zanimanje za letošnji velesejem
vlada po dosedanjih poročilih v vseh krajih naše države in obeta biti poset ze* lo mnogobrojen. Slovenec bo svojo go* stoljubnost izkazal bratu Srbu in Hrva* lutaju. ruiumu smu n.ui luuiuji,, Jt tu, sprejeli bomo v svoje osredje vrle bil baron Egger iz Zgornje Sv. Kungote! Bosance in llercegovce, Dalmatincc, Su
.	*,	i. ,n f .i_____ - i , . v ___ J::___ M .... Jnn.... ^...n.	R-in-ltclfi
jju uiuuil	oguilijo »-'v. liuagvit	i.« i . —1	- --. ----------------
pri Mariboru dne 18. februarja t. 1. ob-; madijce, Macedoncc, Srcmce, Banatskc sojen od okrožnega sodišča v Mariboru i Švabc, skratka cvet pridobitnega sveta na 11 dni strogega zapora, ker je vozil 6 Jugoslavije. Pa ne samo trgovci so pri* svojim avtomobilom tako neprevidno, da | javili mnogobrojen poset na velesejem, je skoraj smrtuo poškodoval hlapca Fran-; tudi drugi sloji sc — kakor se nam po* četa Grosa. Radi tega poročila se je pri-' roča — prigiašajo v velikem številu, da šel baron Eger kregat v naše mariborski, j si ogledajo Ljubljanski velesejem, ki uredništvo in nas stavil nekako na od-' iina že velik rcnome po državi in da zve* govor, da smo prinesli zgornjo notico, žejo s tem izlet v prirodo naše krasne češ da sodba mariborskega okrožnega so- Slovenije. Prosimo vse Ljubljančane, ki
s— __: t ... i---_ : _____i:—„—	,)„	:..... ! ^ ..	r, 7nnln7!iiv3 nrp
dišča še nikakor ni cveljavna®, ker da se bo pritožil, saj je vendar izključeno, da bi se moglo obsodili njega, barona. Stol sedmorice pa je zavrnil baronovo ničnostno pritožbo; sodba mariborskega okrožnega sodišča je postala pravomočna in zato je dobil baron poziv, da odsluži svojo
Iz Celja
e— Dograditev električnega omrežja.
Ker se je pošiljatev nadaljnjega električnega materijala z Dunaja zakasnela, bodo dela na prenovljenem električnem omrežju končana najbrž šele do konca avgusta. Obločnice bodo postavljene na vseli ulicah in bodo nudile mestu uprav razkošno razsvetljavo.
e— XV. redni letni občni zbor »Trgovskega društva v Celju« sc jc vršil dne 8. julija ob povoljni udeležbi članstva. Zborovanje jc otvoril predsednik g. Zupančič, Iz obširnega tajniškega poročila posnemamo, da jo delovanje društva vsled splošne go«i>odarske krizo znatno nazadovalo. Društvo šteje 76 članov ter je imelo v zadnjem poslovnem letu 6 od-borovih sej ir eno zborovanje. V glavnem je društvo delovalo za primemo ureditev Jpedicijskih tarifo v, za prevzem zastopstva zavarovalne družbe »Triglav, za posredovanje carinenja poštnih zavitkov v čezurnem času, za odpravo krošnjar-stva iu pričelo akcijo za zidanje Trgovskega doma v Celju, ki je vzbudila med celjskim trgovskim svetom posebno živo zanimanje. Vse to delo jc deloma uspešno končano, deloma je še v teku. Za v ledoče jc občni zbor sklenil, da se prične s prirejanjem ekskurzij, ustanavljanjem poučnih tečajev, podružnic na deželi, knjižnic, z ureditvijo posredovalnice za službe, s propagandnim delom za zidanje »Trgovskega doma< itd. Blaga j-nikovo poročila izkazuje v 1. 1923.-1924. prebitek 10.235.41 Din. S prenosom premoženja iz društvenega leta 1922./1928. v znesku 9.389.60 Din. znaša skupno društveno premoženje 19.ti25.0l Din. Pri volitvah jc bil izvoljen po večini stari odbor z g. Zupančičem na čelu. Prihodnje leto poteče 20 let. od kar se je ined slovenskimi trgovskimi sotrndniki rodila misel ustanoviti »Slovensko trgovsko društvo«. Društvo ie bilo zlasti radi svojega narodnega delovanja stalno izpostavljeno razpustu. Velika njegova zasluga je, da je vzgojevalo svoje člane na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju ter s tem ustvarilo temelj zdravega narodnega gospodarstva. Za proslavo 20 letnice se 'V sklenilo začeti že sedaj predpripravami in se je to delo pove- j
1. septembra.
* Tz policijske službe. Upokojeni rav-	, " T .. , ~ „ .. T
, * . .. , ,„.. r.,„„ v;„l- ,»	«Die Richtigkeit der Grunde vvird vom
liateli pomožnih uradov tran Fink je re-	. T
, .. . • - ____ „„ „„„„. .... ,..,-,mfeli-	furstbischoflirhen Pfarramte beslatigt und
aktiviran m imenovan zopet za lavnatelj,.	, . ,,
- ., j „„: „„>:„,-ici,,-	das Ausuchen befurwortet». Knezoskom-
pomozmh uradov pri policijski dnekciji,	. _ . ..	.. .
J . ... .	ski zupni urad v Zgornji Kungoti, dne
V »Smrtna kosa. V Zagrebu je v petek! ™ 1924.. Frančišek Magdič, žup-nmrla gospa Draga Svetina, roj. Orožen,1 ^ • Ne le da je po ustavi, ki jo sedaj soproga višjega revidenta drž. železnic, P™a tudi dr. Korošec, prepovedano pr zagrebški direkciji. Truplo pokojnice j uradom «™dovati v drugem kakor drzav-■repeljejo v njeno rojstno mesto v Kam- j nem jeziku, je to zupnikovo postopanje nji- kjer bo pogreb- v ponedeljek do 23 ohmeme kraie z narodnostnem m dr-
imajo za čas velesejma razpoložljiva pre nočišča, da to nemudoma javijo sejm* skemu uradu.
u— Nova imeaa ljubljanskih gimnazij. s preui>ui)i;»».i«"i >" ™ Ker so sc na dosedanji realni gimnaziji ■ rili» novoizvoljenemu odboru. S slovenskim in nemškim učnim jezikom	t ^gvjbora
opustili nemški razredi, je posta'o nje
** * ■ 1	Usoda grobov slovenskih rodo.iu
Staro mariborsko mestno pokopali
to je oocu oaron poziv, aa oosuizi svujo upuauu ucuisivi imuui, jv i>uji« "i-kazeu. Razumljivo je, da mu ne diši ričel ime značaju zavoda neprimerno. Zato je ; to je zaprosil — seveda v nemščini ministrstvo prosvete odredilo, da nuj
gimnazija na Poljanski cesti; III. drž. realna gimnazija, t. j. dosedanja realna gimnazija s slovenskim in nemškim uč* nim jezikom v Beethovnovi ulici, odnos* r.o na Vrtači.
u— Neimenovani Sokol iz Trsta jc da> roval za Tabor 10 lir. u— Mestni magistrat razpisuje odda*
... u,	... ......... f,"*"«!""'.!*- jo ključavničarskih in pleskarskih dei za
za obmejne kraje z narodnostnega iu dr- popravo mestne klavnice ua Mesarski
šče, na katerem že več let ne pokopuje-10 izvzemši grobnic, se bliža svojemu koncu. Prihodnje let-o bo moral novi občinski svet odločiti o njegovi usodi. V načrtu je sprememba v park. kar bi bilo pač najumestnejše. Odvisno je seveda od sporazuma med občino in kapitljem. Po- • sobno kočljivo je vprašanje, kdo ho pri- 1 šel v lafkt "številnih dragocenih spomenikov, ki predstavljajo ogromno milijonsko premoženje. Zi to usodo n."riixtrsk
nokopališča )'•
zvedela tudi ^0-letua
_____^________ _________________ r r____ _____________ _ __________ .,erka tu pokopanega rodoljuba dr. Ma-
žavnega'stališča skrajno obsojanja vred- , cesti. Proračuni, incrc iu podrobnosti : -ije Prologa, ki živi v Radgoni m v; tn 110; ljudstvo ima namreč občutek, da st so na razpolago v mestnem gospodar* , eden
poldne.
* Učiteljski kongres v Dubrovniku. —
Kakor smo že poročali, se prihodnji mesec vrši v Dubrovniku kongres delegato\ Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. Za udeležnike kongresa je dovoljena če-trtinska vozna ceua na vseh državnih železnicah ter na ladjah Jadranske plovid-be od Sušaka in od Ukinja do Gruža pri Dubrovniku.
,.	, *. „„ i .	;	uuruillih t r. reit-H suiniio iiuiiusru- ^-'•i *	j'- •1 — -------
" Kraljev protektorat nad os osk.m , fn y	^ .,:,adnf bo5nicj e	n„ ju /:l naioricinalnc:ša razvedri',
strelskim društvom Kakor avlja.^ «	, se ho izvr5tno olupovo vino i
Osijeka. je kralj Aleksander prevzel po- | ^ ,J.; _______.. —v„ Tr .n V •/ . . -rl	„h nono!dne
kroviteljstvo nad proslavo 140 letnice ob-
ilo; ljudstvo ima namreč oDCUleK, da s«. [ so na razpo:agu v umukoti1«""- j icutsu pisa,;.	-...... .......— .
doseže še tudi sedaj z nemščino več ka- skera uradu vsak dan od S do 14. ure. i dvigne primerno akeijo. i-t n shrani lepi kor s slovenščino, kajti dejstvo je, da še I Ponudbe jc vložiti do 30. julija ob 10.	u, ,1,-. .-a ustanov,teln in
gospod baron ni nastopil kazni in se sa-; uri dopuldne v mestnem gospodarbkem
Slovenski Čitalnici na
mavzolej za naše velmože, ki običajno umirajo brez premoženja.
a_' Z;,goreten slučaj. Neki živinski tr-o-ovec se je pred dnevi v Mariboru vozil z izvoščekom Karlom Vidmajerjem in io med pot.jo na dosedaj še nepojasnen i><-čin izgubil svojo suknjo. Obdolžil jc h-vosčka. ki je znan kot j>oštenjak, da si r on prisvojil suknjo ter ga naznanil sodi šču. Pri sodni razpravi je bil Vidmajer
tudi res oproščen, ker dotični trgov.. sam ni vedel povedati, kje kdaj in na kak način M) prišel ob suknjo. Mogoče, da K alkohol vzrok ta-jinstvene izgube suknje.
a— Pazite na tuice. V Mariboru ima realitetno pisarno neki Nemec iz južne Tirolske. Te dni je kupil hišo v Gosposki ulici, iz hiše hoče pregnati slovenskem-i trgovca s tem, da mu je neprimerno zvi šal naročnino. O tem bo itak sklepalo -razsodišče, oblasti pa opozarjamo, da inozemeem še vedno prepovedan nakup nepremičnin v obmejnem pasu, torej t ud v Mariboru. Logično ie zato tudi nedo pustno, da ima inozemec realitetno po sredovalnico in tako kontrolo nad vsen prometom nepremičnin ob meji.
a_ V Krčevini je klerikalna lista g.
Jankreta razveljavljena, ker so imeli na kandidatni listi ponarejene podpise. Iu občinskih volitvah bosta tekmovali v:. 7mago samo dve listi: napredno - go.-p-daska in socijalistična.
Iz Primorja
*	Promocija Solkanca na Dunaju. Tc dni je promoviral na Dunaju za doktorja vsesa zdravilstva g. Igor Franko, doma iz Solkana pri Gorici. Naše iskrene čestitke.	, ....
*	Dva slovenska patra frančiškana na
Sv Gori pri Gorici. Na Sv. Gori pri Gorici sta sc stalno naselila dva patra frančiškana slovenske narodnosti, g. Sofronu
in o. Rupert.	. .
» Smrtna kosa. V Reški dolini je umrla 21 t m. v cvetoči dobi 23 let ga. Lea Orahorjeva. Pokojnica je bila hčerka znanega narodnjaka g. Antona Faturja; trgovca in posestnika na Premu. Me. ljudstvom jc bila gospa iako priljubljena, kar sc je posebno pokazalo pri pogrebu. Zadnje poti pokojnice so se udeležile velike množice ljudstva in na pokopališču jc ob odprtem grobu pelo pevsko društvo iz Ilirske Bistrice. Večen mir njeni plemeniti duši, preostalim pa
naše sožalje.
4 Davek na zemljiški dohodek v milanski pokrajini. Dne 16. iuliia so v Trstu zborovali zastopniki agrarnih organizacij furlanske pokrajine in rcprezeii-tanti finančnega oblastva. Obravnavali mj vprašanje davka na zemljiški dohodek ter sklenili, da sc dovoli sežanskemu in komenskemu okraju ter občinam Nabrcžina. Slivno, Šempolaj, Mavhinjc Opatjc selo iu delu Devina desetodstot-no skrčenje napovedane površine. Travniki ki dajejo seno samo enkrat na leto še sploh ne bodo vpoštevali na zemljo ki daje poljedelski dohodek. Istotako se bedo smatrala za neobdavčljiva posestva, ki so podvržena kakršnemuko:-agrarnemu izboljšanju.
*	Možgane si je pretresel 63-letni kam-. nosek Lud. Pelarin iz Colognc pri Trstu. ; Popravljal je kameniti obok pri nekih
v rutih in stal na tri metre visoki lestvi kjer ga je napadla slabost. V omedlcvic je telebnil na tla ter si pri tem natrl lobanjo in pretresel možgane.
*	Prireditev v Krvavem potoku (Istra). V nedeljo, 20. t. ni., se je vršila v istran-,ki vasi Krvavi potok ljudska veselic« ki jc razveseljivo dobro uspela. Tekmovalo ie osem pevskih društev, ki so nastopila /. zbori najboljših slovenskih skladateljev.
*	Izbrisani likvidatorji. Vsled skiepn kraljevega tribunaia v Gorici so izbrisani kot likvidatorji stavbene zadrege M1-
ren-&.vodnic, dr. Bobič. Vižintin in tovariši. Pogodbe, sklenjene ž njimi, so nezakonite iu neveljavne.
*	\vtr.mohilska zveza Trst-Barkovlh Mirtunar-Grlhm posluje redno v poletnih
O I -------- ---------1 -------- — - --- '
mozavestno sprehaja po, Zgornji Sv. Kun-: uradu, g-"i. Očividuo je torej morala imeti v! u— Na šentiakobski sejem danes, v nemščini spisana in v nemščini od žup- nedeljo, na senčnatem vojaškem stre i* nega urada uradno potrjena prošnja šču na Dolenjski cesti opozarjamo se
(ivigue i«iii:<->!.<> .......................-I - i \j,rttmar-lsrinm posiuie twiw v
-p-menik Citalniorera ustanovitelja in ; alesccih. Avtomobili odhajajo iz Trsta i velezaslužnega. prvob,.ritelja slovenske ' (port-lci di chiozza) ob delavnikih od dc-narodno misli :li M:.tiic Preloja. Ona	naorci. ob nedeljah in praznikih
- , . n :;„,.„ i.-...,ii svojo odvetniško pisarno. Lansko leto je stoja strelskega društva v Osijeku. Kralj; _ J	___^	,
i>o osebno prisostvoval svečanosti, ki se vrši v dneh 7. do 9. avgusta. Kralj je tuli dovolil, da se društvo odslej imenuje (Osiješko strelsko društvo kralja Aleksandra*.
* Gimnazijci iz velesa pri kraljici Mariji. Včeraj so prispeli na Bled dijaki iz Velesa. Njih izlet je prva večja ekskur-iv dijakov iz Južne Srbije. Potovali so preko Niša. Negotina, Beogradu, Zeniuna, /.agreba v Slovenijo in prispeli včeraj na Kraljevski Bled. Bili so od blejskega župana g. Tomca izredno ljubezujivo sprejeti. Priredil jim jc skupno kosilo, ilbiskali so tudi dvor in sc jioklonili kraliicL kaleri so izročili Jiušuliieo iz do-
. enkrat narodno občinstvo, da se ga ude* •'r. Petek smrtro nouesre- 'cži v čim nc.jveč cm številu. Preskrbljc«
:......' 'a, to*
olupovo vino i/n^d i je imel nekoliko let v Zagrebu Trančc. Začetek ob 3. uri popoldne.
u— Polici'ske prijave. Od petka na
]uspeh!
Odvetnik
tek.
j ma ter še dve ostali hčerki živijo v ; skromnih razmerah, tako da ne morejo j iiiaterijalno skrbeti za spomin zaslužnega I očeta. Uverjeni smo. tla bo slovenska 1 ;avno6t pravočasno ukrenila potrebno, da -e prenesejo kosti ni spnneniki v«eb ro-
sete ure naprej, ob nedeljah in praznikih pa žc od osme ure zjutrai.
| Lastnik in izdajatelj Koniorrij c3utra>. Odgovorni uredr"- Fr. Brozovi-.
I Tisk Delniške tiskarne, d. d. v I." ' Ijani.
Vremensko
UJUiUU. UCIli^AU JtlU Jt I	—	- ------ -	■ J--------'	_ !
zaradi neke afere s svojimi klijenti prišel soboto so bili prijavljeni po'ieiji sledeči v sodno preiskavo. Kmalu so se začeli j slučaji: 1 tatvina, 1 p-estopek ka'jenja j opažati ua ujem znaki duševne bolezui, nočnega miru. 7 prestopkov cestncca po* • vsled česar je bil dr. Petek poslan na j licijskcua reda, 2 prestopka prekorače* op: ::ovanje v blaznico Stenjevec. Te dni je I nia policiiskc ure, 2 prestopka pasjega • n- ~ iz blaznice pobegnil ter se z vlakom , kontumaca, 2 prestopka razgrajanja. 1 : odpeljal v Zagreb. Blizu zagrebškega ko- j poneverba, 1 prestopek nedostojnega vc ; lodvora je skočil z vlaka, pri padcu pa je; denia, 1 prestopek v zglašcvalnih pred* prišel pod kolo, ki mu je levo nogo pod fpisih in 2 obrtnega reda. k-1 nom odrezalo, desno pa popolnoma ! u— Aretacije. V noči na soboto ic bil zdrobilo in razmes^-ilo. Ponesrečenec je aretiran neki Peter Sterniša zaradi tat* bil prepeljan v bolnico, kjer je kmalu vine različnih predmetov. Nadalje ic pa* nato umrl.
Aretacija komunistov
Ljubljana 26 ;uliia 1924
poročilo
I.itibl.ana -JW nad mor-em
Krai opnzOTRnia
ob
Ljubljana . I.jubliana . Ljiihliaua . /a?rel) . . Beograd . Dunaj . . 1'raga . . Inomost
14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zracu'. tlak
Zračoa temperatura
7»4 9 762 4 76JO
761 7
12 0 23 2 183
110
Veter
Ublačuo O—IO
puli« vine mm
vzhod brezvetra
jugozap.
oblačno del. oblač.
več. jasno
30
50
vine različnih predmetov. Nadalje ic pa*	y Ljubljani baroir.etet nižji temocr. nižj
I del v roke varnostnim organom Jakob	.
Osijeku V Traun zaradi poneverbe. Josip V. zaradi	Dunajska vremenska napoved za ne-
•	v	I...... •	......... . \ i.e- Večinoma 11' islio
* Aretacija komunistov v iisijeku. » i™ ijuui pioum.	-
Osijeku so bili predvčerajšnjim zaradi lahke telesne poškodbe, Mariia kralj za- j deljo: >cven: .• Aipc komunistične proimirandc aretirani Josipi radi izvrševanja tajne orostituciic. Ivan vreme s DaUavuumi
Večinoma nejasno pada vinajuL hladno. ;cvcroza-
Solnce vzhaja ob 4-32. zahaja ob 19 39
padni vetrovi. Vzhodne in južne Alpi Neenako oblačno, hlad lo.
«JUTRO» št. 176 ©
V zračnih višavali
Poročila o naporih, ki so jili morali I prestati raziskovalci Mont Everesta, je ves svet zasledoval z velikim zanimanjem. Kakor znano, se jc tudi letošnji poskus Angležev, da bi zasadili angleško zastavo na vrh najvišje gore na svetu, izjalovil.
2e precej časa jc znanost v glavnem po izsledkih aeronavtikc poučena o lastnostih zemeljskega ozračja v višini 9 km nad zemljo in več. Izvidni zrakoplovi s potniki, ki se niso ustrašili redkega zraka, in z registrirnimi aparati so se povzpeli celo v trikrat večje višine kakor ic Mont Evcrest. Seveda tudi ta nebotič-na višina ne pomeni nič v primeri z velikostjo zemeljskega premera, ki znaša 12.000 km, kajti vzpetina Everesta nad zemeljsko oblo je jedva tolikšna kakor prašek debeline O.lm/m na površju oranže.
Bolj zanimivo kakor vprašanje, kako ie ozračje v nam dostopnih višinah, pa je problem atmosfere v višjih legah.
Dva oxfordska fizika, Lindemann in Dobson sta nedavno podala povsem 110-\a in docela nepričakovana razkritja. Seveda se nista osebno podala tja gor v zračne višave, da bi na licu mesta pro-učila življenske pogoje in fizikalne lastnosti atmosfere. Poslužila sta se marveč podatkov, ki so jih tekom zadnjih let nabrali observatoriji pri opazovanju mete-orov in utrinkov. S pomočjo istočasnega opazovanja tneteorov na različnih, med seboj oddaljenih opazovališčih se Ja iz poti meteorov med zvezdami stalnicami in planeti precej natančno dognati njihova višina. Takoso astronomi izračunali, da se rneteori, ki so kakor znano kovinski drobci prišedši iz bajnih daljav v naše ozračje, kjer se vsled drg-nenja ob zrak segrejejo iu zažare, da se torej ti drobci pojavijo v višini povprečno 90 do 160 kilometrov nad zemljo. Njihova hitrost je tudi precej izpremcnljiva in se giblje med 10 do 150 km na sekundo, njihov sijaj, ki navadno jedva doseže svetlost zvezd sedmega reda, prekaša včasih celo luninega.
Evo torej rezultatov, ki' sta jih dosegla angleška učenjaka na podlagi zakona o izžarevanju in računskega razmerja med toploto in vidnostjo meteorov: 1. gostota zraka v velikih višinah daleko ni i.iko majhna, kakor se je dozdaj mislilo. Tako se je trdilo, da je v višini 150 km (Hkratna višina Alt. Everesta!) zračni pritisk 4 milijonkrat manjši od ene atmosfere. Lindemann in Dobson pa pravita. da .ie najmanj tisočkrat večji, torej le 4000krat manjši kakor nu tleh. 2. Kar se tiče zračne toplote v višinah meteorjev, je rezultat, ki sta ga našla oxford-ska fizika, šc mnogo bolj presenetljiv; dozdaj se je kot neovrgljivo smatralo, da se temperatura zraka zmanjšuje, čeprav počasi, čirn više prediramo v ozračje. Lindemann in Dobsou pu pravita, da ie toplota zraka v višini 12 km 50 stopinj ped ničlo, nasprotno pa se že v višini 50 km dvigne nu 27 stopinj C nad ničlo, torej vlada tam gori najlepša poletna temperatura!
Seveda jc ta najnovejša teza o.vford-skih učenjakov samo več ali manj verjetna, razvila-pa se bo o n.iej še vroča diskusija.
Kako se ustavi avto
V nekem ameriškem listu čitamo pri« godbico, o kateri sveto zatrjujejo, da je resnična, čeprav je gotovo lc ena izmed številnih ameriških «rac». Podajamo pa ic vseeno v zabavo svojim čitatcljcm. !ivo jc:
Na divjem zapadu Severne Amerike, 4loboko v pragozdu, je živel dolga leta traper, lovil divjačino, prodajal kožulio« vino in se tako preživljal. Redko kdaj ie videl drugega človeka kot edino kup« ca velike trgovske tvrdkc iz najbližjega mesta, s katerim je kar na mestu skic« nil kupčijo, to je zamenjal kožuhovino in meso divjačine za potrebščine kakor konserve, pijačo, strelivo in druge stvari,
jih potrebuje traper na divjem zapa«
du, denar pa jc potom kupca nalagal v banki.
Tako jc teklo leto in dan. No, pola* goma pa se je lc naveličal tega enolične* ga življenja. Zahotelo se mu je ljudi in rad bi zopet občeval z izobraženci. Le* pega dne jc izvedel lovec svoj načrt, za« pil svojo bločnico in se odpeljal z vo= zom in konjem, edinim premičnim imet* jem. v mesto, mnogo ur daleč. Šef tvrd« kc, kateri jc prodajal kožuhovino, ga je sam sprejel in vodil po trgovini. Kako je gledal mož iz pustinje, kako se je vse izpremenilo, odkar je vrgel puško na ra« mo in šel v samoto. Telefon, brezžični brzojav, letala, motorna kolesa, avtomo« bili in druge novotarijc so ga popolno« ma zbegale, posebno avto. Trgovec, ki mu je bral željo na očeh. jc povabil lovca v svoj elegantni zasebni avto, ki ria jc sam vodil. Med vožnjo jc razlagal traperju, ki jc hotel vse videti in vedeti, mehanizem, mu je razkazal razna priti« kala in hitrosti, dokler ni drvel stroj po cesti, da jc možakarju iz pragozda kar sapa zastajala. Ni čuda, da jc ne preveč vešči šofer izgubil vodstvo nad vozom in sc je avto z vso silo zaletel v drevo ob cesti, kjer se jc vožnja seveda nehala. S silnim sunkom se jc ustavilo vozilo, oba človeka pa sta zletela iz njega v ve« likem loku na niivo kraj ceste, k sreči na mehko zemljo in brez resnih po« škodb. Ko si je traper nekoliko oporno« gel od strahu in videl trgovca zdravega poleg sebe, je bilo njegovo prvo vpra« šanje: «Povejte mi, prosim vas, kako pa ustavite voz, kadar ni nobenega drevc« sa blizu N>
Liubavna drama v tržaškem hotelu
Velika mesta imajo velike dogodke, ti pa svojo stalno publiko, ki preži nanje vedno radovedna in lačna. Tržačani se že tri dni pitajo z rozinami ljubavne tragedije v hotelu «Continental», ki se je odigrala v sredo zjutraj med deseto in enajsto uro.
18. julija sta se pripeljala v Trst mlada, elegantna daina in resen gospod. Nastanila sta se v prilično znanem hotelu «Continental» ter se vpisala za zakonska Fautario iz Italije. Vratar je mlademu paru na izrecno željo odkazal sobo št. 25 v drugem nadstropju. Oba, dama in gospod, sta se vedla fino, toda rezervirano in sta zajtrkovala, obedovala in večerjala v sobi.
Lastniku hotela se je zdelo čudilo, kako da ni mladega para na izpregled med druge goste. Ker je videl, da mu došle-ca ostajata, na dolgu za stanovanje in hrano, jima je tretji dan ustavil vsako postrežbo. To je mladega gospoda razgrelo. Oglasil se je v pisarni in vprašal po ravnatelju, kateremu je dejal, da je njegovo postopanje nesramno in da lii pričakoval od njega kaj takega. Funkci-jonar je odvrnil, da nc more dajati ničesar na kredit. Nato se je pri njem oglasila dama ter mu jc ponudila v jamstvo dragocen nakit. Ravnatelj ga je odklonil in je ostal pri svojem sklepu, da more dati hrano samo proti denarju v gotovini.
Par je še zanaprej ostal v stanovanju in je zivcl sam zase. V sredo proti poldnevu pa sta razburila hotelsko osobje dva strela. Uslužbenci so se v prvem hipu zdrznili, nato potrkali ua vrata sobe št. 25, in ko niso dobili odgovora so odprli vrata s silo.
Uzrli so krvav prizor: na postelji je ležal ranjen mladi mož, poleg ujega pa j je stokala dama, očividno tudi ranjena, | krvaveča iz prs.i. Moškemu je tekla kri ' i i ust. Poleg ženske je ležalo par pisem, naslovljenih na sorodnike v Bologni.
Takoj je zapel telefon in obvestil o do-i godku rešilno postajo, ki je nemudoma pridrvela z avtomobilom. Zdravnik .ic j pregledal ranjenca in konstatiral, da ima ! ženska prestreljene prsi na levi strani, moški pa da krvavi iz ust, kamor si je pognal kroglo iz samokresa. Fautario jc ! bil oblečen v pvgiamo, dama pa v belo i poletno obleko. Zdelo se ie, kakor da sta
se napravila za sprejem v nebesa.
Zdravnik, uvidevši težek položaj obeh ranjencev, je odredi! prevoz v bolnišnico, kjer je morala ženska takoj pod ope-raterski nož. Medtem pa je prispela na mesto tragedije tudi policijska komisija. Njen načelnik je takoj zaslišal Fautaria, ki je ležal obvezan na nosilih. Izvedel je tole:
Pred približno poldrugim letom sta sc seznanila *22-letni Ugo Fautario iz Benetk in nekoliko mlajša, a že poročena Cezarina Bonazzi iz Bologne ter se smrtno zaljubila drug v drugega. Fautario je imel v Benetkah dva brata trgovca. Ker je imel od očeta predpisan delež v gotovini, je zahteval, da sc mu na roko izplača pripadajoči denar. Brata sta ga dolgo razgovarjala. da bi ostavil kapital v skupni glavnici, toda Ugo je bil kakor izgubljen. Poznal jc samo eno pesem, ki se je vedno nanovo ponavljala ter se glasila na izplačilo brez zavlačevanja. Slednjič mu je bilo ugodeno. Mladi mož je spravil visoke tisočake v žep in odjadral po svojo kraljičino v Bologno. Sledilo ie trimesečno bivanje v Benetkah, na Lidu, na Reki in v Opatiji. Ker pa sta živela zaljubljenca zelo razkošno, jima je kmalu pošel denar. Ugo je bil poleg tega strasten igralec in je izgubil velike vsote v nesrečni igri.
Ko se je mošnjiček popolnoma skrčil se je peljal par v Trst, kjer se je zgodilo, kar jc že zgoraj povedano.
V bolnišnici so Bonazzijevi odstranili kroglo, ki jc obtičala v mesu ter jo s tem rešili smrti. Njeno stanje sc žc boljša, dočim je položaj Fautaria popolnoma zadovoljiv. Zdravniki mu sicer niso mogli izvleči krogle, ker se ne da ugotoviti, kje je obtičala, toda njegovo življenje je izven vsake opasnosti.
Preostaja še vprašanje, kako je bila ranjena Bonazzijeva. V prvem hipu sc jc mislilo, da jo je hotel usmrtiti ljubimec Ugo; toda pozneje se je izkazalo, da jc temu drugače. Cezarina je izpovedala, da ni vedela o ljubimčevi nameri s samokresom prav nič. On je bral časopis in potegnil pri tem neopazno iz žepa samo- ' kres ter izprožil v svoja usta. Nje jc videz smrti njenega najdražjega tako pre-sunil, da je sklenila umreti ob njem. Ob-strelila se je sama.
Dogodek je zbudil v Trstu splošno sočutje. Vse pričakuje, da bosta ljubimca okrevala in začela po tem ponesrečenem poizkusu s smrtjo novo, srečnejše življenje, ki ju ne bo nikdar več napotilo k tako obupnemu činu.
X Prva žrtev hudičevih žarkov —
iznajdstelj sam. Kakor poročajo angleški iisti, jc inženjer Grindell Matthews, izumitelj slovitih »hudičevih žarkov*, ki je pred par dnevi prišel v Nevv York. postal sam prva žrtev svojega strašnega izuma. Mattlievvsa so začele zelo boleti oči. Levo oko jc žc skoro popolnoma oslepelo in tudi na desnem vidi inženjer vsak dan slabše. Matthevvs, ki so ga preiskali najznamenitejši specijalisti za očesne bolezni, sc hoče sedaj podvreči zdravljenju, o katerem pa so zdravniki precej skeptični. Tudi izumiteljevim asistentom, ki delajo v njegovem laboratoriju, preti uevarnost oslepitve, ker že vsi tožijo, da jih bole oči in da slabo vidijo.
X Milijonska tatvina v ekspresnem vlaku. V orijentekspresu. jc bila izvršena med Benetkami in Parizom velika tatvina draguljev na škodo dvojice grških trgovcev, Kuharalampa in Orekusa., Trgovca sta prijavila tatvino policiji v Milanu iu povedala, da je bila ukradena iz njunega oddelka v vlaku ročna torbica, v kateri jc bilo za 600.000 lir (2 milijona dinarjev) draguljev. Preiskave so se sicer takoj uvedle, pa brez uspeha.
Tatvina se jc naibrže izvršila v času, ko sta bila oba potnika v jedilnem vozu.
X Carjeva zbirka poštnih znamk prodana. Kakor poročajo angleški listi, jc prodala ruska vlada zbirko znamk poslednjega carja, ki je obsegala več kot 37.000 komadov in ie najdragocenejši ii-iatelistični zaklad v Rusiji. Zbirko so kupili ameriški trgovci z znamkami.
X Mož in žena umorila 51 oseb. V Varšavi sc bo tc dni vršila senzacionalna sodna obravnava proti zakonski dvojici Zboinski, ki je tožena, da jc umorila 51 oseb. Morilec Zboinski je vse zločine priznal in izjavil, da ga jc žena k temu napeljala.
X 6000 bančnih uradnikov nezaposlenih. Zaradi varčevanja finančnih zavodov v Budimpešti je izgubilo v zadnjem četrtletju 6000 bančnih uradnikov službo.
X Konec novinarske stavke v Clu-
ju. Kakor smo žc pretekli teden poročali, so jeli madžarski novinarji v Clu-ju na Romunskem stavkati, ker niso hoteli založniki upoštevati njihovih zahtev pri sklepanju kolektivne pogodbe. Stavka se je s tem končala, da so sklenili časnikarji, da bodo izdajali list v lastni režiji in upravi. Ustanovitev tega novega, neodvisnega lista bi tako ogrožala obstoj ostalih madžarskih časopisov v Cluju in na Scdmograškem sploh, da so založniki hitro sprejeli zahteve novinarjev.
X Srela zadela kopajoče. Pri Berlinu je udarila strela v skupino ljudi, ki so se kopali v Spreeji. Dve ženi in dve deklici so bile zadete. Dvanajstletna deklica je bila takoj mrtva, ostale pa so bile hudo ranjene. V bližini kopajočih je zadela strela tudi dva otroka, ki so ju morali prepeljati v bolnišnico.
Krojači, krojači!
Vse potrebščine, podloge v največji izberi in z dokajšujim popustom dobite odslej pri tvnlki	1078 a
MASO SC«, UIIIUIH.
Šport
Olimpijada
Naši kolesarji pred tekmo.
Pariz, 22. julija.
Jutri torej gremo na borbo. Izgledov nimamo baš preveč, ne obupujemo pa vseeno ne. Francoske ceste so pod kritiko. Poprej ne bi mogel verjeti, da je v osrčju Francije kaj takega mogoče. Ponekod nc moreš voziti nad 15 km na uro, ker ie cesta posuta z ostrim kamenjem, vmes pa so tudi kar po par deci-inetrov globoke luknje.
Ko smo prvič trenirali — bilo je to v sredo 16. t. m. smo imeli kar ua ducate defektov. Kljub temu smo pustili za seboj več kolesarjev drugih narodov, ki so v Parizu že po cele tedne, Amerikanci celo žc tri mesece, in seveda ves ta čas pridno trenirajo. Amerikanci so se uta-borili kar v neki vasi na kmetih in trenirajo vsak dan. Na prvem treningu nas je, ker smo zgrešili tudi pravo pot, za-iotila noč približno 80 km od Pariza. S sabo nismo imeli nič francoskega denarja, s prebivalci sc tudi nismo mogli sporazumeti, pa smo se zarili nekje sredi polja v slamo ter tam prespali par ur. Na vse zgodaj smo se vrnili lačni in pre-mraženi v svoj pariški hotel.
Na drugem treningu nam je šlo malo bolje, ker nam jc posodila iirma Peugeot štiri nova kolesa s tabularji. Kljub temu smo iineli tudi še nekaj deicktov. Škoda, da bomo morali kolesa, ki so res dobra, vrniti
Jutri pa: Bog in sreča junaška! Kar bo, bo!	I- K.
DOSEDANJA KLASIFIKACIJA NA OLIMPIJADI.
Dosedaj so se na Olimpijadi zaključile sledeče panoge športa: zimski šport, rugby, nogomet, streljanje v tarčo, lovsko streljanje, polo, atletika, klasična ro-koborba, moderna" rokoborba, veslanje, borenjc, plavanje, tennis, boksanje, telovadba in moderni pentathlon. Te dni pa se zaključijo jadranje, vzdigovanje uteži, kolesarjenje in jahanje.
Klasificirajo se posamezne športne panoge na Olimpijadi sledeče: L mesto 10 točk, 11. 5 točk. 111. 4 točke, IV. 3 točke, V. 2 točki, VI. 1 točka.
Na prvem mestu tabele, daleč pred vsemi ostalimi, vodi Amerika s 95 toč-
kami (zimski šport 3, rugby 10, streljanje
v tarčo 10, lovsko streljanje 5, polo 5, atletika 10. moderna rokoboTba 10, veslanje 10, plavanje 10, tennis 10, boksanje 10,' telovadba 2); na drugem mestu jc Francija s 47 točkami (rugb.v 5, streljanje v tarčo 5, polo 2, atletika 2, kia-> sičnu rokoborba 3, veslanje 3, borenjc io, plavanje 2, tenis 5, telovadba 5 in mo derni pentathlon 5); tretja ic Anglija z 38 točkami (zimski šport 4. lovsko streljanje 4, polo 4, atletika 4, mod. rokoborba 3, veslanje 4, borenjc 1, plavanje 4. tennis 4, boksanje 5, telovadba 1); četrta ic Finska s 34 točkami (zimski šport 5, streljanje v tarčo 3, lovsko streljanje 2, atletika 5, klasična rokoborba 10, moderna 5, moderni pentathlon 4); na petem mestu jc Švedska s 33V: točke (zimski šport 2, nogomet 4, lovsko streljanje .3, atletika 3, klasična rokoborba 5, moderna 1L', plavanje 5, .moderni pentathlon 10); na šestem mestu jc Norveška z 21 Vi. točke (zimski šport 10, lovsko streljanje 10, klasična rokoborba Vi, boksanju 1): potem pa slede po vrsti Švica z IS točkami (nogomet 5, moderna rokoborba 4. veslanje 5, telovadba 4), Italija s	točke (atletika 1. klasična roko-
borba Vi, veslanje lVs, borenjc 2V-, telovadba 10), Danska s I3:M točke (streljanje v tarčo 4, klasična rokoborba Vi, borenjc 2\'±. boksanje 4, moderni pentathlon 3). Argentinija s 13 točkami (polo 10, boksanje 3), Urugtiay z 10 točkami (nogomet), Belgija z 8!- točke (mod. rokoborba lVj, borenjc 4, plavanje 1, boksanje 2): Madžarska z S točkami (lovsko streljanje 1, klasična rokoborba 2, borenjc 5), Holandska s iVi točke (nogomet 3, veslanje 1%), Estonska (klasična rokoborba) in Rumnnija (rug-by) po 4 točke, Jugoslavija (telovadba), Španija (nogomet) in Avstralija (plavanje) po 3 točke, Avstrija z 1 točko (zimski šport) in Egipt z V\ točke (klasična rokoborba).
Prvenstveno tekmovanje provincije ZNP. bo končano 17. avgusta. V semili-nalu dne 3. avgusta igrajo S. K. Cako-vac proti Orient (Sušak) in S. K. Balkan (Banja Luka) proti Marsoniji (Brod). Zmagovalec v finalu mora potem še nastopiti s prvakom Zagreba za prvenstvo ZNP.
S. K. Primorje. — Danes 27. t m. ob 2. popoldne sc vrši kolesarska dirka in sicer I. a. za lahko skupino na progi Ljubljana-Vransko-Ljubliana km 100, 11. a, za težko skupino na progi Ljubljanu-Blagovica-Ljubljana km 60. Cilj za obe skupini približno ob pol 5. pop. pri km 1.800 na Dunajski ccsti poleg igrišča S. K. Primorje. Prijavili so se dosedaj šport ni krogi iz Zagreba, Domžal, Ljubljane itd. s svojimi najboljšimi dirkači. TI bodo brez dvoma razvili med seboj zelc oster boj, ki bo mnogo pripomogel 1: dobremu uspehu.
Športni dan v Celju. S. K. Celic nastopi pri današnji tekmi z Ilirijo v sledeči postavi: Natek-Schalleckcr, Cunčer-Ogrizek, Piša, Mahkovec-Stožir, Luka-šček, Wagncr. Koren, Vrečko. Ti igralci morajo biti t-jčno ob 16. uri v garderobi. Tekmo sodi g. Bari. Tenis turnirja se udeleže člani in članice S. K. Ilirije, I. S. S. K. Maribor in L Slov. Lavvu-tenis kluba Ptuj. V slučaju neugodnega vremena sc vse napovedane prireditve preložc na prihodnjo nedeljo. — V štafeti skozi mesto nastopijo vsi celjski klubi, štafeto postavi tudi ljubljanska Ilirija.
Juniorsko moštvo Ilirije igra danes ob 18. uri prijateljsko tekmo z junior-skim moštvom Hermesa.
S. K. Primorje — plavalna sckcija. Danes od 14. ure naprej generalni trening vseli verificiranih članov sekoiic. Ob 16. uri vvaterpolo trening. Udeležba vseh tekmovalcev dolžnost. Trener.
Olimpijske kolesarske dirke v 1'ari« zu so v tekmi 26 narodov prinesle jugoslovanskim dirkačem najlepše uspehe, ker so uporabljali dirkalna kolesa
llllllllllllllllllllillllilllllllll!lllllililllllllllllliiililllillllHi!IIHIH
PEUGEOT
llllllilllllillllllllllllliillllllillllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllll Dobavna po najnižji ceni v tovarni« ški zalogi: O. ZUZE K, Ljubljana, Sodna ulica št. 11.
C. Golar:
Na sprehodu
Zlato dopoldne se je smehljalo in fijalo s poletnega neba. samo nekoliko posutim s snežnimi ovčkami, ki so se razpasle iu razletele po sinjem polju.
Med gosto temno pšenico in visoko rž jo, po ozki meji sta hodila mlada zaljubljenca, Tone« in Stana. Objemala se in si gledala v oči vse božjo do-in povedala sta -i sto in sto -'i'lkih neumnosti. Stana je natrgala s0n ?f,reče?;i maka in si ga .•.ataknik v kite iu nedrija.
Stana, saj so tvoja lica vsi-levsa in bul; rdeča od maki. In rad te imam bol; kakor vse na svetu. Drugo leto bo najina poroka, in prosim. <la se pripraviš na to. Potem te čakaj«, hudi dnevi in vroče —. •
»Ali mi nisi t.!ho», in Stana mu je zamašila usta. »Sicer pa — ali misliš, da te maram V Kuj mi mar, ako je vaša kila bela in visoka kot grad! 6. inene pa že ne dobiš!: Zasmejala m* je in ga ob.Ha in svoja lica je pritisnila k n;>-govim.
«Moja Stana!* Poljubil jo jc in objel okoli ors. valujočih poil svetlo. svileno ruto in vzel si jo jc v naročje ter di-"ul voui njenih kipečih usten.
<N'e izpustim te. dokler m> ne blagosloviš in potolažit* z besedo. d:i si . samo moja. Da so edino moja tvoja 'rdeča lica in Črne obrvi in te oči. pla-; ve kot Marijine —* j »Izpusti me. nisi moj in nisem tvoja! Saj vem. ti pojdeš po bogato nevesto, a mene, ubogo Sta.no, boš po-i zabil.*
«Taka si in tako misliš o meni? Čn-i kaj. zato te zadene kazeu!» Še bolj j čvrsto jo je objel in se ji zaklel, da je | ne pozabi, seveda, ako mu nc uide v j ki oster.
i Stana se je smehljala s solzami v h-čeh in s solneem na licu in je tiho ponavljala:
•Dragi, saj sem samo tvoja!* Prišla sta na konec njiv in tam se j je širila dobrava iu gosta hrastova loka prav do reke. obrastle z iagnedi in topoli. Solnce j«' žarelo sredi neba. bliskalo se je v plameneč^m ognju in sape so se zaletavale jko žitih. Pp njivah. sin.iih in cvetočih, in po zraku so vriskali in drobili škrjnnrki. nevidni in skriti, vsi pijani in razposajeni.
Šla sta naprej proti hrastom, objeta in sladko zaljublie.ua, Nekje v dobravi so je oglasila kukavica. »Povoj ;iama srečo.
kukavica kdai
bo najina poroka!* je vprašal fant prešerno in veselo.
Ptica je za kukala in utihnila. Stana je vzkliknila in se zasmejala glasno in srebrno, da se je ptica nad nitma preplašeno vzdignila in sedla 1 rušam.
»Povej, koliko časa bova živela s to-le punčko?* je iznova vpra: '
Ptica je začela naštevati in ni nehala. nato pa se je oglasila še njena tovarišica in tako sta kukali tja v zla-ti dan.	_	__
»Nehajta. nehajta.* je zaklicala Stana. »kam bi s tolikimi leti!
«No. ptica, ker si pridna, še to nam i povej, ali bo nama prinesla štorklja mnoffo sinov m hčerk*?
Nekaj časa ni bilo odgovora — in ko je ponovil vprašanje, je začela kukavica naštevati, in je napela deset fantov in deklet. Stana je rdela in povesila oči.
»Kukavica, hitro nama povej, kdaj dobiva prvega sina?*
Dekle mu je zatisnilo usta z dlanjo, a Tonče jo je potegni k sebi in polju-bil. V tem trenutku jc kukavica zaJtu-ikala in utihnila.
| c Ti nič no veš!* se je zasmcjala i Stana li roti oni sirani. oilkodur ic pri-
jhajalo kukavieino petje. Ptica j.' kakor I iz jeze ponovila svoje prerokovanje"-Ku - ku!
*
Na i*ilje m> že legah' prvo sence, i višnjevi somrak je plaval od gor. žita -o minenela in prepelica je zvalila zla-j te svoje mladiče. *l'et pcdi!» jo kli-1 rala med žitom, zvenelo je jasno iu veselo med globokimi razori. I' S polja sta prihajala Tonček in Stana. Zakaj cvetele mi najlepše rože, in najbolj krasni metulji so se ljubili pod ! solneem.
In Stana je prelepo zacvetela in so razvila v poletnih dneh. Njena lica ?o | irorela kot roža nebeških poljan, in \ ™ | je bila prelestna iu kipeča.
Ali pod vcčeniiTii nebom, ko se je rožno bliskala zarja od za.pada, je Stana gledala v tla in se nalahno ovi-jala svojejra fanta.
»Ti hudobnež tL kaj si mi naredi!! Kaj naj počnem sedaj?*
Ali Tonče je bil vesel in se je smejal. »Saj nisem jaz kriv! To je storila kukavica, ona siva ptica, ki je pela v hrast ju. Ali si ji hočeč zameriti? In toliko let je nama nakukala!*
Iu zopet se jc kakor pred tedni jokala in sme jala Stana. Solzo so bile v njenih očeh. zarja na njeucm licu.
i -Stana, pridi nocoj k ineni! Drugače bi so utegnilo zgoditi, da se jc kuka-i vica zmotila, in potem se ne bi izpolnilo. da l>i .--e ecz kto vzela,-
Ai misliš, da bi se kukavica maščevala?*
»Skoraj gotovo, saj pravijo, da jc tc j hudobna ptica.
In ker se je Stana bala maščevanja, -ta se tisti večer sešla v beli iu visoki hiši.
Ali vseeno se je kukavica korenito luračuuala. Ko bi bila imela biti poroka [in žeuitovanje. je morala Stana zibati. In ko bi imela zibati sina. je morala ! zibati hčer in sina. Kako se je ptica | tega sramovala! In Stana ji ni verjelu ci.-to nič. Poroka je bila šele drugo lMo jeseni, in /.da j rakata To«ee 5m Stana, ali se uresniči do kraja kuka-vičin'1 prerokovanje ali ne. —

1826/1
JfajstarejSa slovenska pleskarska ln llčar-ska delavnica
Dunajska cesta 16 se priporoča, is Izvriitsv točna Cene zsnem«.
Kanaliziraite edino ||t,	g?- ag.
s cementnimi B® fIS P® cevmi znamki W	®
ki ie strojpi izdelek, presega vse dosedanje ročno delo, sladka notranjost, Datančne stike, je lažji, kar je važno nri železniških transportih iu pri polaganju. 110' a ' Velika zaloga cevi, strešnikov, plošč zd tlak.
Izvršujem terazzo in vsa stavbena dela.
Betonska tvornica Jos. Cihlaf, Ljubljana
TELEFON St. 735- Dunajska cesta 67. TELEFON St. 735.
VINO
^PODRUŽNICAH
vinarske zadruge „LJUTOMERCAN" za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani. Stara pot Ste v. 9
poleg vojaške bolnice nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerška vina
TTTf MUTTMUM T MT VTTTTTTVTTTTTTTTTTTTVTTTTTT? TTTT
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji.
VINO	855/a
St. nad Ljubljano
Splošno mizarstvo, izdelovanje žaluzij, - - - rolo itd. - - -
Popravila se sprejemajo

ilika!
Popolnoma nov luksusni avto, najnovejšega tipa, svetovuo zuaue francoske tvrdke. petsedežen, starter, z električno razsvetljavo iu visoko brzino, izboreu za hribovite pokrajine, opremljen s krasno moderuo karoserijo, se po ugodni
ceni proda. Ponudbe ua upravoištvo «J utra» v Celju pod
menjalnica
Oddaljeno od železniške posta e 7 km. Ima 8 ba ueizsekane^a zrelega bu-koveea eozda. Vpraša se pod šifro „Pos6Stvo
23" ua. upravo -Jutra--.
j
Ob britki izgubi, ki nas je zadela s prezgodnjo smrtjo naše nepozabne soproge in matere, gospe
okraski, mrtvaški čevlji, žepni robci, razni trakovi, vezenina, čipke, nogavice, otroške čepice, sukanec, moderc, vilice in verige, vezalke, pavola, kvač-
kanec D. M. C., prejca za vezenje, elastika, podpetniki „Eterna" in razni gumbi vedno v veliki izberi pri tvrdki
Osuald OobEic
LJUBLJANA
Sv. Jakoba trg št. 9.
i mo IV
Prvovrstni sodi
v vseh velikostih, dobavlja takoj in poceni mehanična sodarna R. Pichler & sin
3553a	Maribor
se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem številnim prijateljem in znancem, ki so predrago nam pokoj nico spremili k večnemu počitku. Posebna zalivala velja številnim darovalcem lepili vencev, belokranjskim so-kolskim društvom, gradaški požarni brambi, predstavnikom drugili društev in korporacij ter metliškim pevcem, ki so pred hišo žalosti in nad odprtim grobom zapeli ganljivi žalostinki.
Gradac, 26. julija 1924
Oloboko žalujoči ostali.
Edino prave , <Joi3er" čevlje in lovske čevlje do-fcite le v novo urejen! trgo vini In delavnici
27
Kurjavi Srg (Breg) 1.
Istotam «e izdelujejo vsth vrst čevlji po men in vse vrste tržnih čeviiev. Trgovci popusti
Cene solidne! Postrežba točna'.
Žalujoči sorodniki
...k. bMMl. M d« 8. Popleovanje- In .Zenltve- M reCuna vsaka beseda 1 Din. - Prlobčujelo se le mali oglasi kl ...k. b««.. » P.r -Pop.	^ ^ TpraSan)a odgovarja uprava le. 6e J. vprašanju priložena znamk.
IO piMj&ani T naprej Plefie »» lahko tudi v znam
U Odgovor ter manlpulacljska pristojbina (J Din).
Fotografski zavod
Strojnik se išče
za stalno pa deželo, k manj-I šemu motorju (Holzkohlen-
i gamotor) z dinamo in akum. napravo. Strokovnjak v elek-
Ford-auto
Kupam
Hrast., smrekove hlode
D. Rovšek, LJubljana. Ko- tričnl napeljavi in kijučav- v najboljšem stanju, boj,o y normaloih dol?inab ln
-- ■	ničarstvu. — Stanovanje in zelo nizki ceni tast
kurjava prosto; oženjenemu Naslov povo uprava
lodvorska ulica 34, izvršuje	ničarstvu. —
Slike za legitimacije	Zmanjša njiva na
v najkrajšem času. — Za	razpolago. Lo trezni in skrb-
3rž. uradnike, železničarje ln	pr0silei z označbo zahtev
dijake znižane cene. 1001
Slike za legitimacije
Izdeluje najhitreje fotograf augon H I b š e r, Ljubljana, Vaivazorjev trg 7. 1828
(iščejo)
Za hišnika
trdega lesa, nudi oa obroke, gre družina dTeh oseb
Pohištvo
vsake vrsto iz mehkega ln
in prepisi spričeval, ki se nc vračajo, pod „S. T. 10" na upravo „jutra".
v- v najuoij^-ii. ..."j., --	y normalnih t
in zelo nizki ceni takoj proda. belinab nad 30 cm, ku-"""" n™ Ju,t™, pimo vsako množino, naj--16 raje na progi Zidani most—
--Brežice. Ponudbe z navedbo
cene. množine in kraja, kjer
Z malim stroškon Vam napravi

najboljšo hrano!
1 de Isti lahko ogledajo, prosi-
Kočijo
z eno in dvovprežno prlpra- mo na naslov: And. Jakil,
15151 vo, dobro ohranjeno, proda Krmelj, Dolenjsko.
trgovec Alojzij Hotko v Žu- j________
žemberku.	14701
Različno opremo-
ttnanulakturno lu špecerijsko) ter dva stojala za pc-trolei. po nizki ceni naprodaj. Kje, pove upr. ,.Jutru .
15163
Dobro eksistenco
sc nudi gospej ali gospodični z manjšim kapitalom — pri brezkonkurenčnem ljubljanskem podjetju brez dolga. — Samo resne reflektantinje naj so zglasc pod ,.Osebno sodelovanje" pri upr. „ Jutra".
15237
Zaloga klavirji?
in pianinov. najboljši!* tpvara. Bosendorfer, Czapka., Ehr-b.ir, Scbwt Ishofer, Original Stiagl ud. Jerica Hnbad. roj. Doleut:. Ljubljana, Hilžerjeva ulica št. 5.	1056
Stare damske gosli
sc ugodno prodajo n.a Aleksandrovi cesti 5, I. nadstr., desno (od 12—-'). 152S5
Stavbna parcela
___"________| Suhe gobe, brin je vo olje
in fižol kupuje po najvišjih cenah ter prosi za po- i „tranl meji studenčen potok, vzorjene ponudbe tvrdka Fr. • po drugi glavna cesta. Lega
lOlV' s,ev- I7/11. v najlepšem cen jiru novega rudnika Senovo---i Rajhenburg, kvadratne ploskve 1530 m-, ležeče poleg novo kolonije in rudniške restavracije, se proda. Po eni
Dijaki
. ' sc sprejmejo na brano in
Trgovina
Za dobro idočo veliko trgo- | viuo z mešanim blagom in deželnimi pridelki na spodnjem Štajerskem, so sprejme družabnik, event. se ista tudi
Psičke
pristno volčje pasmt?, ugodilo proda Zillč, Logata:. 15156
1117
Pisalno mizo
Suha drva
odrezke od parket, bukova in hrastova, prodaja po znižani girc, Kranj, ceni Ivan Šiška, tovarna parket ln parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4.
sprejema naročila in popra- boUšo^hišo."—^~Ponudbe"pod Pri odjemu vsaj enega V9za (amcrikansko) z roleto, bo uprava „Jutra". vila mizarstvo Zupančič. „Demoi;ratična" na upravo dostavim Iste na dom. — kUpi. — Naslov pove uprava Cllinco št. 20.	15222 j,lfra».	12506 Kupuje se tudi vsako množi- - -	""""
no hrastovih in bukovih hlodov za žago, po najvišjih dnevnih cenah. — Ponudbe z označbo cene, kvaliteto in množino Iranko vagon.
14595
stanovanje v Mariboru - Stu denci. Kralja Tetra cesta 18 uprav0 ..jutra".
14ot5vJ	_
Psica volčje pasme
da v najem ali proda. Do-	18 mesec^ dobra ču-
pise pod ..Trgovina 111" na vajk* se■ tjkoj „roda. ..
Majhno stanovanje
po drugi glavna cesia. L.ega	ali sobico s souporabo ku-
ravna. Parcela je pripravna	liinjc. ua deželi, iste šivilja,
zu kakšno večje podjetje.	Ponudb., ua upravo ..Jutra
obširno trgovino, depot piva	pod ,,Železnica itd. — Naslov lastnika pove
14968
15222
(dobe)
Inteligenten
„Jutra".
12506
Vzgojiteljica
Reducirana pomožna učiteljica, 20 let stara, želi vstopiti kot vzgojiteljica k 1—2 otrokoma. — Vajena Je tudi hišnih del kakor: šivanja, likanja in kuhanja. Službo nastopi lahko takoj. Plača
..Jutra".
11903
Luksuzni avto
Stiriscdežen. kl B9 jo rabil
Soba, telefonska
vpuraba, meblovana, elektr. luč, soparirana, solidnemu
^JffilJST-82=T SVa^avč
Kot sodelujoč družabnik
ali vodilen uradnik, želi vstopiti v solidno podjetje izobražen samec, 30 let star. 15°34 I 9 pisarniško prakso. —Vloži takoj 50.000 Din, pozneje več. — Ponudbe pod ..Stalna eksistenca" na upr. „Jutra" 15292
Fletkan dom
blizu tramvaja, na glavni prometni cesti z vpeljano tr-
največ eno leto tc-r Jc naj- govlno, velikim vrtom in novejšega typa, se kupi. — • prostim stanovanjem. Milko
...Tutra" pod ..Telefonska".
15207
Žensko kolo
____ ___ dobro ohranjeno, Be ugodno
po dogovoru""— Naslov~povo proda. Naslov povo "Prava - —	- . ~ — - T ..... ~"	15000
Ponudbe z navedbo cene ln v|j, Moste 7'J. znamke je poslati na upravo .Jutra' pod šllro „Avto 400" 148 IS
11715
Hiša v Mariboru
?preten in agilen. dostojen ter čednega vedenja se išče za prodajo
bencina
med svojimi kolegi po Ljubljani in deželi. — Lastnoročno pisane ponudbe pod šifro „Do-ber zaslužek" na upravo „Jutra-'.	S6i9a
Mesarskega vajenca
močnega in zdravega, Bprej-me Adolf žabjek, mesar in ;>rekajevalec, J?oljanska cesta =t. 55. Pogoji ustmeno. 15202
Mlinar
pošten in zanesljiv, kl bi
znaj suiausiujuu obratovati ■jiiiu na oiotor t sirovo olje), 3>j sprejme takoj v Gabeli, Hercegovina. Ptača po pogodbi. — Vukasovič, Stoiac, Hercegovina.	14813
uprava „Jutra".
14996
Prvovrstna moč
40 let star uradnik b trg.
in juridičnimf študijami, ko-respondent, govori: srbolrv., slovensko, ,'cmsk-i, ita jan-sko, dobro francosko ln nekaj angleško, išče primernega mesta v industriji ali trgov
Ponudbe pod »Prvovrstna moč". 15137
,, Jutra"
Bolniški stol (voz)
se proda. Naslov povo upr. ..Jutra".	15184
Kompletna spalnica
dobro ohranjena, se proda.
Vreče od soli
i-elo, oprauc in neoprano, ku-
" . - ,	, r>.„..,a .'a ourmma. ivupev uoui en-
pimo vsako množino. Po d ud uovanje _ NaMov panjlii
be z navedbo množine, in ..ene	Zrlnskega cesta 1
pod Solnate vrečo na upr. studencl.	......
„Jutra .	15131 i
Žele/ne rezervare	Enonadstropna hiša
. ... Cena po dogovoru. Poizve se 2_3 m» vsebine, kupimo. -	z -vrtom in zemljiščem se po	nostli s kopalnico.	Ponudbe
ini ; gre tudi na deželo, na Opekarski cesti št. 43/1. Tvornicc „ZlatoroS" v Mari-	Jako ugodni ceni takoj pro-	na upr. ..Jutra	pod šifro
mdbe na uprav j ..Jutra" 15129 boiu ° 15117	Ua. Poizve bo v Ljubljani.	..Solncna soba .	15293
Iščem sobo
i opromijeno, z električno raz-I svctljavo, po možnosti s posebnim vhodom. Nastopim s s stanovanji, majheu saiitv j avgustom. — Ponudbo ua nosnlk, velika njiva, se pro- upravo ..Jutra" pod ..Bančni da za 85 000 Din. Pripravno uradnik' . 15295 :a obrtnika. Kupec dobi sta- J _________
Veliko solnčno sobo
ali dve lepo opremljeni (ena lahko prazna) v sredi mesta, ISče inteligentna dama za takoj ali v avgustu. Po mož-
35053
Blagajničarka in konto-ristinja
s službeno prakso 7 let, sedaj itsitrčlieua pri lesni industriji, želi iz družinskih razmer premeuiti služ-
Stopp-ura
žepna, srebrna . precission., pripravna za dirke, tekme, se ugodno proda. Ceno in naslov pove uprava ..Jutra".
15213
Rabljene smuči
Opekarska cesta 10. 15102
kupim, ponudbe r-od značko Pozor, Amerikanci!
,Smuči" ua upravo „Jutra *. Lepo posestvo, obstoječo iz 15165 euonadstropDe zidane in z opeko krite hiše, v kateri »e jc nahajala preko 80 let usnjarska obrt., gospodarskih
Motor S K \V
siiin razmer prememu s.uz, BpecijalDi, dobro ohranjen.se	p,
i>euo mesto k kakemu pod- proda. — Naslov pove uprava jutra" p ipiin I,-nt. samnstalna moč. 1 ,,Jutra".	15230
jetju ,kot samostalna moč. „Jutra". Starost 25 let, veiča slovenščine, hrvaščine, itali- \ janščitie in nemščine. l'o-uudlie z navedli© plače in ostale pogoje so poslati na upravo I sta pod št 15323
Vrtalni stroj
20—30 in m (Standerbohrma-rtchlue) dobro ohranjen, ku-'onudbe na upravo pod ins. št. 15267
Čevljarski stroj
! (patent elastik eylindur) — njen'a='sc kupi se takoj proda radi pomanj- u„rav'o „Jutra
Elektromonter
oženjen, dolgoletna praksa, popolnoma samostojen, išče j stalno službo. — Ponudbe na i podružnico ..Jutra" v Celju In strojepiska, vešča slov. pod ..Elektromonter". 15121
lu nemščine, samo prvovrat-______________
aa moč, ce Išče. Z znanjem .taiijanščine ima prednost. Naslov pove uprava „Ju
kania prostora za 2000 Din. Jelenčice pri 1'ražgošah 43, p. Železniki nad škofjo L^ko.
15241
Železna omara
za trg. knjige, dobro oUra-Ponudbe r.a upravo ,,Jutra pod značko Železna omara". 15284
Lepa mesečna soba
se odda 8 1. avgustom. — Naslov povo uprava „Jutra"
15279
Dve opremljeni sobi
Na-lov pove upra,va „Jutra" 15136
Pujska
lepi, 6 tednov stari, napr»» daj Cesta mestni, log št. 31. Ljubljana.	15225
Kompanjona
z udeležbo na kapitalu, išče stara, dobro vpeljana trgovina z deželnimi pridelki v lastni hiši. Naslov pove upr. ..Jutra".	15025 j
Izgubila se je
23. t. m. na poii od Starega trna do traa Tabor zlata verižica z obeskom. — Pošten najditelj naj jo. prinese proti I nagradi v upravo „Jutra".
15261
Posojilo
od 250.000 do 300.000 Diu. iSčo trgovoc za delj časa. na ]	...	. - :
v mestu na najboljšem pro- HotClSKO in gOSt. OSOOJ«
štoru ležečo prvovrstno liiSo
s trgovino, proti intabulu-	^
clji na prvo mesto in do-	de-jCTo~"pri naročilu naj ee
V — _ __ .. . V	^	P. ,,Hrll.(	"	. __ _ -.-.XI.
priporoča za pomoč in tudi stalno za Ljubljano in
bremu obrestovanju. Ponudbe ,,0šljc' naprej potne stroške
—j i.------1	t,„- „0 Djn kQt vpi3nino na
..Gostllničarsko zadrugo" v Zagrebu, Marovska ulica 13.
15004
pod ,.Varnost 300" na po družnico ,,Jutra" v Mariboru 15123
Stenografinja
Stenografinja
Frak in 2 smokinga
prvovrstno blago — izvrBtno ohranjeno, se proda, Bičevje št. 21 pri tobačni tova/nl.
.5266
Praznih sodov
večjo množino, dobro ohra-
Piaiiistinjo
r>697 in strojepiska, ki obvladuje	njenih, velikih in malih, od ,
popolnoma slovenščino in	žganja In špirita, kakor tudi I
nemščino v govoru in pisavi	veliko pum po za žganje s ;
ter piSe tudi perfektno po	ceVmi vred, proda po zelo S
dilvtatu na stroj, z veliko	ugodni ceni tvrdka Ivan Per- ll
Kolo
lahko, dobro ohranjeno, kupim. — Naslov pove uprava ..Jutra".	15290
Bukova drva
suha. metrska, najmanj šest mesecev zdelana, kupim večjo množino za jesensko dobavo Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališča ulica št. 7/II.
15260
poslopij, njiv, travnikov in s souporabo kuhinje oddatn lepo zaraščenih smrekovih takoj v Sp. Siski, Kavškova gozdov, v skupni površini , cesta 158.	1528o
13 ha (od te površine odpa---------
de na gozde 8 ha). Posestvo .	, . .____„..:„
Je V sredini znanih doienj-1 Lepo solnčno stanovanje skih Toplic. — Dopise jo po- ; 3 sob. kuhinje s pritiklinami šiljati na naslov: g. Marija in elektr. razsvetljavo v Ma-Lavrič v Toplicah pri Nov »ni riboru, zamenjam z enakim mestu, kjer se lahko posest- ali manjšim v Ljubljani. — vo tudi ogleda ln polzvejo Ponudbe pod ,,Krasno stano-nataučni podatki. 15085 vanje 3" na upravo „Jutra".
15235
Katera pošt. odpravnica
na Dolenjskem žali zamenjati	7 Dm poštnine
mesto z lepim mestom isto-	^b,„	pri	DragotInu Koro-
,am. - Tu poceni hrana In P^sto	pri	"raso^u ^^
14877
Lesni trgovci, pozor!
Praktično tabelo za kublra-nje rezanega, te6anega in okroglega lesa, kjer ne rabite nobene kubične računi-
stanovanje. Ponudbo na upr. .Jutra" pod ..Odpravnica".
15161
se posije naprej.
Naslovi dijašk. stanovanj
Posestva
do 700 oralov s hišami, vi-lami iu graSčinaml, krasne s0 dobe Pri g. Likar. Poljan-G OZ 110 VE, moderno vilo, ska cesta 87 (rila Bergjnan) GOSTILNO, pekarijo, trgovino, 2AGO. mlin, proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.	152-10
15228
Dve solidni sestri
želita primernega razvedrila s starejšima holjSima gospodoma. — Dopise na upravo Jutra" pod „Mirna 15" in „2ivahna 41".	15119
»Dobrodošli t»
Dvignite nismo! Sestanek v podpisom naj be v^u«.. Ljubljani i	15296 škodbe izločenega okna zgia-
Paviljon
krasen, kompletno opremljen, na vinskem prostoru velosej-uia, se ugodno proda. Poizve se v velesejmskem uradu.
15177
Uslužen očividec.
Pisec dopisnice z gornjim podpisom naj se v zadevi po-
Kupim manjšo hišo
Resnega znanja
želi mlad gospod, a premoženjem. gostilničarjev siu, z gospodično ali mlado vdovo j brez otrok s premoženjem ozir z gostilno. Ponudbe s sliko pod. „Literček" na upr. „Jutra".	15298
Prostor za delavnico
v centru Ljubljane, s takoj 2a zelo mirno obrt, iščem kje prostim stanovanjem od 3 v- mestu. Popravim ali pre-: dobro Eitulrana, iščeta v svr-do 4 sob. — Hiša mora biti zidam na svoje stroške. — družabne zabave dve de-
Mlada gospoda
si v pisarni ..Svetla", d d., Hilšarjeva ulica 5. 15174
Javna dražha
bo 1. avgusta 1924 ob 9. u->, ' j dopoldne v židovski stezi 0, ' glede sledečih predmetov: šivalni stroj, ženski čevlji. <: sodov kolomaza, manufal-:-turno blago, nogavice, rokavico, izgotovijenc obleke, sobna oprava, servisi itd.
15205
ugodni ceni tvrdka Ivan Per sprejme kavarniško podjetje, prakso, išče mesta. Gre tudi dan nasledniki v Ljubljani, Plača po dogovoru. Naslov na deželo. Naslov pod značko Krekov trg.	15220
? upravi ..Jutra". 15192 ..Perfektna" v podružnici i_______________
_________..Jutra" v Celju. 15119
absolutno v dobrem stanju. Ponudbo pod ..Prostor" na f Plačam v gotovini. Ponudbe upravo „Jutra".	15209
Vzgojiteljica
Strojnika
k lokomobili sistema Wolf s | kondeuzacijo, sprejme Ludo- 7 znanjem srbščine iu neui-vik Roehiitz, Dolnja Lendava sčinc, klavirja in kuhanja, (Prekmurje). 15169 išče primerne službe. — Po-___________nudbe.pod ..Vzgoja" na upr.

osest'
Služkinjo
.ščc rodbina v večjem trgu. Naslov pove uprava „Jutra" 15130
Hrastove doge
vagonsko množino ter večjo množino novih tranpportnlh
proda po ugodni "eni 'jos°£ Re3!it8tn3 piS3m3, ll, Z 0. Z Kosi, trgovec v Križevcih pri Ljutomeru.	15255
navedbo cene na upravo
,,Jutra" pod šifro „Vseiitev avgusta".	35274
Majhno trgovinco
I v najbližji ljubljanski oko-! lici ali v Ljubljani, vzamem v najein. Ponudbe pod Slfro
voJki, nesebični In samostojni. — Cenjene dopise s sliko pod ..Resnost ln šaljlvost" na upravo ..Jutra"
Javna prost, dražba
Trgovec
v glavnem mestu, samec, pri
__ sc vrši dne 6. avgusta t. 1. 15300 ob 9. uri predpoldne v Ljub-- ljani, Zvonarska ulica št. 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev (motocikljev) novih . ! in že rabljenih, več dvo-
,,Jutra"
15145
/.rugar
Stalne službe išče
30Ieten gospod, oženjen, brca otrok, vešč slov. ln nemškega jezika v pisavi ln govoru, ! po poklicu mizar, vsestran-
v Ljujijanl, Sv. Petra c. 24.
«The Times:>
Prodam 64 zvezkov londonskega ..The Times" s krasnimi slikami. Letnik. 1923/21. Cena 250 Din. Naslov v upr. „Jutra".	15127
pTOdaja:
Krasno restavracijsko
F0-
Bukov gozd
O ¥ uajetu. . ^uuuuv P«« v SIavnem uie&iu, buljcl, ^.I-	In mntf.rrtmr T-, nton-
lep, ca 120 ha, dobro za- ..Prometni lokal" na upravo jetne zunanjofti. želi zganja	^ °°okolesa IG S^-
rašceu, se proda za Usekati. „Jutra '. 14888 B posteno. primerno situira-	"jh Strojev za šivilje, kro-
oziloma mlado	x—iuh, ->. „
Ponudbe na upravo pod ..Bukev".
Lepo posestvo
.Jutra"
Jfffr i Gostilno ali šp. trgovino
(najljubše obojno skupaj) v LJubljani, vzamem v najem. Ponudbe na upravo „Jutra"
no gospico, oziiuiua	fevliaric
vdovo. Ponudbe pod značko lačc, in Jevuarje
„Značaj na upravo „Jutra
se sprejme na samostojno	sko zanesljiv, dober računal*,	-	_______________
mesto. Ponudbe pod „Stru-	v kakšni lesni trgovini kot	"Vj-.ihprt vpl^pn šfprillnii.- ! irC-n^VicT-p' tpc° h t n eestl ležeče, se po ugodni
„Jutra".	manipuiant ali kaj slicnega	t«aJhen	S.ediimk E.NONADSrK TRG H ^ O	p?<M?a._ Naslov se .Izv e
15058	Gre tudi v drugo trgovino	se radi preselitve ceno proda
. _	ali tvornico. Po možnosti s	Naslov pove uprava „Jutra"
na upravo
Pekovski pomočnik
j stanovanjem. Vstopi lahko I takoj. — Ponudbe se prosijo pod šifro »Zanesljiv I. P." prvovrsten mešač (mišer).so na upravo ,.Jutra". 15212
sprejme pri Antonu Preskar-	___________
ju, Ljubljana. Dunajska št. 7.
15211
SESTVO v Savinjski doU- obstoječe Iz polja, sadonos-	' "»
ni z dvemi stanovanjskimi nlka. travnikov in gozda. ^ ..Gotovina 100 . xa.ou
hišami, velikimi skladišči, , vse skupaj meri približno 11 . --------
ležeče v centru večjega tr- oralov; hišna In gospodar-	S(;inovanie
ga, pripravno za vsakega ska poslopja v najboljšem	ol J
groslBta, vsled družinskih stanju, vse z opeko krito, tri	3—4 sob b kopalnico in pri-
razmer po jako ugodni ceni Četrt ure od žel. postaje, na	tikllnami. išče mirna stran-
..................cesti ležeče, se no uirodni	ka brez otrok v sredini .ne- |
sta. Ponudbe pod „10.000"
.Hotel kolodvor', Dravograd-	na upravo „Jutra". 13044 15268
Prijatelj, korespondence
želim z inteligentnim, srčno
pisalni
stroji, več otroških vozičkov. 15^31 1 avtomobili. 2 stružnici za 1 železo, pripravne za manjšo mehanike, 2 električna motorja itd.	15211
naobraženim gospodom pod „Dunja" na upravo ..Jutra'
s takoj prostim lokalom in i stanovanjem, v prometnem .. . trgu Gorenjske, za 150.000 j Mcsa.
dinarjev;	--
j ENODRL2. HIsO z vrtom, j 3 sobami in pritiklinami, | elektrika, vodovod, par mi
Gospodično
15021 Trgovski pomočnik
. 28 let star, izurjen popolno-; ma vseh strok mešane trgo-
Glinasta peč
visoka, sobna, se proda. — Kupi so pisalna miza. Naslov 112.500 : pove uprava ..Jutra". 15227 ENO.NADSTR. TRO. HISO ---------—-----j 8 trgovino mešanega bla- 1
Pritlična hiša
Majhno prodajalno
z mešanim blagom ali gostil-
Pleteno pohištvo
za vrt, verande, čakalnice in 15224 , itroč j c sobe, ima v zalogi v veliki izberi Rudolf Radovan Krekov trg 7. — Dobavljau-pleteno rolo za okna v vsaki velikosti.	15302
Otomane
srednjih let, samostojen, sc jn drugo blazinasto pohištvo.
- 1 stanovanjem in velikim nut od tramvaja, za Din vrtom, se proda. Poizve se
vine. z dolgoletno prakso^iu 1 Ženski šivalni stroj
ga v prometnem trgu Sta-,_______ _	„	jerske. Din 300.000; - j
■ možno slov., nemškega iu dobrimi spričevali.* želi me- (Singerjev Centralbobin)" — 2 novozidani dvostanovanjski ■V.-nt. drugega svetovnega jo- sto premeuiti. najraje na predvojni izdelek malo rab- HtsI pri Mariboru, ena z Ika. ki bi mogla poučevati deželo. Orem tudi kot pošlo- ijen brczslišcn tek se proda 1 oralom, druga s tretjino tudi klavir, iščem k 2 otro- vodja, vodja kake podruž- Kračuu. Poljčane. ' -----
kr.ma (5—S let). Ponudbe z u|ce a|i tot. potnik. — Sem _ ____
ihtevo plače prosim pod vojaščine prost. Oferto pod: i „H-K" na upravo „Jut_ra". .,Agilen, pošten in delaven" 15263 na upravo ,,Jutra". 15243
v mestu
trgovini Bartc, Rožna dolina m,ora'°,T
razpolago majhno z'a družino brez otrok, s 1. ~	septembrom ali po dogovoru.
prevzamem, event. kupim ' seznaniti v svrho ženit- jnia vedno v zalogi po naj-nestu ali na deželi, kjer Vo z gospodično s
gospodično s primernim nižji ceni Rudolf Radovan, 1 biti na hanltaloiJi in primerno iz- tapetnilt, Krekov trg štev. 7. stanovanje tlbrazbo. Uopibe pod ..Lastni |	15312
dom" na upravo „Jutra".
Urarski pomočnik
Izobražena vzgojiteljica
klanujoča v Ljubljani, sc	21 let star, z ročnim orod-
išče za petletnega nadarje-	jem. išče mesta v Ljubljani
uega dečka. Predpoldne In	zu takoj ali s 1. avgustom.
'Opoldne 2—3 ure izpreboda	Cenjene ponudbe na naslov :
ln pouka. Ponudbe se prosi	Josip Tekauc, Šoštanj. 15244
pod ,,Vzgojiteljica S, K." na
Jpravo ..Jutra".
15215 I
Kontoristinjo
tudi začetnico, zmožno neni--čine lu ki je dobra računa-rica, sprejme takoj iesna tr-'ovina v Ljubljani. Znanje italijanščine daje prednost. Piiuuiibe pod „Les" na upr. •■Jitra".	15322
i^ntlen trgovski sluga
Ljubl°janP"zaa	v
, i-,. se sprejme v trgo-,Jtu» Me i nI. d. d. v Liubljant.	15273
Sprejme se Iteparica
Brivski pomočnik
fin delavec, išče službe. — Cenjene ponudbe pod značko „Takoj 25" na upr. ,,Jutra".
15213
Stenotipistinja
z 91ctno prakso, vešča popolnoma slovenščine in nemščine ter nekoliko hrvaščine in vseh pisarniških del, želi premen iti mesto. Cenjene ponudbe pod ,,Prvovrstna" na upravo ,,Jutra".	15271
Iščemo solidne
trgovske t rdke
ki bi prevzele
v zalogo
petrolej bencin strojno olje
15232
Parcela
velika, tik kolodvora ob drž cesti Šmarje—Sap, pripravna
1501« orala vrta. po 65.000 Din; "„"tarbiž^',,ža8° ali latHb Gostilniško In kmečko PO-	,c ?™da- Naslov povo
--- SESTVO. 34 oralov, v naj- "I"^« "JutrA
lepši legi na Štajerskem, vse arondirano ob glavni cesti, vsled družinskih razmer za 500.000 Din ; VISOKOPRITLICNO HISO z vrtom v ljubljanski okolici, posebno pripravno za kako obrt, 90.000 Din ; Slaroznauo GOSTILNO z lepim p okolici
jem, 150.000 Din; Vili slično HISO s 6 sobami in pritiklinami, gospodarskimi poslopii ter 2 orali zemljišča, blizu Bieda — Din 165.000; NOVOZIDANO HISO
— Tozadevne poniTdbe z navedbo cene je poslati pod ,,Bodočnost 1925" na upravo ..Jutra", katera pove tudi naslov,	15171
Dva lokala
Lesni trgovec
..iveč v Srcmu, fo nudi trgovcem in izvoznlčarjcm ■^ita v svrho nakupa žila pro-
i n f f i V b i f i i
P -zno sobo
z uporabo kuhinje, v mestu.
delavnico, enega takoj. sjji(0 „a upravo ,,Jutra Jem 1925 | „Diskrecija II".
Mlad inteligent. trgovec
čedne zunanjosti, z večroili-
joutklm premoženjem, žcii	ti primerni proviziji. Prevoz znanja v svrbo ženitve r ' jjta z vlačilcem po Savi ugo-
cedno devojko. z nekaj pre-	drn. Naslov v upravi .Jutra'
iiioženja. — Resne ponudb- b	pod ,,2ito 70". 1529-i
.	T «1 • »• ' 1 T-,,
drugega s 1. januarje	..........
oddan:. Pojasnila daje Marn. ' ___
trgovec na Gilncab. J5147
p,>d 15270
Pekarijo
nosestvom v celjski Išče mirna stranka. - Plača	"»'	c v prometnem dhmrJeT in z lastno opremo,
f	inventar dobro In tudi drugače gre v kraiu ne d.žell - Ponudi - ,(lgtcnt. preteklosti, h- žc
ika min ni n -	vseh ozirlb na roko. Ponudbe P~> -Pckarija na uprav , taUoj poročiti s trgovcem ali
Všitje vložkov
„	... _	, .--prejemam in izgotavljain ta-
Gospodična	i koj jn p„ „ j z k i K .= n i. —
stara 28 let, čedne zunanjosti, i' Gostič, Krakovski nasip h premoženjem vec desettieoč Jt. 4/11.	3 522'J
aeh ozirlb na roko. Ponudbe	,,
pod ..Soba 1111" na upravo »Ju,ra • ,.Jutra".	14805
Trgovski lokal
za trgovino z mešanim llu-
, ,	gom na prometni točki ku-
in nritiklin z vrtom "5 'sxe<-' mln,tt 8«"P» t odraslo kcga trga ali mesta na U.-in pritiKiin, z vrtom, hčerko, po možnosti z upora- ie)| Ec <
Opremljeno sobo
za takoj v na-
in to bla^o
Strojni risar
kl je obenem vešč tudi dru-. .	gih pisarniških poslov, išče
i ir l /Zil '2*'eIovanje gornjih službo. Cenjene ponudbe pod tieio/ c«.V|j»v. F_ Krafj Flo. Risar" na upravo ..Jutra", ruanska ulica 24, dvorišče.
152S5
Delavca
Lesni manipuiant
z dobrimi referencami, ki je zmožen voditi samostojno
prodajale v detaii Io en gros
v Ljub. lani. Cel j ■ r. Marilioru in i'tuiu Trgovci, vpeljani v tej stroki, imajo prednost
UVV i IkU, \" ' UK'< uoni I ts	<4
70 000 ° ozfr3V50 OOO Din"	b0 klavirJ»- Ponudbc	Jem. Ponudbe z ra .-Ibv t.a-
LEPO HIŠICO* ŠUr^ sob °n	"JU,rB" PO<J S"r°	U»J -a upravo ..Jutra '
pritlklin s pol orala vrtu, tik postaje, v bližini Maribora — Din 60.000;
VibalCn0bnd°eloma0-opremil	išče samostojen"trgovec. — Prostor S plin. napeljavo
Vdovec
v najboljših letlb, z dvema otrokoma, večjim prcinožo-
.------- — --------i ujem iu dobro službo, si želi
it>I»J p0d ..TakojScii prevzeuinik". zopet mirnega zakonsk« se 1527-. življenja. Vdove ali gofepu-
gostilničarjem. — Hesnc )"> nudiie jiod ..Avgust" na podružnico ..Jutra" v Mariboru.	15253
OnremPeno sobo
no, gospodarsko poslopje. 1 Cenjene ponudbe sc prosi e0 išo«. za takoj.	____.
oral vinograda In 3 orale Pod -Miren 30 ' na upravo ppd „Pi|n" na upr. „Jutra" posestva, z inventarjem, 1 ..Jutra".	15194	15277
dičoe. stare 35—45 let. na j tM^šljejo Leanonlmnc dopise i-Iiko pod ..Gospodinjit- "
Ponudbe ! na upravo „Jutra".
14933

Rdečico, solnčne
pege in vse nečistosti v obraza
prežene pri dnevni uporabi prav temeljito edinole 1110/a
R-žni sneg!
Cona Din 10'—. Lekarna pri Zamorcu, K.Wolf, Marinor, Gospodska ulica 12.
pri Celju, za Din 165 000 i-----
itd.. Itd.	15276
Stanovanje
Dobro idočo trgovino
, mesečno plaCo 20QQ ,„ zmoz	o . samostojno
°Bk-rb0 " .h!Si! sprejme Sbe na^pTav^Jutra'''
, — , . • sprejme Jernej J c i c n i o, Ljubljana, Stara pot 1.	15262
Krasno posestvo
3 orali vinograda. 6 oralov sadonosnlka. 5 njiv. veliki
Ponudbe je nus oviti po i travniki. 3 hiše, velik iaven-
..fPfl K.lina nri 1 ka" tr, tar. ob okrajni cesti pri Ma-,ifro „r.dina pril Ka ua riboru 8e Uf,odno proda _
i Ponudbe pod ,Rodna zemlju' na podružnico „Jutra" v Mariboru.	1-1783
obstoječe iz 2 sob in kuhi- z mešanim blagom na d*-zeli.
nje, s c odda v podnajem dotlčnemu, ki plača najem-
vzametn v najem. — Cenjen, ponudbe na upravo „Juira '
nino za dve leti naprej. — pod šifro ,,Dobra trgovina".
Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,,Lepo stanovanje". 1 15170
15236
Kuharica
poštena, z dobrimi spričevali, ki pomaga zraven služkinj.
v Mariboru pod »Manipuiant*.
15252
Trgovski pomočnik
špecerist, doma iz Sušaka, z iudi druga lažla deja. se dobrimi spričevali, želi služ-p.,d ugodnimi pogoji sprejme be v kakem mestu Slovenijo. Nastopi lahko takoj. — Kdo Pojasnila daja 1". M. Ljub-Kunat ravnatelj. Bcdekovči- ijana, KrlzevnlSka ul. 10'I. oa". '	15251 i levo.
15223
upravo *Jutra».
Zahtevajte
v kavarnah, iavnih lokalih, gostilnah in brivnicah
„JU¥§a©"
Enonadstropna vila
Zameniam stanovanje
roba In kuhinja s pritiklinami v mestu, z enakim. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Sitro ,.Zamenjava 1924".
151-12
moderno zidana z velikim vrtom. se radi selitve ugodno	_
proda v uajlepšera predmest-
ju Ljubljane. Kupcu jc takoj j	j |<„binia
na razpolago, - Pismene po-'	„ , , , v, 1 _„,„,. .„.„.. 1r,
-ludbc pod Ugodno 500.000 v	Hozni dolini il. sc zainc- postaje i Dl»" na upravo ..Jutra" , uj*. grem tudi kot MSniea .Naslov pove uprava
1 151801	1507. I
Dobro vpeljana trgovina
mešanega blaga v neposredri 1 ' bližini mesta, se takoj odda j j s stanovanjem vred. Ponud- ■ be pod ..Takoj St. 73" na I
upravo ..Jutra".	15265 ;
|
Dobro idoča trgovina
mešanim blagom v indu-»trtjufcem kraju, r, minut od i postaje, sc da v najem. — .Jutra" , 15162 I
ffMovi<š oglasi v Mariboru
Insercntc v Mariboru in okolici opozarjamo, da sprejema podružnica * Jutra* v Mariboru, Barvarska ulica 1 (tel. 22) vse oglase po izvirnih cenah. Posreduje tudi brezplačno ponudbe, ki se lahko naslav-
ljajo na podružnico. • Jutro - je v Mariborski oblasti nazbolj razširjen dnevnik, uspeh oglasov jc siguren. Prepričajte se!

Slavenski „Monta Carlo"
izmedju
Sušaka i Opatije (Abbazia)
svake srijedc i subote Svaki dan čajanka velika svečana zabava
uz sudjelovanje naj bol jih umjetnika	BVOrailS 0tVQrBI18
na Jugoslavenskom teritoriju
l8»Ta
opere, operete i komedije.
od 15 sati do 2 sata u jutro.
1351. K. I
LJUBLJANA, testni trg St. 12.
1211 1
Modna masmfakturna trgovina
34o9/a
Ljaoljana, Lmgerjeva-Stritarjeva ulica
ppodaja
vsled preida letna sesije svojo ostalo zalogo po jako znatno znižani ceni,
Puškama F. K, Kaiser v Ljubljani
Šelenburgova ulica št. 6
naznanja, da je prispela večja koiičina pravih angleških
in monakovskih ribarskih potrebščin. 3590-a
Hibiške palico že od Din 45 — navzgor. Trniki, laksi, vrvice, kolesa in različni sistemi so v veliki izberi in po jako nizki ceni v zalogi.
H
H
H ►«
H
C
M H H H
Blago prvovrstno.	Blago prvovrstno
4^rrTTTTTXITLXJLIlIJLXXlXLXXi.iXlIJLlli-X-l C;imniiOŽ
61 3JS90 BA0ipnBS3{8lV 'JoqiJBH
uedSBS $ 39qja3is
«/i9tS 81 ujipnn o^oin ojjsbu
-sq oaisJAOAad ipn} joto 'o§Bjq oaiutin
-0jo>{ ui o^sfusoads agfaaaofca ai asfioqtB_N{
fotografske plošče so najboljše! f
Dobe se v vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS
veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin
ZAGREB, Palmotieeva ulica broj 66.
Važno so mm in obstojBČB industrije!
Tovarna cementa Zidani most proda: 2 parna stroja,
vsaki pc 100 konjskih moči, sistem „Hock", m 3 parne Kotle, 2 po 45 m3, znamke „Hock", in 1 po 90 m2, znamke »Tischbem . Parni stroji in kotli so v najboljšem stanju m se na zeljo
lahko vidijo v obratu.	.
Naprodaj je tudi: 2 kolerja (Kollergange) v dobrem stanju in razne transmisije, konzole, lesene in železne jermemce v vseh dimensijah, parne cevi in veliko drugih strojnih delov. Na zahtevo se pošlje seznam.	300 a
* Cene so nizke. — Priporoča se osebni ogled.
Zobozdravnik
dr. med. univ.
OTMAR DERNJAČ se je preselil
iz Gregorčičeve ulice štev. 14 v Stolno ulico št. 1/11.
ter ordinira od S. do 12 in od 2.
do 5. ure. 3623-a
Zavarovalnica v Ljubljani
sprejme pod lafto ugodnimi nogcji
a
m
vofljo itaga zastopstva ? Celju.
Za Maribor pisarniški lokal že rezerviran.
Za Celje imajo prednost oni, ki razpolagajo s poslovnim lokalom.
Ponudbe pod Zavarovalnica v Ljubljani ' na upravo
„Jutra".	3639 a
s l
«0*1
SeaaitJ an sisi — » premog —
vseli vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo
Prodajni urad šEiitjanš&ega prsmagovniho AND. JAKIL
Uradno koncesionirarto podjetje za zgradba vodovodov, hišne inštalacije in centralne kurjave
ANTON KO SER
LJUBLJANA	Aškerčeva ul. 17.
Projektiranje mestnih in občinskih vodovodov in kanalizacije. Oprema kopalnic, pralnic, klosetcv itd. Proračuni in proiekti za vse vrste centralnih kurjav. inžemersKo strokovno vodstvo pisarne. Proiskti in montiranje vodnih turbm. Trgovina inštalacijskega materiala in armatur.	18» a
Ljubljana, Krekov trg 10
1018-a
r. z. z o. z.
v novopreurejenih prostorih
t LJUBLJANI
Mestni trg št. 6
obrestuje vloge na hranilne
knjižice in tekoči račun po
Franjo Schell I. jugosl. tvornica biagajn
JJIaribor, Koroška cesta 31
izdeluje pred ognjeni in vlomom popolnoma varue blagajue vseh vrst iu v vsaki velikosti, med drugim tudi tresorje za knjige, okloppe bhgajue za banke iu juvelirje, pulte v vseh izdelavah. Blagajue se izdelujejo tudi po meri in v najkrajšem času.
ParhBtn
v v®
hrastove in bukove' dobavlja in poklada v vsaki množini v mestu in na deželi. — Delo točno in solidno.
ANTON
Ljubljana, Rimska cesta 13.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture
in cesti e ter jatev.
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavitvi. mu* l
Razpis prodaje.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani proda parcelo
Št. 243/1 kat. obč. Sv. Petra predmestje L del. Ta parcela leži tik ob južni železnici na Fris-Ikovču (med posestvom špediterja Ranzingerja lin Martinovo cesto! — Radi svoje obsežnosti | S787 m2 je pripravna za zidanje tvornice ali i obsežnih skladišč, možno je izpeljati industrijski tir od južne železnice. Opozarja se, da je svet I peščen in se lahko dobi iz tal ves pesek za
j zidanje poslopij.	1
Ker je parcela deljena na 7 stavbnih parcel 'v izmeri 769 m3 do 1277 m«, se prodajo tudi j posamezne parcele ; ako je ponudnik za celotno parcelo boljši kot ponudniki za posamezne par-! cele, se proda temu. Ponudbe, katerim je pri-: ložiti 10% vadij v gotovini, odnosno vrednost-I nih papirjih je vložiti do 21. avgusta 12. ure i pri podpisanem odboru.
Kupec se mora zavezati, da ostane 4 tedne.; ko konča rok za vlaganje ofertov, v besedi.] j Vso kupnino je plačati takoj po prejemu ob-1 vestila, da je porudba sprejeta.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma (univerza) v Ljubljani,
doe 22. juliji 924.
OSKAR GUDAC — SUSAK
ODPRAVNO PODJETJE - ŠPEDITER
sprejema vsakovrstno blago za prevoz po železnici in po morju. Poseduje veliko in suho skladisce ter sprejema tudi večje množine blaga v shrambo.
Prispelo blaqo prevzema in odpravlja s postaje ali z ladje še Istega dne
Izkustvo pridobljeno s petindvajsetletnim delom v tei stroki jamči za točno in solidno izvršitev poverjenih opravkov.
Poslovnica in skladišče v poslopju ex ,,HOTEL SUSAK", Tvornička ul. 14.
Telefon interurban 64.
357oa
EVGEN LOVŠIN	13
_ in ^lo^tiinje:6
LJUBLJANA, MikloSičcva ulica štev. 15.
Telefon št. 727.	Brzojavl: Rude
Zagreb: PreraiUviteva ulit* sL 2J. - Teleton 26-SO. Beograd: Jovan 1. Markovic, Karaiijordjeva nlica, jialata ..Biistol", Melon št. G68.
svinec, kositer, liaker, svinčena pločevina, ciukova in pocinkana pločevina Cinkarne d. d„ Celje, žveplenokisla glina, katran itd.
Kupujemo po najvišjih cenah: stari baker, stari svinec, remelled-__cink. kovinaste ostanke itd. ---
Cink,
3MF, !i>
Dr. A Serko.
Naročaje In širite „Jutro"!
I STROJI so na vsem svetiš
_____possiasii koš naiboijii	=
Singer livarn stroji, BourneA Co., New Ycrk 70,/a Predaja na obroke -__AMtiuFcroira nI- «
Centrala za SHS:
Zagreb
taličeva ul. 51 Zastopstva«vseli mesti!) 1