izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75, Tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 607-70-13* - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din, posamezna stev. 10 din leto xm rTRANJ, sreda, 14. decembra 1960 st. 144 IZHAJA OD OKTOBRA 194t KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Plani brez številk Samoupravni organi, vodstva in celotni kolektivi se že dlje ukvarjajo z izdelavo perspektivnih načrtov za prihodnjih pet let. Nekatere organizacije so jih izdelale, drugod so šele v razpravi, ponekod pravzaprav šele začenjajo itd. Pri tem razpravljajo o raznih predlogih: koliko bi povečali proizvodnjo, koliko bi dvignili celotni dohodek, koliko se bodo povečali skladi in podobno. Te perspektive, zlasti če niso povedane samo s suhimi številkami, marveč prikazane z grafikoni in v drugih nazornih, razum-Ijivejših in poljudnih oblikah, so v resnici zelo razveseljive. Vendar gre pri tem še za poseben »plan brez številk«. To je pravzaprav politična arientacija, ki bi jo morale ob vsem tem postaviti sindikalne organizacije v podjetju. V takih planih, ki ne bi smeli imeti številk, marveč le osnovne principe o delu in razvoju podjetja, naj bi bile vključene smernice. — Tako bi bilo prav, če bi sindikalna organizacija postavila smernice, kako naj se v prihodnjem in v naslednjih letih razvija sistem nagrajevanja. Posebno vprašanje je, do kakšne oblike naj bi v prihodnjem in v naslednjih letih decentralizirali delavsko samoupravljanje, kako naj bi se posamezni oddelki razvijali in podobno. 7.elo važna stvar je, kako naj podjetje usmerja prihodnja leta svojo proizvodnjo: ali naj namreč teži k večji proizvodnji in zaposluje nove delavce, ali naj z mehanizacijo in avtomatizacijo in z drugimi oblikami stremi za povečanje delovne storilnosti in skladno s tem tudi dviganja dohodkov in živlicniske ravni že zaposlenih delavcev. ■Taki plani so v nekaterih podjetjih narejeni. Toda v večini primerov tega ni. Sindikalne organizacije (in z njimi tudi drwe organizacije v podjetjih in tudi v širšem okviru, v komuni) bi s takimi plani zastavile okvire nekaterim glavnim ciljem. Konkretne številke pn bi potem bile samo izpolnjevanje takega plana in bi ga organizacije v kolektivih l:'>L'o vsklajevale s splošnimi načeli. Zato je taka orientacija potrebna povsod, ne glede na to, ali je konkretni plan »s številkami« že izdelan in sprejet ali ne. K. M. Številne prireditve v paiasMsv občinskega iiraznika Skofja Loka - Ze od nedelje, 11. decembra, sc vrstijo v počastitev občinskega praznika v Skofji Loki, številne prireditve. Med drugim so pripravili v kinu »Sora« literarno popoldne za mladino. Danes ob 17. uri bo v domu ZB NOV v Skorji Loki pionirsko šahovsko prvenstvo, zvečer ob 20. uri pa bo Isto tam klubski večer. Jutri, 15. decembra, bodo vrteli film »Dobro morje-«, in sicer posebej za mladino, za predstavnike JLA in zr ostale. Naslednjega dne ob 16. uri bo na Cankarjevem trgu otvoritev novo tržnice, zvečer oh 20. uri pa v kinodvorani na Trati slavnostna akademija in predvajanje filma -Dobro morje«. S sejne dvorane Okrajnega ljudskega odbora Kranj mo interesi skupnosti e sitaifee m tesne industrije Največ govornikov o delavnosti ksnolndestrijskNi podjetij 0 Jslkl in Radovljici bodo še razpravljali Kranj, 13. decembra. — Osrednje vprašanje na današnjem zase-' danju Okrajnega ljudskega odbora je bila reorganizacija gospodar-r jenja z gozdovi in reorganizacija lesne industrije. Oba vprašanja, ki sta v zadnjem času vzbudila živahne razprave v posameznih kolektivih in organizacijah, sta tudi k današnji razpravi privabila mnoge predstavnike in uslužbence LIP, poslovnih zvez, gozdnih gospodarstev in drugih služb. O gospodarski službi je OLO sprejel ustrezna priporočila. Konkretne plane naj v okviru priporočil izdelajo sami občinski ljudski odbori. Osnovna misel priporočil o gozdarstvu !n desetletnetf" ostati. Edina rešitev bi bila v lefl (po izjavi poznavalca domačega in svetovnega tržišča), da bi se večJ8 grosistična podjetja začela oskrbovali s pla či iz uvoza. Trgovina na drobno v veliki meri tega n« more, ker ni prilagojena zunanje* trgovinskemu poslovanju. Ko dobe trgovci -gro.«: kI i potrjene naročil* iii.e od proizvajalcev, bo nujnOi da bodo mora'.' nastale »nzlik* kriti z uvozom. Di-ugo ttk\j>te W vsaj / no, neprijetna o« J* N nudalj« imeti na hilščfc, MUK *»' ttoj. sreda, 14. decembra 199% gospodarstvo stran ft Stališča na plenumu Okrajnega sindikalnega sveta Javno povedati zakaj ni moč najti rešitve iz stanovanjskih času Kranj, 13. decembra — Na plenumu Okrajnega sindikalnega sveta, ki je bil včeraj' v Kranju, so udeleženci živahno razpravljali o stanovanjski gradnji na Gorenjskem in o nalogah sindikalnih organizacij s tem v zvezi. Rednih sredstev iz skladov za stanovanjsko gradnjo za naslednje*leto bo zelo malo, kajti letošnji širok razmah stanovanjske gradnje je zajel malone vsa sredstva že za prihodnje leto, v Kranju pa že zidajo celo na račun tistega denarja, ki ga bedo imeli šele v 1962. letu. Skofjeločani se že dlje vsestransko pripravljajo na letošnje praznovanje občinskega praznika, — Slika zgoraj prikazuje gradnjo nove tržnice, katere otvo ritev bo v soboto, 17. decembra, spodnja pa gradnjo novega mostu čez Soro. Pomanjkljivi komunalni objekti so v Škof ji Laki že nekaj let kamen spotike, zato so se prav letol lotili del z vso zavzetostjo f Spričo takega stanja je treba za1 htevati od samoupravnih in drugih organov, "da iščejo razen rednih skladov še vse druge vire. Zlasti naj bi podjetja iz svojih skladov dodeljevala več za stanovanjsko gradnjo. Organizirati je treba službe, kjer naj bi zainteresirani dr-žavljani-prosilci za stanovanja — zbirali in varčevali svoja sredstva za stanovanje, iskati je treba možnosti cenejše gradnje itd. Hkrati menijo v sindikatih, da ni pravilno v občinah stremeti za enotnimi koncepti, marveč prepuščati kolektivom in posameznikom, da po svojih stremljenjih, pogojih, možnostih in potrebah izbirajo veliko ali malo stanovanje, zadružno ali družbeno gradnjo itd. V podjetjih in občinah naj bi, prav tako kot razpravljajo o izpolnjevanju družbenega plana in drugih proizvodnih zadevah, razpravljali in povedali delavcem, kakšne so možnosti in sredstva za stanovanjsko gradnjo. Tako naj bi vse organizacije do zadnjega državljana", tudi tistega, ki že ima stanovanje, razpravljale o tem problemu na čim-širši osnovi in iskale ustrezne rešitve. BESEDA UDELEŽENCEV Skoraj vsi govorniki na plenumu, zlasti pa Ivan Jelen, Milan Osolnikar,' Pavle Zirovnik in dru-, gi, so poudarjali, da je treba najti privlačne oblike za zbiranje sredstev od državljanov. Tudi podcenjevanje privatne in zadružne gradnje samo ovira širši razmah gradbene dejavnosti. — Zavodi za stanovanjsko gradnjo naj bi kot uslužnostne organizacije nudile konkretne predl"oge z izdelanimi našoti, iz katerih bi prosilec vedel za ceno, velikost in kraj ter tudi čas, kdaj bo to stanovanje dobil. Samo pod takimi pogoji, konkretnimi podatki in računi, je moč vzbuditi zanimanje širokega kroga državljanov, da bodo s svojimi [Rastnimi sredstvi in z delom materialno sodelovali v gradnji. Jež Pepca iz Kranja, Milan Osol-nik iz Škofje Loke in drugi so ugotavljali, da bi se kljub podražitvi gradbenega materiala dalo vendar znižati gradbene stroške oziroma ceno stanovanja. V prvi vrsti danes rri razčiščen pojem, katera od komunalnih del pri urejevanju okolice fn podobno, naj bi sodila k stroškom stanovanja. Hkrati pa so navajali tudi primere nena-črtne gradnje, spreminjanja načrtov in podobno v času gradnje — ker je ponekod povzročilo večje izdatke celo za 30 odstotkov. Kralj Viktor iz Tržiča je dejal, da bi v določenih primerih morale družbene organizacije, samoupravni organi itd., bolj odločno nastopati in klicati na odgovornost posameznike. MALA PODJETJA -MALI PROBLEMI Štefan Nemec z Jesenic, Franc Cuznar z Bleda in nekateri drugi so zelo poudarjali tudi stanovanjski problem v malih kolektivih. — Kot je pri tem ugotovil tovariš Nemec, mala podjetja nimajo težav samo zato, ker so njihova sredstva majhna, kajti manjše so sorazmerno tudi potrebe, marveč zaradi napačnega ocenjevanja, češ da ne bi zmogli gradnje lastnih Hove naprave za mineralno volno v obratu „Termike" v Loki V nedeljo, 11. decembra, so spustili v pogon novo napravo za mineralno volno v obratu »Termike« v Bodovljah pri Skofji Loki. Ta obrat je ustanovilo podjetje za izolacij.- »Termika« iz Ljubljane. Naprava je izdelana po lastnih zamislih in načrtih ter je prva take vrste v državi. Dajala bo 10 do 12 ton mineralnih vlaken na dan. Izdelana mineralna volna se predeluje v filce, blazine, vrvi, trakove ali pa nepredelana polni v vreče. V delu so tudi naprave za B8LGZKR OBRESTI Kmetijske naprednega - - - OBRESTI zadruge so nosilke kmetijstva na vasi. To je tudi njihova glavna naloga. One morajo biti v pomoč kmetovalcem. Zal pa se vse zadruge tega ne zavedajo. Prav presenetilo me je, ko sem zvedel za poslovanje ene izmed kmetijskih zadrug v Poljanski dolini. Ta zadruga je letos spomladi dajala zadružnikom gnojila na kredit. Bilo Je to konec meseca marca. To je popolnoma razumljivo ln je tako ravnanje zadruge samo pohvale vredno. Čudno je bilo pri tem samo to, da ko tudi kmetom, ki so hoteli takoj plačati, dajali gnojilo na kredit. Mogoče je to tako urejeno s poslovnikom zadruge same, tega ne vem. linij nerazumljivo pa Je, da so v začetku novembra poslali račune kmetom, ki so Imeli večinoma najet kredit samo sedem ali osem mesecev, zadruga pa jim Je zaračunala ktatkomalo cclnlcl n<-obresti. — Tako so morali plačati dvakrat večje obresti, kot bi jih morali. Tako poslovanje nI nikakor v ponos kmetijskemu zadružništvu. Ne mislim, da so to storiti Udll benel na lastno pesi: verjetno pa so Jim to dovoljevala pravila zadruge. Umlflvo pa Jc, da le-ta ne morejo biti pravilna. Ce Je zadruga najela za plačilo gnojila kredit v hranilnici, po vsej verjetnosti nI plačala celoletnih obresti. Brž ko jih Je. In da jih Jc zato zaračunala tudi zadružnikom, hi bilo pametno, da bi kmetovalcem 0* povcduIJ vnaprej. izolacijske žlebake za oblaganje cevi in izolacijske plošče. Ti izdelki se v velikem obsegu uporabljajo za zaščito vročih industrijskih in ogrevalnih naprav, ladij itd. Posebno zanimivo področje uporabe je našla mineralna volna v gradbeništvu. Z izolacijskimi filci se lahko izolirajo stropi v stanovanjskih stavbah proti ropotu. Podstrešja in zunanje stene stavb se s slojem mineralne volne zelo uspešno zaščitijo proti zimskemu mrazu. V sodelovanju z drugimi podjetji so bili izdelani projekti za lahko polmontažno in montažno gradnjo stanovanj. Prvi objekti ta* ke vrste so že v gradnji. Z lahko montažno gradnjo, ki kot izolacijski sloj uporablja mineralno volno se doseže zelo poenostaljeno suho montažo delov stavb ob minimalni teži. Brez dvoma se bo ta novi izdelek močno uveljavil. Nova naprava s halo v velikosti 700 kvadratnih metrov je bila izdelana v času od aprila do oktobra letos, torej v šestih mesecih. Montažno halo je dobavilo podjetje »Soko« Mostar. Proizvodna naprava s pečjo za topljenje mineralov je izdelal obrat v lastni delavnici. Pri tem je prišel do izrazja volik delovni elan članov kolektiva, ki niso štedili svojih sil in izvršili vse delo v rekordno kratkem času. Nove proizvodne naprave pomenijo velik napredek za mali kolektiv obrata, saj se bo vrednost proizvodnje dvignila od 80 milije- Dohodki in izdatki pre- okraja Kranj Prejemki za 24,4 odstotka, izdatki pa za 22,9 odstotka večji kot v lanskem obdobju Mnogokrat pišemo o gibanju gospodarstva, vendar vedno samo v merilu podjetij. — Ekonomski dvig posameznega področja pa nI viden samo v primerjanju Indeksov povečanja dohodka, temveč tudi v primerjanju dohodkov In Izdatkov prebivalstva. S tem vidimo sliko življenjskera standarda tudi po drugi strani. Ker ne razpolagamo z najnovejšimi jKidatki, se bomo poslužili devetmesečne evidence letošnjega leta. Skupni prejemki in izdal ki prebivalcev so se v primerjavi z istim obdobjem lani znatno povečali. Zanimivo je, da so bili prejemki najnižji v mesecu juliju, izdatki pa v mesecu septembru. Tako so znašali skupni dohodki konec septembra letošnjega leta 17,447 milijonov dinarjev nli za 24,4 odstotka več kot lani v istem obdobju, skupni izdatki pa w> znašali 1.V99B milijonov alt 22,9 odstotka več kot v prvih devetih mesecih lanskega leta. - Razlika med prejemki ln izdatki znaša torej letos 1449 milijonov dinarjev, medtem ko Je lani znašala devetmesečna razlika samo 1015 milijonov dinarjev. Mesečno so bih najvišji skupni prejemki v aprilu. To pa zato, ker so gospodarske organizacije večji del osebnih dohodkov za mesec maj izplačale že v aprilu, delno pa tudi na račun izplačanega presežka po zaključnem računu za leto 1959. Največji procent od celotnih dohodkov predstavljajo neto osebni dohodki, in sicer 70,1 odstotka, v lanskem obdobju pa 68,2 odstotka. Izraženo v absolutnih številkah pa so letošnji neto prejemki za 2190 milijonov višji od lanskih. Od skupnih Izdatkov je prebivalstvo potrošilo za trgovsko hla-10,5 obrtne.C anJska:Tzzč,fdo ht go 57,9 odstotka, za gostinstvo 10 in pol odstotka, za obrtne usluge 2.3 odstotka, za PTT usluge 3 odstotke, za komunalno stanovanjske in zdravstvene usluge 5.8 odstotka, za davke 5.5 odstotka ln za ostale lziatke 15 odstotkov. -Ako primerjamo letošnje procente z lanskimi, **4tB>9l da so blagovni izd«4ik1 trgovini letos v odnosu do vibtnih izdatkov precej nvijšl kot lani, dejansko pa so b\]\ za 6H0 mllijn*-w več^i kot lani. Na splofcM A> m vsi povečali. -Ok nov na 250 milijonov din letno. Z nadaljnjo izgradnjo naprav za mineralno volno in povečanjem proizvodnje bo kmalu možno misliti tudi na razširitev obrata na Trato, kjer bi dobili*priključek na industrijski tir .V tem smislu je bilo rezervirano mesto poleg Gorenjske predilnice. Razveseljive perspektive kažejo sodelovanje »Termike« s podjetjem »Jelovica« in drugimi, zaradi prehoda teh podjetij na izvodnjo manjših stanovanjskih montažno gradnjo in serijsko pro-objektov. Proslava v obratu »Termike« je vključena v občinski praznik Škofje Loke, ki se proslavlja od 11. do 18. decembra. Za Poljansko dolino, ki je dala toliko žrtev in naporov za zmago narodnoosvobodilnega boja, pomeni obrat »Termike-« nadaljni korak v industrializaciji nekdaj zaostalega področja. Veliko pažnjo in pohvalo zaslužijo napori in prizadevanja občinskega ljudskega odbora Skofja Loka, ki rau je uspelo v zadnjih letih osnovati na tem področju vrsto' podjetij in obratov. Jože Jan IZ DOMOVINE ... V Varšavi je bil 5. decembra podpisan petletni trgovski sporazum med Jugoslavijo in Poljsko. Sporazum velja za obdobje 1061-65 in določa kontingente osnovnega blaga za obojestransko izmenjavo. Vrednost obojestranske izmenjave bo znašala okoli 320 milijonov dolarjev. To je prvi tak petletni trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Poljsko. Trgovina z Indijo se hitro in ugodno razvija. V zadnjih letih je postala Indija najpomembnejši trg za jugoslovanske industrijske proizvode. Zlasti se je povečala izmenjava med obema državama lani, ko je bil v. obeh smereh ustvarjen promet v vrednosti 4 milijard in 644 milijonov dinarjev. To je skoraj 25-krat več kot leta 1955 in trikrat več kot leta 1956. Ker blagovna izmenjava z Indijo stalno narašča, lahko pričakujemo, da bo v letu 1960 znašala izmenjava med obema državama več kot 5 milijard dinarjev. Prva konfekcijska tovarna v Liki bo začela obratovati prihodnje leto. Tovarna je že pod streho in bo začela prihodnje leto izdelovati razne vrste oblačil. — Za prvo tovrstno tovarno v Liki je odobren kredit nad 400 milijonov dinarjev. V novi, sodobno opremljeni tovarni, bodo predelali letno 2,5 milijona tkanin. Drobni blagovni promet na Goriškem. Ta je v oktobru letos dosegel za več kot 310 milijonov lir. Izdanih je bilo 13 izvoznih dovoljenj za blago iz Jugoslavije v vrednosti 34 milijonov lir in 81 novih dovoljenj za uvoz blaga iz Italije v Jugoslavijo v vrednosti 145 milijonov dinarjev. — S posebnim dovoljenjem carin- stanovanj in se tega niti ne lotijo. Samoupravni organi v teh podjetjih v večini kažejo samo navzgor, na občino ali na večja podjetja in ne iščejo načina, kako bi sami, ob sodelovanju z drugimi podjetji našli možnost za gradnjo in zagotovili stanovanja članom svojega kolektiva. O vseh teh problemih, različnih pogledih in odnosu do tega velikega, obsežnega vprašanja, ki ga je uvodoma, dobro prikazal tajnik OSS tovariš Rozman in so ga žeio dobro dopolnili člani plenuma, je na koncu govoril še predsednik OSS tovariš Andrej Verbič. »Vsako šablonsko reševanje«, kot je med drugim dejal, »bi lahko samo škodovalo. V vsakem podjetju, v vsaki občini, so stvari lahko drugačne, z drugačnimi možnostmi in drugačnimi potrebami. Zato naj sindikalne organizacije to elastično, vendar zelo odločno rešujejo. Opredeljevanje za individualno ali družbeno gradnjo, za komfortna in druga stanovanja, za nižji ali višji delež prosilcev in podobno, vse to naj urejajo kolektivi oziroma prosilci sami. Toda sindikalne organizacije naj dajo v javno razpravo razna vprašanj a, kajti ob razpravah o delovni storilnosti, o perspektivnih načrtih in podobno, ni moč pustiti v ozadju stvar stanovanjske izgradnje oziroma potreba in razpoloženje samih proizvajalcev, delavcev, ki pa naj te plan« uresničijo. Zato,« kot je dejal tovariš Verbič, »so sindikalne organizacije za vsak predlog, za vsako pobudo in razpravo o tem vprašanju, ne morejo pa mirno prepustiti stvari, da se razvijajo in rešujejo slučajno.« -1. c. skih oblasti pa je bilo izvoženega iz Jugoslavije za 130 milijonov lir blaga. Nova železniška proga Gara-šenica-Banova Jaruga bo povezovala veliki bjelovarski bazen z glavno progo Beograd—Zagreb —Ljubljana. Zemeljska dela in gradnja mostov je že končana, a Položili so že tudi 10 km želez-J niškega tira, do konea pa bo* proga zgrajena leta 1961. ... IN TUJINE Svetovna poraba volne. Po^ evidenci Mednarodnega sekretariata za volno porabijo največ volne na enega prebivalca v Veliki Britaniji. — Drugi največji potrošnik volne na enega prebivalca pa je Švica, sledijo pa ji Francija. Zvezna republika Nemčija, Belgija in ostale evropske države. Zanimivo pa je, da znaša letna poraba volne na enega^ prebivalca v industrijsko razviti Kanadi le nekaj več kot na Japonskem. Pri Kanadi moramo upoštevati tudi njeno zemljepisno lego. Petletni načrt gospodarskega razvoja Pakistana. — Po novem petletnem planu za gospodarski razvoj Pakistana je predvidena ustanovitev 180 industrijskih podjetij v zasebnem sektorju. —^ Za to se bo porabilo približno 500 milijonov ameriških dolar-i jev. Za izvedbo tega načrta bodoi najeli posojila v inozemstvu. Tai bodo znašala 55 odstotkov orne-* njenega zneska. f Pristojno nizozemsko ministrstvo je objavilo, da so v pokrajini Groningen odkrili velikanska nahajališča zemeljskega plina. Nahajališče krije v sebi okoli 60 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, ki baje sega celo na ozemlje Zvezne republike Nemčije. V Žabnici čez 98 odstotkov kmetijskih proizvajalcev sodelu|e v pogodbeni proizvodnji s kmetijsko zadrugo Zabnica — Kot najpomembnejši faktor zadružne dejavnosti v tem kraju jc pogodbena proizvodnja med zadružniki in zadrugo. V tej proizvodnji so bila letos zajeta vsa kmečka gospodarstva, ki proizvajajo tržne viške. Po statističnih podatkih je pogodbena proizvodnja zajela čez 98 % vseh proizvajalcev tržnih viškov, po obdelovalnih površinah pa približno 70 %. Glede na občinski zadružni plan so plan zadruge izpolnili količinsko pri rastlinski proizvodnji za približno 80 % kooperaeijske proizvodnje, pri živinski proizvodnji pa za 85 •/#. Družbeni plan bo presežen tudi upoštevajoč proizvodnjo izven pogodbene proizvodnje. Delo pospeševalnih odsekov, predvsem sadjarskega, strojnega in živinorejskega, Je bilo v tem letu zadovoljivo ter bo posebno škropilno akcije proti rastlinskim škodljivcem v primerjavi • prejšnjimi leti, dobro uspele. V zadnjem času zadruga sklepa kompleksne pogodbe za proizvodnjo v letu 1960-61. Pogodbena proizvodnja bo upoštevala predvsem zakonite predpise agrotehničnega minimuma pri vseh travniških in krompirjevih površinah ter pri krmnih rastlinah. Predvidevajo, da bo potrošnja umetnih gnojil porasla v prihodnjem letu za 20 do 30 odstotkov. Nadalje je v načrtu ve-Jika reorganizacija zadrug in sicer v smislu združevanja zadrug. V prihodnje se bodo organizirale velike zadruge z močno gospodarsko podlago. Posamezne šibkejše zadruge ali samo gotovi predeli bodo priključeni k sosednjim zadrugam. H KZ Zabnica je predvidena priključitev delnega območja KZ Kranj in sicer za desni breg Save (Stražišče, Zg., Sr., in Sp. Bitnje). Območje vasi Pevno, Moškrlnjj Crngrob in Dorfarje pa bo po vsej verjetnosti pripadalo KZ Skofja Loka. Bruto produkt bodoče zadruge je planiran približno za 120—130 milijonov dinarjev. Zadruga bo dobila obeležje velikega kraetijsko-proizvodnega kombinata z lastnimi obrati. ZA PREVOZ ŽIVINE Trnovec — Pred dnevi so vašča-ni v Trnovcu v Ločniški dolini nad Medvodami dobili svoj voz za prevoz živino, ki bo služil kmetovalcem vseh okoliških vasi. Ker v škofjeloškem in medvoškem hribovju gojijo precej živine in ker se v živinorejo tudi sedaj še vse bolj usmerjajo, bo zanje ta voz precejšnjega pomena, ker jim tako ne bo treba goniti živine po cestah. »-an «mtAW v OBVEŠČEVALEC • IZ NAŠIH KRAJEV tbnr.ijK, ti. DECEMBRA 1*»^ m R L I OGLASI PRODAM Prodam dobro ohranjeno zakon-■ko spalnico po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem odd. 4622 Prodam hrastove deske — 50 mm. Naslov v ogl. odd. 4646 Prodam kotel za žganjekuho — ■koraj nov in voz za samca, nov, še ne okovan ter nove osi ali zamenjam za prašiča za zakol. Naslov v oglasnem oddelku 4647 Prodam nov kotel za žganjekuho 70-litrski. Trampuž Marjan -klepar, Naklo 4648 Prodam les za ostrešje, posne-malnik, zmogljivost 60 I na uro in plug obračalnik. Naslov v oglasnem oddelku 4649 Prodam repo in krmilni krompir ali zamenjam za slamo. Sajo-vic, Olševek 22, Preddvor 4650 Prodam kravo, 6 mesecev brejo. Bašelj 5, Preddvor 4651 Za pitanje prašičev samo REDIN ker pospešuje debeljenje Prodam 2 prašiča po 35 kg težka. Sp. Brniki 65 4652 Prodam 4 gume za 16-colski voz. Naslov v oglasnem odd. 4653 Moped s širokimi ščitniki, odličen, s prevoženimi 1000 km, nujno prodam. Poizve se na avtobusni postaji v Kranju 4654 Prodam nekaj repe. Spodnji Brniki 55 4655 Prodam kotel za žganjekuho, 60-litrski, nov. Kocjanova 7, Kranj. 4664 Mizarski kombinirani skobelni •troj in ro«ni voziček — dirca na 4 kolesa prodam. Vendling Jurij, Pot na Kolodvor 2, Kranj. 4665 Prodam italijanski kombinirani otroški voziček. Ručigajeva 14 -Kranj. 4666 KUPIH Kupim enostanovanjsko hišo — najraje nedograjeno, od Ljubljane do Kranja. Ponudbe oddati v ogl oddelek pod »Plačam takoj« 4632 Kupim kozolec — 4 ali 5 oken Naslov v oglasnem odd. 4656 Kupim rabljen, še dobro ohranjen parni kotel. Šolar Janko -Ljubno 4, Podnart 4657 Kupim malo rabljen ali nov avto Fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku pod »Gotovina« 4658 Koncertne citre (velike), kupim. Kokalj Rado, Reginčeva 4, Kranj 4659 OSTALO Tiskovine za zaključni račun 1960. Sčekič: Zbirka predpisov o ZR s komentarjem in praktičnimi primeri. Obrazci bodo dvojni: — enotni in za pavšaliste. Vsak naročnik naj navede, koliko kompletov potrebuje, vrsto obrazcev ter število priročnika. Naročila sprejemamo do 6. januarja 1961. Obenem prosimo vse gospodarske organizacije, podjetja in ustanove, da si čimprej nabavijo vse ostale pisarniške potrebščine, da bi se v tednu ob koncu leta izognili prevelikemu navalu. Knjigarna »Simon Jenko«, Kranj 4591 Upokojenec želi spoznati žensko, staro od 40 do 55 let. Zaželena upokojenka. Ponudbe oddati v ogl. oddelku pod »Takoj« 4660 Oddam opremljeno sobo ženski ali moškemu proti posojilu 60.000 din za 6 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku 4661 Potrebujem čislilko enkrat tedensko. Naslov v ogl. odd. 4662 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok — po NAROČITE CLAS • • • • naročite C LAS SPREJMEMO TAKOJ V SLUŽBO VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV ZA BENCINSKI SERVIS V KRANJU. Ponudbe pošljite na naslov: Petrol, Ljubljana, Cankarjeva 5/II. RAZPIS SEMINAR ZA VPIS NA VIŠJO KOMERCIALNO ŠOLO V MARIBORU Delavska univerza v Kranju bo organizirala seminar sa pripravo opravljanja sprejemnih Izpitov za vpis M Višjo komercialno šolo v Mariboru za kandidate, ki nimajo dovršene srednje šole. Ti seminarji so namenjeni kandidatom, ki so: a) končali osemletno osnovno ali njej enako šolo in imajo vsaj štiri leta gospodarske prakse, kakor tudi b) tistim, ki so končali triletno vajensko šolo ali šolo s praktičnim poukom. Sprejemni izpit na VKS v Mariboru obsega pismeno nalogo z razgovorom in izpit iz matematike in gospodarskega zemljepisa. Za kandidate pa, ki želijo biti vpisani na oddelku za zunanjo trgovino in oddelku za turizem in gostinstvo, pa dodatno še tuji jezik po izbiri. Prijave sprejema Delavska univerza v Kranju, Park Svobode 2, do 26. decembra 1960 vsak dan od 7. do 14. ure osebno ali pismeno. Pričetek seminarja bo predvidoma v ponedeljek, 9. Januarja 1961. Kandidati bodo o sprejemu v seminar pismeno obveščeni. TVD „Partizan« Stražišče priredi 31, decembra 1960 v vseh društvenih prostorih TRADICIONALNO SILVESTROVANJE Prodaja vstopnic od 20..-26 XII. v gostilni Benedik, telefon 2151 Ob prazniku bohinjske občini vsem občanom iskrene čestitke! KMETIJSKA ZADRUGA BOHINJSKA BISTRICA naročite G LAS GLAS VELIKO ŽREBANJE - POSEBNE nagrade za zbiralce novih naročnikov - naročniKI SO NEZGODNO ZAVAROVANI možnosti upokojenko. Naslov v oglasnem oddelku Izgubil sem osebno izkaznico št. 18684/58 na ime Kckič Nedelj- ko. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov v osebni izkaznici. 4S67 l!|l|!l!t!!llllll!IIHRI!lll!IIH!H!KI!l!l!l!llllHI!llll|i|l!l!!l!!«1!l!l!ll^ Uniforma Kranj sprejme v službo materialnega knjigovodjo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 4668 Sa/vntk Vikiel, sestri iz Zdravstvenega doma za dvojno praznovanje vse dobro. J. in M. 4669 Levo usnjeno temnerjavo rokavico sem izgubil od Doma JLA mimo avtobusne postaje rlo Primsko-vega v soboto ponoči. Prosim, proti nagradi vrniti na naslov v ogl. oddelku. 4670 08111110 DOPISNA SOLA V LJUBLJANI RAZPISUJE VPIS V DOPISNO ADMINISTRATIVNO SOLO Pouk se bo pričel v mesesu januarju 1961. Prijave pošljite najkasneje do 25. decembra 1960. na naslov: DOPISNA SOLA LJUBLJANA, Likozarjeva ul. 3 Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v dopisni šoli dobite pri okrajnih in občinskih odborih ZB ali v Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ul. 3 - proti plačilu 50 din. Za posebne informacije priložite znamko za 20 din. Jesenice »RADIO«: 15. in 16. decembra ruski barvni film TIHI DON - II. DEL Jesenice »PLAVZ«: 15 in 16. decembra angleški cin. film POT V VISOKO DRUŽBO Kropa: 15. decembra mehiški film DTVJA STRAST, predstava ob 19.30 Radovljica: 14. decembra ameriški krim. film OBTEZlLNA PRIČA, predstave ob 17.30 in 20. uri, 15. in 16. decembra italijanski zgodovinski film NOCl LITKRECI.TE BORGIE. predstavi ob 20. uri Bled: 13, 14. in 15. decembra jugoslovanski film NOCOJ Kranj »STORZTC«: 14. decembra ameriški barvni film PONOS TN STRAST, predstave ob 15.30, 18. in 2030. angleški film ZAPISI NJENO IME S PONOSOM, matineja ob 10. uri, 15. decembra ameriški film NEKATETiT SO ZA VROČE, predstave ob 15.30. 18. in 20.30 ter 16. decembra isti film ob 15.30, 18. in 20.30 tor matineja ob 10. uri, 18. decembra angleški film ZAPISI Splošno gradbeno podjetje PROJEKT KRANJ Cesta JLA 8 proda sledeča razhodovana osnovna sredstva: TOVORNI AVTO Saurer v razstavljenem stanju STRUŽNICO do 1000 mm del. širine Ponudbe poslati na gornji naslov NJENO IME S PONOSOM, matineja ob 10. uri Kranj »SVOBODA«: 14. decembra angleški film ZAPISI NJENO IME S PONOSOM, predstavi ob 18. in 20. uri, 15. decembra ameriški barvni film PONOS IN STRAST -predstavi ob 17.30 in 20. uri Primskovo »Triglav«: 15. decembra ameriški film NEKATERI SO ZA VROČE, predstava ob 19. uri Naklo: 14. decembra ameriški barvni film NEKATERI SO ZA VROČE, predstava ob 19. uri Skofja Loka: 14. decembra francoski film JULIETA, 16. decembra zabodnonemški film DEKLE RO-SEMARIE, predstavi oh 18. in 20. uri Duplica: 14. in 15. decembra ameriški barvni film TRI URE DO ODLOČITVE, predstava ob 19. uri Kamnik: 14. decembra jugoslovanski film PET MINUT RAJA -predstava ob 20. uri, 15. decembra isti film, predstava ob 17.15 PROBIIfRLSTVft V KRANJU Poročili so se: Smigoe Josip avtom ehanik in Kerč Marija kmečka delavka, Makovec Julijan brusilec in Ažman Stanislava nameščenka, Pečan Franc tkalski podmojster in Podobnik Helena tkalka. Ajdovec Franc delavec in Kopač Frančiška tkalka, Potočnik Ciril pečar in Česen Stanislava nameščenka, Berce Franc kmet in Papler Ljudmila poljedelka, Stular Ivan klepar in Studen Marija trgovska pomočnica, Zupin Štefan posestnik in Sluga Frančiška poljedelka, Tetan Alojzij zidarski delavec in Česen Vida predilka, Cufer Franc tovarniški delavec in Osolnik Ivanka tovarniška delavka, Mediževec Tomaž logar in Zbontar Albina go- Jenec in Omejc Marija knjigove-' ftka delavka, Porenta Alojz poljedelec in Sifrer Frančiška poljedelka. Urbane Stanislav kmet in Kuhar Štefanija kmečka delavka* Krumpestar Avguštin kmet in Jerič Marija gospodinjska pomočnica, Tomiek Matej mizar in PavliČ Frančiška nameščenka. Vider Marjan študent prava in Mihelič Majda šivilja, Mulej Janez kmet in Frelih Pavla kmetica. Kotnik Janez kmet in Prosen Marija delavka. Milenkovič Mihajlo elektro-monter in Brzovič Marija frizerka* Gotz Rudolf elektromehanik in Stefe Marija pletilja, Bukovnik Peter avtoličar in Prestor Zofija prešivalka, $tefe Franc električar in Brenkuš Zofija uslužbenka, Kavčič Janez električar in Moho-rič Marija delavka, Mraz Jožef šofer in Blaznik Ivanka delavka, Božič Gregor mizar in Zabret Matilda vzgojiteljica, Filipič Jane* mizar tn Hranilovič Ana nameščenka, Mrak Anton posestnik in Zupan Marija gospodinjska pomočnica. Katrašnik Aleksander kmet in Katrašnik Marija kmečka delavka, Jekovec Marijan mehanik in Lušma Olga nameščenka*' Stular Alojz tovarniški delavec in Trilar Marija tovarniška delavka* Kržišnik Janez gumar in Sturrn Ljudmila tovarniška delavka, Pu-šavec Jože vulkanizer in Zupančič Mihaela preši valski moister, Jenko Valentin puškar in Sipec Ljudmila nameščenka. Hostnik Karel trgovski pomočnik in Jereb Ljudmila šivilja. Novak Franc čevljarski pomočnik in Tratnik Gabrijela kmečka delavka, Gričar Jože delavec in Bergant Marija gospodinja, Stirn Leopold mlinar in Porenta Silva prešivalka* Saljanin Djoka tovarniški delavec in Žagar Marija prešivalka, Fer-kelj Alojz tov. delavec in Rus Marija kmečka delavka, Jošt Franc gradbeni delovodja in Legat Terezija trgovska pomočnica, Peternelj Andrej puškar in Drčar Stefaniia tekstilni tehnik, Potočnik Alojz delavec in Treven Terezija gu-marka, Pavič Alojz tovarniški delavec in Nadižar Frančiška tovarniška delavka, Ačimovič Milinko mehanik in Rezek Angela strugar-ka, Logar Feliks čevljarski pomočnik in Kumer Ana prešivalka* Eling Ivan železokrivec in Lebar Marija tovarniška delavka, Slabe Jože rezkar in Stros Bojana tekstilni tehnik. UmrM so: Zaletel Marija stara 86 let, Volčič Boštjan star 95 let. i b. z. JESENICE VPRAŠANJE - Kar še niste izkoristili letnega dopusta, vas zanima, ali ga lahko izkoristite drugo leto. / ODGOVOR - V skladu z 32. členom Zakona o delovnih razmerjih (Urad. list FLR.I št. 53/57) letnega dopusta ni mogoče prenesti iz enega v dru »m koledarsko leto, razen v izjemnih primerih, ki jih določa zakon. B. V. KRANJ VPRAŠANJE - Zanima vas. ali se smatra vaše delo kot hišnik za priložnostno delo, če je to vaš edini poklic in delate poln delovni čas. ODGOVOR - V skladu z 2. členom Zakona o hišnikih (Uradni list LRS št. 38/59) se ustanovi redno delovno razmerje, če je hišnik zaposlen poln delovni! čas In mu je ta zaposlitev edini in glavni poklic. V. Z. SKOFJA LOKA VPRAŠANJE - Zanima vas, do katerega leta ima sin po vas pravico do brezplačne zdravniške oskrbe. ODGOVOR - V skladu s 13. Členom Zakona o zdravstvenem zavarovanju (Urad. list FLR.I st. 51/54) imajo otroci, ki jih zavarovance preživlja, pravico do zdravstvenega zavarovanja do dopolnjenega 10. leta, če se pa šolajo, pa do konca šolanja, toda najdalj do 25. leta starosti. Z. O. JESENICE VPRAŠANJE - Malo kmečko posestvo ste dali v najem na Primorskem, kjer je nastal spor. Nameravate vložiti tožbo in vas zanima ali jo lahko vložite pri «o-diščll na vašem področju. ODGOVOR - Dokler ne bo pričelo poslovali Okrajno sodišče na Jesenicah, lahko vložite tn#bo pri Okrajnem sodišču v Radovljici. Vendar bo v skl.idu s 50. Členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni Ust FLR.I št. 4/57) r.a sojenje v sporu pristojno sodišče, kjer leži sporna nepremičnina. B. A. KRANJ VPRAŠANJE - V trgovini ste kupili magnetofon, ker pa ni bil Ob občinskem praznika bohinjske komine - 11 decembra pošilja vsem občanom iskrene čestitke Občinski ljidski odbor Bohinj in vse množične organizacije dober, ste ga vrnili obenem z garancijskim listom. Aparat je bil sprejet in odposlan v tovarno na popravilo oziroma zamenjavo. Ker nekaj časa v trgovini ni bilo aparata, ste se odločili, da kupite drug, dražji aparat in doplačate razliko. ODGOVOR - Ker ste imeli garancijski list za vrnjeni magnetofon, bi morali namesto pokvarjenega dobiti drugega ali prvega popravljenega tako, da dela brezhibno. Ker pa niste čakali na aparat iste znamke, pač pa ste pristali na to, da kupite drug dražji aparat, ste s tem razveljavili nakup prvega aparata in je popolnoma upravičeno, da ste doplačali razliko, v kolikor je drugi aparat dražji. Nerazumljivo se nam pa zdi, zakaj bi morali doplačati /a prvi vrnjeni aparata 6 % od vrednosti. K. N. SKOFJA LOKA VPRAŠANJE - Med neplačanim dopustom ste zboleli in bili dani v bolniški stalež. Zanima vas, ali vam za ta čas pripada Oskrbnina. ODGOVOR - V skladu z 32. členom Zakona o socialnem zavarovanju (Uradna list FLR.I št. 21/51) zavarovance, ki postane nezmožen za delo zaradi bolezni med neplačanim dopustom, nima pravice med tem Časom do oskrbnine, pač pa po dopustu. L. M. BOHINJ VPRAŠANJE - Zanima vas, do katere ure zjutraj se šteje čas za nočno delo. ODGOVOR - V skladu s 171. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLR.I ftt. b8/bt) se šteje M nočno delo čas do pete ure z J litra i, v kmetijskih orgnnlza-ol.lah pa do četrte ure zjutraj. O. \ SKOFJA LOKA VPRAŠANJE - Svojemu sinu sto bili dodeljeni za spremljeval- ca. Zanima ras do kolikšne oskrbnine ste upravičeni. ODGOVOR - V skladu s 25. členom Zakona o socialnem zavarovanju (Urad. list FLR.T št. 01/54) imajo zavarovanci, ki so določeni za spremljevalec bolnika pravico do nadomestila v višini polne osnove. K. L. JESENICE VPRAŠANJE - Ker prejemat« oskrbnino za čas nezaposlenosti, vas zanima, ali izgubite pravico do nje, če ne sprejmete ponudenega dela. ODGOVOR - V skladu s 100. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLR.I št. 53/57) preneha delavcu pravica do denarnega nadomestila, če odkloni zaposlitev, ki mu jo je rdede na njegovo strokovno kvalifikacijo in telesno zmnhiiKt ponudil pristojni organ dela. V. R. SKOFJA LOKA VPRAŠANJE - Sosed si lasti del vašega zemljišča in je na njem zložil drva brez važe vednosti. Zanima vas, v kolikšnem času morate vložiti tožbo. ODGOVOR - V skladu s 41». členom Zakona o pravdnem postopku (Uraflnl list FLR.I št. 4/57) se mora totfba zaradi motenja posesti vložiti v 30 dneh od dneva, ko ste vedeli za motnjo In za storilca, toda najdalj do enesta leta; po tem Času nI mogoče več tožiti- L. R. KRANJ VPRASAN.TK - Ker se Je spremenila struktura zemljišča zaradi večkratnega popi.-ni jen ja, tako da jo namesto travnika postalo zemljišče pašnik, bi radi uradno izvršili snrem-.vTibo kulture. ODGOVOR - Za spremembo kulture zemlji«č je pristojen Ka-(Mtrski urad. ki ho l/vrvi! spremembo po predhodnem mneii!«' kmetijskeRa strokovnjaka. NBPLACEVANJE PREŽIVNIN 9. decembra l*toa so pred senatom Okrajnega sodišča v Skofji Ix>ki obravnavali kaznivo dejanje A. H., ki je bil Obtožen neplačevanja preživnine. Obdolženec Je pred časom služil vojsko v Skofji Loki ln se medtem spoznal I B. J., ki mu Je leni rodila nezakonskega otroka. Obdolženec Je očetovstvo sicer priznal, vendar ja bil zaradi neplačevanja preživnine obsojen pogojno t v« 4 messoe zapor«. Zanimivo je, da je bil A. H. ž« pred kratkim obsojen zaradi tatvine fti 4 mesece zapora. Oškodoval j* P. J., s katero jo imel v čusu služenja vojaškega roka intimne odnose in imel z njo tudi otroka. Tudi njej ničesar ne plačuje. Mla-deklet« bi morala vsekakor nekoliko bolj paziti s kom m lesna-njajo in misliti tudi na poslsdic«* ki lahko nastanejo, potem prav gotovo ne M prišlo do takih in podobnih primerov. ■reda, 14. decembra MM Hiša na vzmetlh V Turkmenistanu (ZSSR) so zgradili prvo hišo, ki je niso postavili na temelje, marveč na vzmeti. Zgradba je zgrajena tako, da vzmeti nevtralizirajo potrese in hiši tako niti najhujši potresni sunek ne bi mogel do živega. Skrb zaradi avtomatizacile Vedno večja avtomatiziranost industrijskih obratov resno skrbi ameriške delavce. Za primer naj navedemo, da skoraj vse električne žarnice, kar jih potrebujejo v ZDA, izdeluje le 14 strojev in pri vsakem od teh strojev dela le en delavec. Leteča operacijska dvorana Zahodnonemška tovarna medicinskih instrumentov »Multident« je izdelala prvo letečo operacijsko dvorano, ki bo zelo koristna za teže dostopne kraje, posebno v času elementarnih nezgod. Opremljena je z vsemi potrebnimi instrumenti, ki so potrebni za kirurške intervencije, prenaša pa jo helikopter. stran j Naselbina iz mlajše kamene dobe t Drnlovki pri Kranja Kauarji so vse večjega pomena tudi v zračnem in vodnem prometu. Slika pa prikazuje prevozni radar, kakršne uporabljajo um velikih letališčih Grozote nuklearne volne 260 vodikovih bomb bi zahtevalo 55,000.000 človeiklh žrtev Ko je znan ameriški kemik, tudi Nobelov nagrajenec, profesor Paul-ling med nedavnim bivanjem v Mimchnu izjavil, da je moč atomskih in hidrogenskih bomb, ki so jih doslej že izstrelili, petkrat več- ja od skupne energije vseh eksplozivnih naprav, uporabljenih med drugo svetovno vojno, ni noben časopis nikjer na svetu uporabil te primerjave za časniško senzacijo. Med vsemi je morda iz- A »Kam bi del — kjer si vzel!", toda kam na) bi, dal nekatere Šenčurjane, bom raje zamolčal. Mislim pa si lahko. Kaj menite, kam bi jih vi, ki sedajle berete te vrstice, vtaknili? Prejšnji petek zjutraj ob četrti uri so sc šele poslovili od gostilne »Gašperlin« sami šenčurski »veljaki«. Slovo je bilo kaj burno. Nekdo je vžigal moped, kot da je na startu Za svetovno prvenstvo, drugi pa so se, in teh je bilo precej, sprli na Vso moč in le srečno naključje je hotelo, da si niso segli tudi v lase. Kaj vem, kaj jih je pripeljalo tako daleč: pijača, karte — denar. Toda naj bo karkoli že, tega bi moralo biti konec enkrat za vselej, saj Šenčurski »veljaki« podobne scene večkrat uprizarjajo v zgodnjih jutranjih urah in buda ostale med nočnim pn-čitkom. — Sicer pa upam, da jih bo pisanje spreobrnilo, če pa ne, bom moral pač sam mednje. Gorje jim, če bom svoje bodice Še globlie zarinil pod njihovo kožo! A Čeprav sem gostilno omenil bolj ali manj spotoma, bom bolj ošvrknil restavracijo kranjske Delikatese. Zamislite si, za sendvič v prehodnem lokalu — bufjetu — moraš čakati tudi 10 minut in več, potem pa imaš Še srečo, če ga lahko plačaš! Namreč vsak zanj ne sprejme denarja, še najmanj pa tisti, ki je za »šankom«. Sicer pa je v Kranju že tako, da nikjer skoraj ne moreš biti postrežen Vidi hitro, čeprav se ti kam mudi. Gostinstvo je pač gostinstvo, hitra in solidna postrežba pa je postala že bolj ali manj tradicionalna fraza. A 7.a danes naj še tole napišem. — Sicer pa vas bom najprej vprašal, kako se počutite v kinu, če pred seboj vidite le glave sogle-dalccv in Zgornji del ekrana? In, ali morda poznate k' kostnih ostankov. Tako ne moremo sklepati o lovnih in domačih, živalih, vendar pa moremo domnevati, da sta imela v odročnih krajih poleg zbiranja plodov, lov in živinoreja zelo velik pomen, medtem ko je bilo primitivno polje-deljstvo šele v razvoju. Andrej Valiž Pisali smo že o avtomatičnih prevajalcih, ki lahko v nekaj urah prevedejo cele strani knjig v drug jezik. Pred kratkim so iznašli tudi aparat za prevajanje telefonskih pogovorov — seveda v Ameriki. Amerikanci bodo lahko telefonsko poklicali Pariz, Moskvo ali Bonn in opravili pogovor v angleščini, tudi če jih njihov sogovornik ne bo zamenjujejo v Italiji spodaj pa je urejena garala. Notranjost je enostavna, vendar pa sodobno in praktično urejena, tako da nudi popolno udobje. Te hišice je mogoče vzeti v najem ali kupiti v raznih krajih Italije. Zanimivo je, da so postale privlačnejše od motelov, ker je bivanje v njih prijetnejše in mirnejše, cene pa se gibljejo od 1,100.000 lir navzgor. razumel. Avtomatični prevajalec bo takoj prevedel angleške besede v francoščino, nemščino ali ruščino, kakor bo pač zahteval ameriški naročnik. Prav tako pa bo avtomatična naprava prevedla tudi vse odgovore tujega sogovornika. Za suftnje rek Na letošnjem sejmu elektronike v Ljubljani je ljubljanska tovarna »Elektromedicina« razstavila pripravo za sušenje rok. Namenjena je bolnišnicam in sličnim ustanovam. Pod ventilatorjem, ki piha zrak skozi žarilne spirale, je nameščen izvor svetlobe, na drugi strani pa fotocelica. Brž, ko z rokami prekinemo snop svetlobe, se naprava vključi in usmeri na roke močan tok vročega zraka, ki jih naglo posuši. Tako sušenje rok je mnogo hitrejše, temeljitejše in in bolj higienično kot brisanje z brisačo — žal pa je za domačo uporabo nekoliko predrago. AGATA CHRIST1E 19 Air v t?* |r JEJ E. JU J. Zopet je sedla. Poirot jo je dolgo molče opazoval, potem pa je spustil roko s težkim udarcem na mizo. »Torej dobro,« je dejal. Njegovo obličje je bilo trdo. »Zdaj apeliram na vse ostale pri mi/.i. Gospa Ackrovd, major Hlunt, doktor Shcppard, gospod Ravmond. Vi v«ii ste zaupni prijatelji pogrešanega. Ce veste, kje je Ralph Paton, povejte!« Dolg molk. 1'olrot jc pogledal od enega do drugega. »Se enkrat vas prosim,« je ponovil tiho, »povejte!« Molk je trajal Se dalje, dokler na končno ni prekinila gospa Ackroyd. ■ -Reči moram.« je pripomnila s tožečim glasom, »da je Ralphova odsotnost čudna. Zares je zelo Čudno, da se v takem trenutku skriva. Zares Je velika sreča, ljuba Mora, da tvoja zaroka Se nI bila objavljena.« »Mati!« je vzkliknila Mora razburjeno. »Previdnost,-, je nadaljevala gospa Ackrovd. »Vei njem v previdnost - v božansko roko, ki vodi našo usodo, kakor lepo pravi Shakespeare.« »Menda delate božanstvo preveč odgovorno,« Jc pripomnil (;eoff rey llavmond in se lahno nasmehnil. Verjetno je bil njegov namen, da bi nekoliko zrahljal napetost, toda gospa Ackroyd ga je očitajoče pogledala in izvlekla svoj robček. »Flori so na ta način prihranjene velike neprijetnosti. Ne, niti za trenutek ne verjamem, da ima naš ljubi Ralph I smrtjo ubogega Koggerja kaj opraviti. Na to niti ne pomislim. Zaupljivo sree Imam - vedno sem ga Imela, od mojih otroških let. Ne smemo pa pozabiti, da Jc Ralph doživel v svoji mlad*»V pretres možganov. Pravijo, da se posle-dloe takšne botnsJ pokažejo pogosto mnogo pozneje. Takšnih ljudi ne moremo delati odgovorne sa njihovo početje, ker izgubijo oblast nad seboj, ne da bi si mogli pomagati.« »Mati!« je vzkliknila Flora še enkrat. »Menda vendar ne msliš, da je Ralph to storil!« »Ne vem, kaj naj bi si mislila,« jc odgovorila gospa Ackrovd jokaje. »Vse je tako razburljivo. Le kaj bo s posestvom, če bodo proglasili Ralpha za •krivega?« Ravmond Je silovito odrinil svoj stol. Major Rlunt jo je molče opazoval. »Poslušajte,« je nadaljevala trdovratno gospa Ackroyd, »reči moram, da ga Je držal Roger precej na kratko, kar se denarja tiče — seveda z najboljšimi nameni. Vidim, da ste vsi proti meni, toda zdi se ml čudno, da se Ralph ne prikaže, in priznali moram.da sem srečna, ker Florlna zaroka ni bila objavljena.« »To se bo zgodilo Jutri,« je dejala Flora z odločnim glasom. »Flora!« je vzkliknila njena mati vsa iz sebe. Flora se jc obrnila k tajniku. »Prosim, bodite tako prijazni in objavite vest o moji zaroki v »Mornlng Postu« In »Tlmesu«, gospod Ravmond.« »Ce ste prepričani, da je pametno, gospodična Ackroyd,« je odgovoril tajnik resno. Nenadoma se je obrnila k Bluntu. »Vi me razumete, kajne? Kaj naj bi sicer storil«? Naj se zgodi kar koli, jaz zaupam Ralphu. Mar tega ne uvldlte?« Proseče ga je pogledala. Po dolgem obotavljanju ji je prikimal. Gospa Ackrovd Je odločno protestirala, toda Flora Je ostala neomajna. Potem je spregovoril Raymond. »Spoštujem vaše zaupanje, gospodična Ackrovd. Toda ali se vam ne zdi, da ste sc nekoliko zaleteli? Počakajte sc dan,dva!« »Jutri,« je ponovila Flora odločno. »S protivljenjem ne boš prav nič dosegla, mama. Naj se zgodi kar koli, svojemu prijatelju ostanem zvesta!« »Gospod Poirot!« (iospa Ackroyd ga je jokaje poklicala na pomoč »AH bi Je ne mogli vi pregovoriti?« »Gospodična,« Je dejal 1'olrot, »dovolite starem« molu, da vam čestita k vašemu pogumu In stan«« vitnosti. Ne razumite me napačno, toda prosim vas — nujno prosim —, da nameravano objavo odložite vsaj za dva dni.« Flora se je obotavljala. »Prosim vas v Ralphovem Interesu, prav take kakor v vašem lastnem, gospodična. Vaš pogled je teman. Saj me razumete, zakaj je to potrebno. Zagotavljam vam, da je bolje tako. Vaša zasluga je, da sem jaz prevzel ta primer. Nikar me zdaj ne ovirajte pri mojem delu.« Flora Je premišljala nekaj minut, preden je odgovorila. »Sicer storim to nerada,« Je dejala končno, »toda uklanjam se vasi želji.« »In zdaj, dame ln gospodje,« je dejal Poirot naglo, »bi rad tam nadaljeval, kjer ste me prekinili. Razumite prav, najti hočem resnico. Resnica, naj bo še tako grda, se zdi onemu, kt jo išče, vedno lepa In In vredna naporov, ki jih je vložil. Prileten sem že, morda so moje moči ž> popustile.« Tu Je brez dvoma pričakoval protivljenje. »Najverjetneje Je to zadnji primer, ki ga raziskujem. In Poirot noče končati svoje žlvljenske poti I neuspehom. Dame In gospodje, rekel sem, da želim spoznati resnico. In spoznal jo bom — vam vsem nakljub.« Zadnje besede je Izzivalno vrgel med nas, dobesedno nam jih je metal v obraz. Zdi se mi, da smo se vsi malce umaknili, razen Geoffreva Ray-monda, ki je ostal veder ln miren kakor vedno. »Kako mislite to — nam vsem nakljub?« je vprašal z rahlo dvignjenimi obrvmi. »Cisto preprosto, gospod tajnik. Vsak v tej sobi nekaj skriva pred menoj.« Ko se je zaslišal tih protest, je dvignil roko. »Da, da, vem, kaj govorim. Morda nekaj nebistvenega, toda tako je. Vsak od nas nekaj skriva. Povejte ml sami: ali nimam prav?« Njegov izzivalni, obtoževalni pogled je krožil okoli mize ln vsi so pred njim spustili oči. Da, tudi jaz sem to storil. * »Odgovorili ste,« je dejal Poirot s čudnim smehljajem. Dvignil se Je a svojeg« stola. »Obračam se na vse. Povejte ml resnico — čisto easniooiu- Vsi smo molčali. — »Mar noče nihče se veneti - Zopet se Jc nasmehnil. »Zelo ml Je žal,« je rekel nato la odšel Iz sebe. 11. Zvečer sesa «-aiei ne Foiretov« vabile p« večerji k nJemu. Karollna m« Je nerada pustila. Zdi se ml, da bi rada šla z menoj. Poirot me Je zelo prijazno sprejel. Na mizici je stala steklenlea Irskega whiskyja (ki ga ne maram), steklenica sodavlce In kozarec zame. Zase je naročil čokolado. To je bila njegova najljubša pijača, kar sem tudi pozneje večkrat opazil. Vljudno se je pozanimal za mojo sestro, ki jo je Imel za zelo zanimivo žensko. »Bojim se, da vam vse mogoče vrvi po glavi,« sem dejal snho. »Kaj Je bilo pravzaprav v nedeljo popoldne?« Smejal se je in ml namignil. »Vedno rad zaposlim strokovnjake,« J* dejal, toda te svoje izjave ni hotel pojasniti. »Izvedeli ste vse krajevne čenče,« sem pripomnil, »če je resnica ali ne.« »In kopico dragocenih reči,« je mirne dostavil. »Na primer?« Zmajal je z glavo. »Zakaj ml ne poveste resnice?« ml j« odvrnil. »Bilo j« jasno, da v takem skritem kraju, kakor je ta, Ralphovo početje ni moglo ostati skrito. Ce ne bi vaša sestra tistega dne šla slučajno skozi gozd, bi morda storil to kdo drug.« »Verjetno,« sem dejal. »In kaj naj pomeni vas« zanimanje za moje paciente?« Zopet mi je namignil. »Samo eden me zanima, doktor, samo eden!« »Zadnji?« sem ga vprašal obotavljajoče. »Gospodična Russcll se mi zdi zelo zanimiva,« se je izognil neposrednemu odgovoru. »Se strinjate z mnenjem moje sestre In gospe Ackroyd, da s to žensko nekaj ni v redu?« sem vprašal. »Mar obe to trdita?« »Kaj vam ni moja sestra tesu psups nis isl«t« »To Je mogoče.« «N« da bi Imel raslo« m lev« sesa ptlsjaiBll. g STRAN g las SREDA", 14. DECEMBRA IMA TELESNA KULTURA 65. Ben je nato pripovedoval o gusarjenju s Flintom. 66. Kaj se je dogajalo na ladji, mi je pripovedoval Da, Flint je zakopal zaklad in potem pobil šest kasneje zdravnik. Sest malopridnih Silverjevih mornarjev, ki so mu pomagali, ter se sam vrnil na ladjo. Pred tremi leti je Ben plul na neki drugi ladji, ko so zagledali tale otok. Zvabil je mornarje, da so šli iskat zaklad. Iskali so dvanajst dni -vendar zaman. Vrnili so se vsi besni na ladjo, Benu pa dali puško, lopato in sekiro ter ga pustili za kazen na otoku. Ben je na otoku životaril in si pajdašev je sedelo na prednjem delu ladje in godrnjalo. Zdravnik je sklenil odriniti s čolnom na kopno, da si ogleda utrdbo, ki jo je kazal zemljevid. S Hunterjem sta odveslala okoli rtiča in pred obalo zagledala Silverjeva čolna s stražarjema. Nista se ganila. Zaveslala sta na drugi rtič. Zdravnik je poiskal utrdbo; z^ajena je bila iz debelih hlodov, imela je stelne line, ob koči je izviral studenec. S seje TVD Partizan Stražišče Zl stesal celo svoj čoln. - Tedaj je zagrmel strel iz Okrog koče je stala šest čevljev visoka, ograja iz topa na ladji in oglasili so se streli illlllllllllHIlllll!; RAZGLED! kolov Pretekli teden so na redni seji upravnega odbora telesnovzgoj nega društva Partizan v Stražišču sprejeli predlog, da bodo vodnikom, ki ob večernih telovadnih urah vodijo vrste telovadcev, dajali mesečno nagrado. Tak način nagrajevanja so, po zgledu nekaterih tovrstnih društev v Ljubljani in drugod po Sloveniji, uvedli že v Kranju (sedaj v Stražišču), pripravljajo pa ga tudi v Skofji Loki. Mesečne nagrade za straži-ške vodnike se bodo gibale od 800 do 1300 dinarjev; višino nagrade bo po prizadevnosti vodnikov določila posebna komisija. Razumljivo, da ta denar ne bo plača vodnikom, bo pa dovolj dobra izpod-buda pri njihovem delu in je porok kvalitete, kajti načelo pravi: dobri vodniki — dobri člani telovadci. Na seji so tudi sklenili, da bo društvo plačalo trenerja za mladince, ki so že do sedaj pokazali lep napredek pri telovadbi. Mladince bo treniral Lado Sotel-šek, ki je zaključil šolanje na Višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani. Na zadnji seji so govorili tudi o akademiji, ki jo bo stražiško društvo pripravilo v počastitev 22. decembra — dneva Jugoslovanske ljudske armade ter o silvestrovanju, ki ga bo društvo tudi letos izvedlo v vseh prostorih doma v Stražišču. Nogometni komentar Jesenskih prvenstvenih nogometnih tekem je konec. Nogometaši se srečujejo le še v prijateljskih tekmah in v tekmovanju za pokal Jugoslavije; v nedeljo bo najboljših šestnajst ekip igralo v osmini finala. Preteklo nedeljo je bila odigrana zaostala tekma Slovenske conske lige med Soboto in Ilirijo. Zmagala je Sobota ter se je tako uvrstila na tretje mesto jesenskega dela. — Tudi mladinci republiške lige so zaključili svoje prvenstvo. Kot pri članih, so tudi pri mladincih zasedli prvo mesto nogometaSi Maribora, ki so v letošnji sezoni premagali vse nasprotnike, le enkrat pa so igrali neodločeno. Vrstni red mladinskih moštev po končanem jesenskem delu -1. Maribor 21, 2. Kovinar (Maribor) 15, 3. Olimp (Celje), 4. Odred (Ljubljana) 14, 5. Sobota fMurska Sobota) 13, 6. Rudar (Trbovlje) 12, 7. Ljubljana, 8. Slovan (Ljubljana), 9. Triglav (Kranj) po 10, 10. Kladivar (Celje) 9, 11. Ui"Ja (Ljubljana) 2 ter 12. Krim (Ljubljana) 2 točki. Planinske postojanke m Gorenjskem preko zime KULTURNI HM!!' KULTURNI RAZGLEDI KULTURNI RAZGLEDI SREDNJA VAS V KRANJSKEM muzeju Kranj - Okrog 20. decembra bo v kranjskem Mestnem muzeju odprta spet zanimiva razstava, in sicer topografska razstava Srednje vasi pri Kranju. Razstava bo prikazala Srednjo vas približno tako, kot je prikazala nedavna razstava Mojstrano, vendar pa bo imela tokrat razstava poudarek na dragocenih freskah, po katerih je Srednja vas zaslovela že daleč naokrog. DRULOVKA EDINA na GORENJSKEM Ljubljana — Te dni je bil doti-skan Zbornik ljubljanske filozofske fakultete, ki ga je uredil znani arheolog prof. Josip Korošec. Poleg številnih prispevkov pa v njem najdemo tudi zapis arheologa kranjskega Mestnega muzeja, Andreja Valiča, o najdbah iz mlajše kamene dobe iz Drulovke pri Kranju. Zapis je toliko pomembnejši, ker gre v tem primeru za edinstvene najdbe iz omenjene dobe na Gorenjskem Število knjig naraSCa Zabnica - Ljudska knjižnica v tem kraju je bila ustanovljena leta 1946. V času obstoja si je nabavila že lepo število knjig in revij. Največ knjig je seveda leposlovnih in mladinskih. Nabavo to-likšnjega števila knjig pa je omogočila Centralna knjižnica v Kranju, ki te knjige nabavlja. Denar od izposojevalnine imajo za nabavo revij in drugih potrebščin, ki jih knjižnica potrebuje pri poslovanju. DPD SVOBODA JESENICE je kos SVOJEMU PROGRAMU Na letošnjem občnem zboru je sprejela DPD Svoboda »Tone Cu-far« na Jesenicah izredno obsežen in s tem bogat delovni program. Dvom, da društvo velikim zahtevam programa ne bo kos, je že odpadel. - Kajti doslej je imelo društvo tedensko po dve prireditvi iz ciklusa »Tribuna naših dni« ali pa samostojen koncert. Prav tako pa je tudi bogat program za december in januar, ki predvideva večere pod naslovi »Razgovor o knjigi«, »Likovna umetnost v IXX. in XX. stoletju«, »Novosti na knjižnem trgu«, »Razgovor o plesu«, »Glasba v dobi romantike«, »Knjige, vredne, da jih beremo«, »Literarni večer romantike« in »Partizanski humor«. Razen teh večerov pa ima jeseniška Svoboda v programu za februar tudi gostovanje filharmoničnega orkestra iz Ljubljane ter dajanje krajših programov na občnih zborih sindikalnih podružnic ter drugih prireditvah. Razumljivo je, da je razgibana z izvedbo vseh teh večerov vsa jeseniška prosveta. ki sodeluje, predvsem pa občinstvo, ki kaže do novega načina podajanja večerov, v obliki intervjuvov, s sodelovanjem zabavne in klasične glasbe ter diapozitivi, izredno zanimanje. Q Filmska družba »Pannebaker« je kupila pravico do snemanja Benedettijeve drame »Good mjjht Patricia« za 200.000 dolarjev. Delo, ki ga bodo po predvidevanjih snemali v Angini, je močna satira na svet diplomacije, t) Najdražji Warwiekov TOm Long ships (Dolge ladje) bodo snemali tudi pri nas. Delo bo posneto po literarni predlogi Franza Bengstona, v glavni vlogi pa bo nastopil Curt Jurgens. Zaželjeno sodelovanje Boh. Bela — Pred dnevi je v Mladinskem domu na Bohinjski Beli priredila vojaška enota gar-nizije Bohinjska Bela domačemu prebivalstvu celovečerni kulturni program. Večje število vojakov, mladincev iz raznih krajev države je nastopilo z narodnimi in parti- PRED PREMIERO Naklo — Tukajšnja dramska družina je že v zadnjih pripravah za otvoritev letošnje gledališke sezone. Namreč v soboto, 17. avgusta, bodo imeli prvo letošnjo premiero, in sicer Kulundžičeve »Usode«. Novice s knjižne police Branko Čopič - OSLOVSKA LETA. Knjigo znanega pripovednika Branka Čopiča, ki je v teh dneh izšla v knjižni zbirki »Kiosk« pri Drž. založbi Slovenije, je prevedel pesnik Ivo Mi-natti. Delo, ki v okviru epizode iz zadnje svetovne vojne pripoveduje o pisateljevih mladostnih letih, je prijetno čtivo za jesenske dni. Vilhelm Moberg - V NOVI DOMOVINI. Po knjigi »Kmetje se selijo čez morje« je izšel pri. Novi ljudski knjižnici drugi del epopeje švedskih izseljencev »V novi domovini«. Roman pripoveduje o iskanju in trpkostih pionirskega življenja. Prevedel ga je Jože Dolenc. Evripides - TRI DRAME. Drž. založba Slovenije je v svoji znani knjižni zbirki »Svetovni klasiki« pričela s pomembnim načrtom približati nekatera velika dela antične literature sodobnemu bralcu. Prvi sad teh prizadevanj so »Tri drame« velikega dramatika Evripidesa, v mojstrskem prevodu Antona Sovreta. D'Alembert - UVOD V ENCIKLOPEDIJO. S tem pomembnim delom poetične racionalnosti 18. stoletja dobivamo Slovenci novo pomembno delo filozofske narave. Knjiga je izšla v »Mali filozofski knjižnici«, ki jo izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani. Alan Edgar Poe - ZLATI HROSC. Izredno pomembno literarno osebnost ameriške slovstvene zgodovine Alana Edgarja Poe-ja dobivamo v teh dneh z njegovimi novelami pod naslovom »Zlati hrošč« tudi v slovenskem prevodu. Izšle so pri Cankarjevi založbi, prevedel pa jih je pesnik Jože Udovič. Jamnis G. Sfakianakis — GOSPODAR NA VATHERNI. Roman novejše grške literature, ki načenja vprašime kmetiške^a življenja, je izšel v prevodu Marjana Tavčarja ' pri mariborskih Obzorjih. Zaradi številnih leno opisanih oseb bo knjiga dobila širok krog bralcev. Josel Sum-cter - KAPITALIZAM, ROOHUZAM I DEMO-KRATIJA. Ni dolgo tega, kar smo pri beograjski založbi »Kultura« dobili pomembno delo vodilnega ekonomskega teoretika današnjega zapada. Delo sodi med najaktualnejša dela sodobne meščanske znanosti. zanskimi pesmimi jugoslovanskih narodov, njihova dramska skupina pa je uprizorila dva pretresljiva dramska prizora iz NOB. Ker sta oba ponazarjala resnične dogodke okupatorjevega nasilja v Srbiji, sta toliko močneje osvojila gledalce v dvorani. Oba dogodka je napovedovalec pojasnil in komentiral. Posebnost kulturnega večera, ki so ga za prebivalce Bohinjske Bele priredili vojaki tamkajšnje gar- nizije je bila, da je bil program lepo in zanimivo izbran, saj so nastopali v njem predstavniki vseh naših narodnosti: Makedonci, Srbi, Hrvatje. Črnogorci in Slovenci. Pobuda mladih kulturnikov gar-nizije je zelo lepa, zlasti še, ker so med drugim izrazili željo po sodelovanju z DPD »Svoboda« na Bohinjski Beli. Predlagali so, naj bi prihodnje leto v počastitev 20-1 et-nice vstaje pripavili skupno akademijo. V zimskem času bodo na Gorenjskem stalno odprte naslednje planinske postojanke: 1. V Julijskih Alpah: Blejska koča na Lipanci. prehodna planinska postojanka Planine na Bledu, 'koča na Mrzlem studencu, koča na Uskovnici, koča pod Bogatinom, koča Zlatorog v Trenti, dom na Predelu, Erjavčeva koča na Vršiču, dom na Vršnem, Mihov dom, dom na Komni, koča pri Savici, študentski dom v Tamarju, zavetišče na Robidenskem brdu, zavetišče na Bevkovem vrhu, zavetišče Petrovo brdo, koča na Smarjetni gori, Slavkov dom na Golem brdu, Dom na Lubniku, zavetišče na Vrsniku, kovinarska koča na Zasipski planini. 2. V Karavankah: Dom na Peci, koča Pristava na Javorniškem rovtu, koča na Smre-kovcu, Dom na Kofc'ah in Poštar-ska koča pod Plešivcem. 3. V Kamniških Alpah: Zavetišče Trstenik, Dom v Kamniški Bistrici, Andrejev dom na Slemenu, Dom pod Storžičem, Dom na Veliki planini, Dom na Menini planini, Dom na Krvavcu, koča ob žičnici na Krvavcu in Mengeška koča na Gobavici. Ob sobotah in nedeljah bosta v Julijskih Alpah odprti koča dr. Janeza Mencingerja (samo ob nedeljah) in koča na Gozdu, v Kamniških Alpah pa koča na Kriški gori. Samo v določenem času bo V Julijskih Alpah odprt Vodnikov dom na Velem polju (od 15. marca do 3. maja), koča v Krnici (Od 1. marca do 3. maja) in koča pri Triglavskih sedmerih jezerih (od 15. marca do 3. maja). ZANIMANJE ZA STRELSKI SPORT Kranj - V tovarni Iskra v Kranju vlada med člani delovnega kolektiva precejšnje zanimanje za strelski šport. Ko so organizirali zadnje množično strelsko tekmovanje z zračno puško za Sindikalno prvenstvo, se ga je udeležilo okoli 1000 članov. Na prvi seji novoizvoljenega upravnega odbora te družine po minulem občnem zboru so sklenili kar najtesneje sodelovati z IKŠ in mladinskim komitejem in v svoje vrste vključiti še več mladine. Kegljaško prvenstvo Slovenije Za Kranj Se en republiški prvak Montrsfcf orKester na osnovni soil v Skorji Loki Šteje 10 cianov. Svoj prvi nastop v letošnjem letu so imeli v novembru ob svečanem sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo. Zaigrali so nekaj domačih, umetnih in poskočnih melodij. S prijetnimi zvoki so ustvarili prisrčno in veselo razpoloženje med svojimi sovrstniki. Dirigent in vodja tega orkestra je prof. Edvard Lipovšek, direktor Glasbene šole v Skofji Loki V nedeljo je bilo na štiristez-nem kegljišču v Kranju končano republiško prvenstvo kegljačev v borbenih partijah. Zadnji dan so nastopile še ekipe Pionirja in Gorjancev iz Novega mesta, Rudarja iz Trbovelj, Proletarca iz Zagorja, Izole, Krna iz Tolmina in Olimpa iz Celja. Največ kegljev so podrli Zagorjani, toda to jim ni zadostovalo, da bi prehiteli Triglav, ki si je preteklo nedeljo priboril precejšnjo prednost. V zgornji dvorani telovadnega društva Partizan na Jesenicah so se v soboto, 10. decembra popoldne, zbrali člani Odbojkarskega kluba z Jesenic, njegovi številni prijatelji in gostje, med njimi predsednik Občinskega ljudskega odbora SZDL, predsednik ObSS, sekretar Občinskega komiteja in zastopnik Odbojkarske zveze Slovenije. Udeležili so se slavnostne seje v počastitev 10-letnice obstoja in delovanja Odbojkarskega kluba na Jesenicah. Poročilu o delovanju kluba od ustanovitve do danes, o doseženih uspehih kluba v tem obdobju, je sledila izročitev diplom, pohval in nagrad veteranom in najzaslužncj- Muzejsko društvo v Skofji Loki izda vsako leto za občinski praznik svoj zbornik. Letos je izšla že sedma številka, oziroma letnik tega zbornika, ki iz leta v leto žanje vse večje priznanje tako domačih kot tudi tujih znanstvenikov. Z nič manjšim zanimanjem pa Loških razgledov ne berejo tudi preprosti ljudje, saj so članki in razprave v zborniku pisani vsakomur dostopno in pri tem nikahoT ne trpi znanstvena vrednost objavljenega gradiva. -Pohvaliti je tudi točno izhajanje zbornika, kar je pri podobnih pu-bl;kacijah danes še redkost. Tudi letos je gra-livo v zborniku porazdeljeno v št;ri poglavja; Narodnoosvobodilna borba, Razgled*, Leposlovje in Poročila in zap'ski. V prvem potdavju je objavljen vse pozornosti vreden članek: Ilegalne in partizanske tiskarne na Gorenjskem do aprila leta lfll3, avtorja Fmila Cesarja. Na tem mestu ni dovolj prosto- ra, da bi ta članek podrobneje i računice iz leta 1677. Umetnostno-ocenili. Naslednji trije članki so zgodovinsko snov obravnavajo 3 partizanski spomini (Janez Luši-na-Mali: Cas okrog novembrske ofenzive), odlomek iz vojnega dnevnika (Vojko: Bunkerji) in reportaža (Miro Planine: Težki vod). Poglavje zavzema skoro četrtino celotne vsebine in tako letošnje, kot tudi gradivo iz prejšnjih let. predstavlja lep doprinos k zapisovanju zgodovine NOB in lepo zakladnico virov za ožjo lokalno zgodovino (spomnimo se samo zgodovine Prešernove brigade, objavljene v peti številki zborn;ka!V Poglavje Razgledi so s svojimi razpravami in članki napolnili avtorji, ki so že skoro stalni p'.sci pri Lo'kih razgledih. Joža Gašneršič objavlja članek o je-lovškem rudarstvu, dr. A. Ramovš o apnenicah v SeFki dolini. — O obrli v Skofji Loki v srednjem veku piše dr. P. Blaznik, dr. J. Zontar podaja pregled trgovske avtorji: dr. E. Cevc podaja mikavne ugotovitve o stavbarju Andreju in slikarju Jerneju iz Loke; dr. Nace Sumi je obdelal profano baročno stavbarstvo v Loki; Andrej Pavlovec pa je opisal življenje in delo slikarja Franceta Koširja. Urednik Branko Berčič je v daljSi razpravi podal sodelovanje med loškim rojakom Fr. Cegnarjem in Levsi'kom. France Planina pa o botan'ku Fr. Jesenku. Zadnji trije članki so priro-doslovnega značaja. Pomemben je vsekakor sistemnt^.ki oois jam v okolici Škofje Loke, ki sta ga prispevala avtorja Ki3uta in Le-ben. Ta članek izpopolnjuje še prispevek B. Kiaute o notonirvh v loš k h jpmrm. Dr. Anton Po'.e-nec pa je tudi letos objavil članek o pajkih, tokrat iz Male Hrnstnice. V leposlovnem delu je objavljenih nekaj izbranih literarnih Velik uspeh so v tem tekmovanju zabeležili kegljači iz Kranjske gore, ki so v skupni razvrstitvi drugi. Uspeh Kranjske gore in Triglava je potrdil, da je najboljše tekmovalce tega športa iskati na Gorenjskem. Končna razvrstitev: 1. Triglav (Kranj) 1732, 2. Kr. gora 1647, 3. Proletarec (Zagorje) 1585, 4. Ilirija (Ljubljana) 1547, 5. Pionir (Novo mesto) 1954 itd. šim članom omenjenega Odbojkarskega kluba. Zatem sta se pomerili v prijateljskem dvoboju odbojkarski reprezentanci iz Ljubljane in z Jesenic, v katerem so zmagali domačini z rezultatom 3:2. TRETJI TEČAJ Kranj — Konec tega tedna se je pri AMD Kranj pričel že 3. tečaj v letošnjem letu za šoferje amaterje, namenjen aktivnim oficirjem JLA kranjskega garnizona. Po končanem tečaju bodo, kot vsi ostali, polagali najprej' društvene izpite, nato pa še pred strokovno komisijo. Tečaj obiskuje 12 oficirjev. -an del Franceta Cegnarja. Izredno zanimiva so tudi Poročila in zapiski, kjer je poleg zapisov o delu v muzeju, o občnem zboru Muzejskega društva, o zborovanju slovenskih arhivarjev v Loki in o obisku mednarodne delegacije ICOM še vrsta drugih prispevkov in pa odlok o spomeniški zaščiti mesta Skofja Loka. TJp bi bil kratek pregled objavljenega gradiva. Pohvaliti je treba tudi izboljšano ureditev, saj je v novi številki že takoj na začetku kazalo za vso vsebino v dveh tujih jezikih, česar v prejšnjih ni bilo, oz roma je bilo kazalo skrito nekje na koncu. Tudi vsi Članki imajo kratek izvleček v tuicm jeziku, kar je vsekakor potrebno tako za zamenjave, saj po Rnzgledih sprašujeio mnoge ugledne tuje ustanove in jih citirajo že razni tuji znanstveniki, in seveda tudi domači. Muzejsko društvo je izdalo zbornik s pomočjo delovnih kolektivov in ob'msknrn ljudskega odbora Skofja Loka. Vendar je ta pomoč, prcmMhnp. tako da se društvo iz leta v leto bori s feSa-VlaiH, ki jih premaga le z doVo voljo in z mislijo na kulturno oo-slnrstvo, ki ga vrši s to publikacijo. P, 34 D83D