p, ■ n a j Teč ji al«raii]d dnevnik ▼ Združenih državah Vejja za T»e leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 H Zrn New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto. $7.00 ARODA 3BO List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Oifice at New York, N. Y., under ttie Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 65. — ŠTEV. 95. NEW Y0RK; TUESDAY, APRIL 22. 1324. — TOP-EX, 22. APRILA. 1024 VOLUME XXXn. — LETNIK XXXII. AMERIŠKA FEDERACIJA SE ZAVZEMA ZA PIVO Ameriška delavska federacija se je začela zavzemati za pivo, ki bi vsebovalo dva in tri četrtine odstotka alkohola. — Goinpers glavni govornik. Washington, I). ( .. 21. aprila. Samuel Oompers, predsednik American Federation of Labor, jf nastopil danes pred zborničnim just i e ti i lil komitejem ter zahteval, naj sr sedanjo Miha.ško postavo v toliko amen-lira, da. bo v Ameriki dovoljeno variti, prodajati in piti pivo. ki ho vsebovalo dva in tri četrtim4 odstotka alkoholu. , Isto zahtevo je predložilo zbornici deveti n petdeset poslancev. Vsi ti poslanci so bili navzoči pri <1 ana šn je in za si iša n j 11. fjompers je poudarjal, da nt* zastopa niti žganjekuhov nil i pi-vovarii, pač pa pretežno večino organiziranega dela. Sklieeval se je na glasova nj.> l»ri raznih konvencijah ter rekel, da hoče delavstvo pošteno pijačo in da je sito but lesarstva in tihotapljenja. V Združenih državah je število ljudi, ki pijejo žjranje. strahovito naraslo. Temu bi se dalo na ta način od pomoč i. da hi bilo dovoljeno varjenje dobrega piva. Poslanec Hill je rekel, da bo to-zadevna pred lopa najbrže sprejeta. ker bodo glasovali zanjo vsi oni kongresnih i, suhači ali mokra či. k* >o proti vtihotapi jan ju žganja. Zasliševanje pred justičnim odborom je trajalo ves dun. PREDSEDNIK COOLIDGE IN NJEGOV KABINET. '"mtajf.* SLAVNA TRAGEDINJA MAOAMA DUŠE UMRLA -V"*-: • •" -v1'-: JTfc y^r^M,)^ . ■•t&ssvmaaamimz*^: •• " v -.iM^m .. i .C0rr<»l«11I«V>»m»rB00 • T, Prva slika predsednikovega ka-biiictizza i"asa. ko sn sc v njem za vršile r^izue izprcincmbe. '/. leve na desno so v prvi vrsti: generalni poštar II. S. New. vojni tajnik .J. \V. Weeks. .lr-di/avni tajnik C. E. Hughes, predsednik C. C<*oIidge, državni zakladničar A. Mellon, novi generalni pravdnik II. F. Stone, novi mornariški tajnik ('. D. Wilbur. V drugi vrsti so: delavski tajnik .T. J. Davis, po ljedelski tajnik II. C. Wallace., trgovinski tajnik IT. C. Hoover in tajnik za notranje zadeve dr. II. Work. Po teden dni trajajoči bolezni je umrla slavna italijanska trage-dinja, Eleonora Duše, ki je v Ameriki. — Postala je znana radi svoje afere s "princem" D* Annunzijem. Pittsburgh, Pa.. 21. aprila. — Madama Eleonora Duše, slavna italijanska tragedinja, ki je prišla pred tremi tedni v Pittsburgh na svojem poslovilnem potovanju po Združenih državah, je umrla zgodaj dane« zjutraj v svoji sobi v nekem hotelu. Njen zdravnik dr. Charles Barone, je izjavil, da je povzročila njeno smrt influen-ea v zvezi z drugimi komplikacijami. Madama Duše, ki se je za dol- go vrsto let umaknila s pozor nice. je v preteklem letu sklenila vprizoriti gostoval no potovanje po Združenih državah. Po Številnih triumfih v Evropi je prišla oktobra meseca preteklega leta v Ameriko. Njeno zdravstveno .sta-nje je bilo tako. da je mogla igra ti le po dvakrat na teden Po njenem nastopu v Ind polisu je sklenila, ne privoščiti si JAPONSKA NE BO ZLEPA POZABILA Prejšni ministrski predsednik Jamamoto je rekel, da bo % preteklo voč časa predno bo Japonska pozabila žalitev. — Rekel je, da je sicer vojna nemogoča, da pa se bo žalitev zagrizla v srce japonskega naroda, Bojkot blaga ameriškega izvora. — Senat ni izražal volje ameriškega naroda. Tokio, Japonska, 21. aprila. — Mod ugotovili, katera je podal danes admiral grof Jamamoto, prejšni japon ski ministrski predsednik, v nekem pogovoru s poročevalci Associated Press, se je tudi glasilo, da je vojna z -AmeriJvO radi priseljeniškega vprašanja nemogoča, da pa. bodo potekla leta in leta, predno bo Japonska pozabila žalitev, katero je prizadel senat Združenih držav, ko je glasoval za izključenje Japoncev iz Amerike. akeijt1 kongresa. "Nobene možnosti vojne ni radi ,]o trdil admiral Jamamoto. 4*Xaš meč- pride iz nožnice le kadar je domovina ogrožena ali kadar zahtevajo to naše obveznosti napram zaveznikom. Priseljeniška vprašanja pa ne involvirajo naše narodne varnosti. Vspričo j takega žaljenja, vrženega Japonski v lice, mora biti naše iana-'stališče mirno, dostojanstveno in pod kontrolo, iti si "Najboljše je fazlagati si akcijo senata ne kot izraz običajnega počitka treh dni, pač j volje ameriškega naroda, temveč kot posledico spretnega pa je prišla duvlano v Pitts-j izkoriščanja psihologije mas, ko so se ameriški politiki burgh. Bila je tukaj en t e hn ter 'poshižili frazeologije japonskega poslanika Ilanihare. 1 kaj I ;*To je nauk za Japonsko glede nevarnosti ljudskega j razpoloženja, katero se spretno in brezvestno izkorišča, '"{kajti to razpoloženje lahko izbruhne kot ognjenik ter je VEUKA POROTA BO IFRANCUA BO VSTRAJALAPRI JAMSTVIH OBTOŽILA HOFFMANA' Ne bo dopustila, da bi se izvedlo načrt izvedencev brez uvel j a vi j en j a dogovora glede jamstev za slučaj, da bi Nemčija skušala preprečiti iz vedenje načrta ter zavlekla plačevanje vojne odškodnine. — Značilen govor angleškega ministrskega predsednika Ramsay MacDonalda v Yorku. Velika porota bo dvignila obtožbo proti Harry Hoffmann, ki je osumljen, da je napadel in ustrelil Mrs. Maude Bauer na samotni cesti na Staten Islandu. Velika porota za Richmond o-kraj se je bila sestala v punedc-deljek v naporu, da uveljavi obtožbo radi proti llarrv UuiTmunu, kinema- Poroča Arno Dasch-Fleurot. Pariz, Francija. 21. aprila. — Predno bo Francija «»-kriminalnega napada pustila ekonomsko izrabljanje "Rubra aH dovolila, da se izvede načrt izvedencev, bo zahtevala, da se dogovore zavezniki glede jamstev, da bo Nemčija v resnici plačevala. Jasno je, da ne b<> stovila Francija nobenega koraka, dokler ne bo dogovorjeno, kakšne sankcije sc bo zahtevalo za plačanje odškodnine. O tem ne dopušča nobenega dvoma govor, katerega je imel angleški ministrski predsednik MacDonald v Yorku, in neposredno učinkovanje tega govora na tVanr»»>ko politično javnost. Govor v Yorku je otvoril boj. Z e več dni so se pe- togral'skemu operatorju na Staten Isiumlu ui jKUiiožnemu šerifu, ki je" priiiržan km osumljen umora. -Mrs. Maude Bauer. Okrajni pravdnik Kaeh je rekel, da ni vrjetno, da bi velika] porota razmišljala danes o kakem dokazu. ki ga imajo oblasti proti JiotTiuuiiu v zvezi z umorom. da pa bo zaslišala m-ki> poročeno čali Francozi z vprašanjem sankcij ali garancij. Marl>« žensko iz Port Richmonda, Stalen liald pa je jasno in odločno govoril proti temu, da bi sr se je njena v bo!* /.< ii j;r. c. po priluntu. Nastopiti bi morala še v ( landu. Bostonu in tudi New Yor- . . v , , ,- ii ii kmalu preko človeške kontrole." ku, nakar bi se odpeljala domov. 1 Jamamoto je nudil nato pregled proti-japonskega gibanja v Ameriki izza rusko-japonske vojne. Po njegovem mnenju je imelo to gibanje svoj izvor v razočaranju Amerike radi japonske kontrole Mandžurije, ki je sledila onemu konfliktu. a smrt je prekriZ:i.a v ■.e njene načrt*. Eleonora Dii <■ jf po sebno znana takrat, ko . sn:ojeni D'Anminzio (blatil I a poje pri- ž- enem svojih prenapetih romanov. v katerem je opisal svoje ženske doživljaje žnjo. Ijube- lsland ki trdi, da jo je vzel Hoffman v svoj avtomobil pred več meseci trr jo nato kriminalno napadel. Zločin je bil baje izvršen nedaleč od mesta, kjer je bila umorjena Mrs. Bauer ter vržena na cesto. Ta ženska, koje identičnosti se ni objavilo, je pozitivno identificirala Iloffmana kot moža, ki ji je pretil z revolverjem, ko se mu ni hotela mlati Hoffman bo danes popoldne predstavljen sodišču, obdolžen uboja. Alfred Norton, njegov odvetnik, je izjavil, da bo predlagal oproščen je Hoffmana radi pomanjkanja dokazov proti njemu. Rekel je. da bo zahteval writ of, hubes corpus v slučaju, da bi ga pridržali. Na drugi strani pa je vrjetno, da bo dvignila velika porota proti Iloffmanu obtožbo radi kriminalnega napada in. da bo stavljen pred sodišče na temelju te obtožbe, Mrs. Bauer je bila najbrž ustre ljena od nekega moža. ki so ;,e bal razkritja potem ko se je izjalovil njegov poskus, da j-> krimi- jih sklenilo vnaprej. Vsi. z izjemo opozicijskih listov, so raztrgali govor MacDonalda na drobne kosce ter so pričeli odločno braniti fraifco.sko politiko napram Nemčiji. Pisci uredniških člankov v vodilnih listih, v kojih r itkah je ustvarjanje javnega mnenja v Franciji, so pričt li bruhati cele salve. Celo liberalni Pairs Soir vidi vnaprej živahen spor med MacDonaldom in Poincarejem. Zavrgel je načrt izvedencev, in boj se vrši radi kratkega odstavka v tem načrtu, — kaj storiti v slučaju, da hi Nemčija na flagraten način ne hotela zadostiti svojim obveznostim. Niti najmanjšega dvoma ne more biti. da bodo Francozi še nadalje vztrajali pri okupaciji Ruhra v ekonomskem smislu, dokler ne bodo videli, da načrt posluje in da prihajajo iz Nemčije plačila. V drugi vrsti bodo Fiancozi vztrajali pri zahtevi, da Anglija pristane v takojšnje zopetno zasedenje Ruhra v slučaju, da bi Nemčija ne hotela plačati ter zadostiti svojim obveznostim. Ker pa. Angleži ne priznavajo legalnosti ruhrske okupacije, so prav tako trdno odločeni, da ne bodo razpravljali o sankcijah. Cela stvar je postala nekaka preiskušnja moči med Lodonom in Parizom, in številni listi trdijo, da stavlja Nemčijo zopet v položaj, da črpa prednost iz francosko angleškega spora. Bainville pojasnjuje v La Libert e ta spor takole: "Francija hoče dobiti odločitev vnaprej glede sanacij za slučaj, da bi Nemčija ne hotela zadostiti svojim obvez- la, kajti ob cesti so našli dve praz ni oatroni. Nato pa se je vrnil k učinkovanju gibanja na Japon- ROJAKi, NABOCAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V EDRUŽENIH DRŽAVAH. ri ,da je Hoffman nedolžen. Hoffman nv vedel, da je Perker v ječi. kjer so ga pridržali kot materi jalno pil v celico metodami. Pertinax pravi v Echo de Paris, da skuša MacDonald opustiti rusko okupacijo ter vidi v tem nemški manever pod krinko angleškega poslanika v Berlinu, lorda Abernona. Vsled tega svari Petrinax: "Ne pusti-pričo. dokler ni sto- te, da bi gojil MacDonald kak najmanjši dvom, da ne ve v spremstvu okrajne- Francija, kako braniti svoie pravice." Faeha ter k!.'ru- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes bo naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din......... .. $13.50 2000 Din.............. $26.80 8000 Din. .............$66.50 Pri nakazilih, ki nmiajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino In /Iruffe stroške. Raxpo&nja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavod". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .............. $10.10 300 lir...............$14.85 500 lir............... $24.25 1000 lir...............$47.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 300 Ur računamo posebej po 15 centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadaj« pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Opatiji in Zadru. Za pofiiljatTe. ki pre»»*ajo PKTTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ LIE dovoljujemo po mogočnosti še posel »en dopust. Vrednost Dinarjem bi Liram sedaj ni f talna, menja se večkrat in nepričakovano; (z tega razloga nam ni mog<če podati natančne eene vnaprej, računamo po eeni tistega dne, ko nam pride postani denar v roke. POŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede izplačil ▼ amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listn. je p—lati najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. z TRANK 8AK8EB STATE BANK S2 Cortland* Street, New York, N. Y. Tri. Cortland t 4087. Panke skem, 4"Skrajno obžalovanja vredno je, da je glasoval ameriški senat za izkljnčenjc Japoncev, ko i>i lahko dosegel isti rezultat, ne da bi žalil narodnega ponosa Japonske," je rekel. "Taka akcija je bila povsem nepotrebno okruta. Največja škoda pa ni bila prizadeta Japonski, temveč stvari mednarodnega miru. Pretekla bodo leta. prodno bodo Japonci pozabili to žalitev ter se zopet odločili, da podpirajo kooperativne mirovne napore. • "Nobena množina krščanskih pridig in misijonarskega dela nas ne more prepričati sedaj, da je krščanstvo uspešno sredstvo za preprečen je vojn ter plemenskih bojev. "Japonska nima nobenega odpomočka. Sklep kongresa je krivičen, in stvar človeštva trpi, a mi ne moremo storiti ničesar. Vsak poskus, tia vrnemo milo za drago, .............. 1)1 napravil stvar še slabšo. Previdnost je prva dolžnost [pravi, da niste bili pri njem v LI-j smatra za važno točko v ojace- nalao napade. Oddal je dva stre- nostim izključno le v namenu, da prepreči nov spor, ki bi Nemčiji zopet dovoljeval izogniti se plačilu. Mr. MacDonald je pokazal v svojem govoru v Yorku povsem dia-Ravno pred polnočjo so prive(l-'inetrično nasprotno stališče. Francoski in angleški nail V celico Iloffmana njegovegajzor sta sj popolnoma nasprotna. Poročilo izvedencev ni starega prijatelja, Raymond Par- 'oglo rešiti težkoč, ki SO SC pojavile. Sedaj je čas, da se kerja. istotako kineinatografeke-jpe?amo s temi težkočami ter j ill skušamo odpraviti." jra operatoria. kL je izprva poelpi-1 ^ • , v M . _ tal alibi Hoffmana. a pozneje iz-1 P™ la-|bolJ °.dl?' na l'nStaSa Pomcarejeve ruhrske javil, da je bil izmišljotina, kale- pol'tike skuhali resi.t. l>n»blem s popolnoma nasprotniini ro je obesil oblastim v trdni ve- je rekel Temps vidi stvar drugače ter pravi, da opravičuje stališče MacDonalda Francijo, ki hoče obdržati trden o- £ra pravd n i ka ear j a. — Hello, Hoffman, P te«.______________,______________ — Hello, Rav, — rekel Iloff- "Ponaldove ideje glede tega, kako pripraviti Nemčijo do man, ves presenečen in dvomljivo plačila dobre, če bi bili Nemci MacDonaldi, kar pa ni sta str stisnila roki. mogoče ker smatrajo nemški naeijonalisti za častno — Parker, nam je konečno po-j stvar ničesar plačati zaveznikom, posebno pa ne Fran- Nrker ki' je bil v Vadr^i' radina Hulir okrai ^kler ne bo videla, kako bo po-e-a mrnidneca sestanka. fdoval izvedencev. Temps pravi, da bi bile Mac- naše dežele." Japonska tiskarska zveza je na sestanku, ki se je vršil tukaj, uveljavila bojkot na vse blago, prihajajoče iz Californije. To ni bila prva represalija, ki je bila uveljavljena v zvezi s .sprejemom izključevalne klavzule v ameriškem senatu. Akcija ameriškega senata je vzbudila tukaj precej javnega ogorčenja. Delavski elementi, ki so najbolj prizadeti vsled a-meriske odločitve, pripravljajo demonstracije proti izključitvi Japoncev. Japonska delavska federacija ter vladna delavska zveza nameravata vprizoriti skupne sestanke v masah tako v Tokio kot v Osaki in na t^h ?bo-rovanjih se bo razpravljalo o ameriški priseljeniški pred- vedal resnico. Hoffman, — je re-jciji. kel okrajni pravdnik Faeh. — On j i berty gledišču na popoldne dneva, j nju policijske teorije, da je ko je bil izvršen umor. Povedal f pila Mrs. Bauer v avtomobil sto-1 moje, da ste pa naprosili, naj povejža, katerejra je osebno paznala. to povest, ker ste v veliki stiski kot osumljen. Ali ni re's tako, Parker? Parker je prikimal. Roffman se i je vzravnal ter jezno vzkliknil: Richmond, 21. aprila. — Danes — Ray. ti veš, da sem bil pri je zgo-rel tukaj velikanski hlev, tebi. — je rekel. — Če si sedaj iz-!v katerem se je nahajalo 165 konj. premenil svojo povest, si storil to i Zgorel je tudi čuvaj Charles Ber- JO«n Washington, D. C., 21. aprila. — Še tekom tedna nimi državami. 165 KONJ ZGOftELO V OGNJU. raditega, ker so polielsti silili va- te. Rav, ti veš, da je moja povesi* ^ resnivna. Vsi napori, da se ga omaje ter dovede do drugih izjav, so bili brezuspešni. Policija je izvedela nadalje, da je stanoval Hoffman leta in leta v bližini družine Bauer in da j? pogosto stal izven gledišča, v ka« terega je hodila Mrs. Baur. To se nicohi. ZNANA ANGLEŠKA PISATELJICA UMRLA. , Stratford, Anglija, 21. aprila. Danes je umrla tukaj v svojem domu znana angleška romanopis-ka Marie Corelli. Podlegla je neki srčni bolesni. Stara je bila enoinšestdeset let. TRI LETA STAR OTROK IGRA KLAVIR IN VUOLINO. Boston, Mass., 20. aprila. — Družina Orloff ima tri leta starega sinčka, kn je naravnost čudežen otrok, kar se tiče godbe. Fantiček igra klavir in vijolino. Včeraj je bilo pri družini več časnikarskih poročevalcev, katerim je fant brezhibno zaigral na klavir in-vijolino ameriško himno. TEKSTILNIM DELAVCEM BODO ZNIŽALI PLAČE. Boston, Mass., 21. aprila. — Lastniki ptetrlmc v Novi Angliji so sklenili znižati place svojim delavcem. Delavci proti Jemu odločno protestirajo in jrravijo, da bodo zastavkaii. > ... GLAS NARODA. 22. APR. i<)24 ''GLAS NARODA" I FRANK lARIIlt. KA gwf ratio«) L©Utt ftttlttftllt, Trtuiri Mm« *f n cm«mm •ff tU« Corporation mn4 AMwiw mf Abma Off lova i ■wugh of Manhattan. Na* Varfc Ctty. N. V. ••LAIN AH O 6 A* (Vala* af tha Paopla) I mm/94 twry p»y K«capt »unlm »M Holiday. Z« Naw Yd* m lato IfU Za pol lata..........- Za Inoxamatva aa Za »ot lata ..... tubacrtptlon Vaarty »t.0» Advartlaamant on Aoracmant ■»•»tal br+m ■tm Naroda" tehaja vaalcl dan fxvxamtl nadalj lw podplaa ta oabanoatl aa m prloMuJaJo. D:mar saj _oa*r Ordar. Prt apratnambl kraja FfuroCnlkoT. trndl prallaj« M*»allMa nnui, da Mtraja utjdaao ■a hla«OT»U »o- "ILAI NARODA" •orough af Manhatttan, I ▼alaphanat Cortlandt m. v, TEORIJA IN PRAKSA Tivil krni kini jo hi] John D.. Rockefeller nekoliko Khfilcl. Za Yelikono<" se je pa vseeno iznehil toliko svoje-prehlada. da je imel predavanje v neki baptistovski »•erk vi. *e je za-r.isno v naselbini mudil. Seda.i .vino izven nevarnosti. Voda se ie polagoma iztekla do na-vadne višine. V poletju -imo pa vc!;rk-?I«:-rst brez nje. To je tisti umazani potok "IJitler Creek'' imenovan. Napravljena ie občutna .Škodit. ker nekateri >*o ob vse. lvnr .iih .ie prizadetih, so s«* že fulfil am potfiknili tako, da so pod >lr*»h<>. Na pomoč so jim prišla druživa, ki so jim darovala ipre-ccjši.jp svete. Župnik šifrer je daroval *100. istotako župnik aa-srhvke katoliške eerkve. Slovenski !>n ui drugače, bo pa že treba pointer, hi a ojrWLav.il i, kako le to ali ono >toji in se da spraviti nazaj ali i;e. Drnerpi nimqni za poivčat-i. \ko sem kaj pogrešil naj kdo drugri popravi in se oglasi, ker Vi*as;h so tako pripravljeni, da .vsako stvar naenkrat obdelajo, naj pa «r sedaj. Velika Rf>č s> nam približuje, mati najava pa nas tako pridno obmetiije s svojim! belimi cvetkami. Prav kot nalašč za ptrhe. Naročnik. Iz Belckrajine. J.etos je dospela prva pošiljate v belokranjskih plsanie v Ameriko. Rojaki sedajte po njih in podpirajte s tem lepo domačo obrt. od katere imajo Ženske v starem kraju le nekaj zaslužka. Skrajno slabo vreme zadržuje Vtf«s vse delo. Komaj so vinogradi obrezam."«, polje na še vs< stoji. Po ami je tudi preeej dela zastalo, ROJAKI! "Ko kadim cigareto, hočem igieti kai užitka. Resničen užitek pa dobite samo od kakovosti. Vsledtega kadim HELMAR." HELMAR imajo kakovost, ker vsebujejo 100r, čisti turški tobak, poleglega so pa tudi cigarete zapečatene v lepenkasti škatlji, da se ip lomijo. HELMARS so popolnoma čiste /v lz«M<»v;'i iu» r- ^ttf-mftjpn^ sv»»t u. BOXES o^l0or20 !;> v dolei. žaba mu je v lonei. K n da zA 1117/», žaba nj«*itiu n:i mizo kada k'»s<-i v kut. žaba njemu v yut. kt»* e ogrožale - varnost eelega me-sla. Cuduo, zakaj so pa nam prej pustili staviti, ker če so tako modri. so tudi lalikn vedeli, kaj lahko pride prej ali slej. V okolie: iiot v ni.^ui je veliko pomanjkanje hiš ali .stanovanj, obenem so pa tudi stnvbišča po nevrjetno ,*i-s^k'h ren::!i. In kaj še material' •Xa primer čemimo najemnino $20 «di veC mesečno, katerih pa v tedanjem času komaj zaslužiš. X t rt-1 pa skoraj misliti ni, a ko n^si d >bro s cojlaki založen. V oči-.tried nesreči č plače. Vs* so cAvriuit* kadar kdo pride ryiopnJUM». To je 4udi vodo Aj- tt1^* - *---»t—« ra prcoMnii X««pqi:arjl, Si sev™ najboljše^ d« bi »#- j^omače r^mere ... Iz Adlešič «0 ir.vozil i letos pre-aej vina v Ljubljano. Prodajo po-sitdiije kmetijska podružnica, ki jo pri zftdnjemenem zboru kbrikvlci /'št urin al i'7, pa je le ostalo vse pri sLarem. Nekaj pre napet ?žev 7. župnikom na čelu lio-■"■e imeti edino vodilno b»sedo. Doslej pa.Ke nimajo pravega kredita, Iter se jim lahko imirsikaj obeta. Župnik naj bi raje skrbel za to, da ne bi njeeove najbolj pobožne tre?jeredniee. ki hočejo v cerkvi svetnikom no«r pojesti, zunaj pa delajo največjo zdražbo in sovraštvo s prenašanjem eeni in lazi, woj posel še nadalje opnndjale. Politika »e paae na kmete, nmpak tam naj ur*-dijo Ijuidje. ki so dobri in pretriiutoi i?«spodarji, svoje it-kal Miko ban. dri ja kosim kudaj znam. \kc ki pa pokosim, ^e nikogar ne bojim. Takih in silen ill je v knjižici z 40. Želimo vsem r. jakom vesel in V Gribljah se je ubesil ITletnij 1'ant Zeljko. brat onega Janeza Željkota. o l-:aterem sm<» po-i .•očali ze. kakšrne • kunšti" jt- uara-j njal po Belokranjskem in je s<'dajf v zaporih v Novem Mestu. Temu' mlademu fantu .se je zmešalo. Gospodinjski te ta j j»- končan. Nazadnje so začeli ljudje ruv.it i in prenašati različne laži o udeleženkah tečaja. Tisti, lei so t'j iz [irirojens; zlobe storili, naj bodo le liho, ker imajo toliko masia na :a!:;vi, ..la se naj nikari ne kažejo iii! solnee. Ovirati ljvid^ko iz-, /'Iniv vozen-, d t ol>li:ijajo pri obrambo in požrtvovalno izvenšol-i na.?h.-.!jsr m zdrav in in ves*»lj»i. sko učiteljevo delo je največja] ---*- žloba. Najenergičnejša ženska na svetu Zadn;,; ^0 s«- pojavili p • umrla, likraj'ni Kadičevi agenti t«*r pi J-j ."ijij. da oh prihodnjih volitvah] v T^»>donu je umrla Sfi let sra-vs-r drlo za Iiadičem. ^Ii to radi j rii g«spa SelfriehiIom nadaljevala IX>t ^ San v ozadju in spredaj je zbran pod Frailcisco Kmahl t v starodavno lipo ves sloveivski cvet. - - , , , , , - . ,. v .. . ... . A ... nju je zbolela. V bolezni je bolj Najbolj znani pesniki, pisatelju . . .. , , ... . .J umetniki in drugi narodni delavci ^ ProP^ala dokler ni pri-so prav dobro nortretirani. j tele*DO 113 nic,°" Vnsevno pa Naše belokranjske r-ake be zr- JP do trenutka ostaJa trniai-, da je izšla iična knjižica llla m ^^ in ^ P01 Pred "liilokranjskih otroških p^mi*' sv°j° ftmrt.i° .ie imela trliko po-v Ljubljani v Učiteljski tiskarni, gnma ter-naročila vozni "listek za Nabral je te lepe pesmice naduči- v/- Londona v New York, od-telj ff. 1>ožo Kaeič po rasnih kra- koder je trmasto hotela premeri-jih Tiekkrnjine. Fden ali drugi se ti pot od Atlantia do Pacifika z bo spomin j j! pesmic, ki jih je j>o- avtomobilom. Smft pa ji je prepeval Kot pastir pri diibraivah. ^toižala ta račun. *. i Peter Zgaga V Washingtonu je potreben ju-stični odbor, ki zaslišuje može. kateri nasprotujejo prohrbieiji. Nastopilo jih je že dosti, med njimi tudi Gompers. načelnik American Federation » f Labor. tiompers zahteva triodst-Ttno pi-vo ter pKlpira svojo zabt<*vo z dokazi.*da tnko pivo ni škodljivo, pač pa koristno, če ga zna elovek pametno uživati. Tako je vsako h'o. :n tako bo do končni* kr^nenite izpremembe. Čudna je človeška natura. Kadarkoli vzklije sjiomlad. -e pojavi v ljud|h neka čudna dovoljnost z obstoječimi razmerami. Skoraj vse revolucije so vršile in završile spomladi. Človeštvo hfiee 1 »tresti starine ter hrepeni |w> ne»Vm novem. V Ameriki ni revolucij. V Ameriki se zadovoljujejo s tem. da protestirajo proti prohi-bicijski postavi. Vsi protestii se bodo j»a izgubil i v ]>esku. Prohibieija ni odvadila ameriškega nar.»da pijače. Njen krepak udare<* ni liil i»;i del v pravo smer. V dobrih štirih letih je iz-)»remetiil stomilijonski ameriški narod v narod, ki popije največ slabe pijače na svetu. Dmovljivo je. če bi pivo kaj pomagalo. Trije procenti prene* dolžni za želodee. ki mi vajeni petdeset ih procentov. Sedaj je prepozno. Vse tarnanje in puienje las nie ne pr niaga. Kongres bi moral sprejeli amend meiit, ki bo določal, da ^o vsi neumni amendment i. katere sprejme kongres neveljavni. To se pa. ne bo ta/ko zlepa zgodilo. V tem slučaju bi izgubili vsi ameriški bntlegarji in izdelovale; žiranja svoj zaslužek. Vsi ameriški but lepra rji in 5 7-delovalei žganja ! To je pa dvetretinska večina prebivalstva Združenih držav. ★ Newyorskim in brooklyn-kini rojakom, ki imajo slabe zobe. nujno prijmročam. naj gredo le ozdravniku, ali naj s,-tia sveti Poloni priporoče. Iirookivnski konjar in svita Polona -.ta namree Miirtno skre-irana. ★ V Nemčiji prazn u j«.'j o dvestoletnico rojstva slavnega učenjaka Immauuelj Kanta. On je napisal veliko delo o kritiki zdravega razuma. Lepo je. da se počasti takega človeka. Vprašanje je le, kdaj bo človeštvo praznovalo dvestoletnier. rojsta zdravega razuma / * Pregnani turški kalit* pravi, da nt n manjika denarja. To je čudno. Saj je vendar pi; sti vse svoje žene v Turčiji. * iiog ve. kdaj je Amerika odkritosrčna Ali tedaj, ko pomaga nesrečnim Japoncem z milijoni dolarjev? Ali tedaj .ko jim zaloputne vrata pred nosom? ★ Čimbolj civiliziran je narod, temveč vojakov jKitrebuje. da se dovolj zaščiti proti svojim eivili- ziranim sosedom. ★ Nihče ne ve, zakaj je zajec znamenje velikonočnega praznovanja. Marsikdo pa ve, zakaj je maček posledica velikonočnega praznovanja. 3u§nslnu;iurtka Ustano-'liena L 5CatnL Srbtuits Ir.korponrana 1. 190» GLAVNI URAD v ELY, «HNN. Glavni odborniki: »roaednlk: RUDOLF PRRPAN, SSS B. IN B«., Ctavatu«. O. PodpredsedT;lS: Lc'L'IS UJLANT. liox IH' Pearl Av«.. Tmjntk: JOSEPH 1 1SHLJ-:R. Ely. Minn. Blagajr.'k: LOl lS CllAMI'A. liox Ml. Ely, Minn. •Uc&Jullc iielspla-ianlh smrtnln: JOHN MOVB&N, «lf — ink Onlutk. Mtu. Vrn«Tnl rtrtvnUi D*. JOE. T. OPAHEK. If a American Stat* Bank Mul«., Ill Qrul I sutUt A v«., Plt'«bur»k, p«. NiAttrnl * ANTON SBABXIE:. ROOM Ml B&k«w«U Kid«.. 837. Z>UaoMI m*41 Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. Ii54 W. 11 Street, Chicago, nt FRANK KKRABSC. «121 Washington Street. L*k*«r. €<«L Pcrotn? eSber. UON'AltD BLASODMK, Bom 4», Sly. Mina. GREGOR J. PORENTA. «10 Stevenson EJd*.. I^yalla* FRANK aORlCH, CJ17 St. Clair At«., CU-v*laz:4. Q. 2 p- V...I,, i:i . |:.Č,.„ prijalrlj j. 1/1 r-v-/ •e iia-nr h-Mt v «lnj:i!;. K-. /n-lt-da h, «1 it« . 1 .»ru«,-^,. "mMf., v v.ainjiiku lunin svit. i»i-.->trii- j, :i:,.Vu. ki }<■ Mal:i rav- ^ 1,1 jm»l;ar na osrnju. N.-tsc.ilia Ii-nlža •Ml, nso.j i:.a, i.i j Itn"! Taka ■i«" < r;i 1 ii:»ii j.- paili:i \ ... • - . . I«M. a; >• iu»:;>; -.i | «-ri;n>-iii I i > !■» n. str lil pr iVucastiO p; ,si»I. , ila ji« i/.v>č. ?»i !'* iifln • nil: m* politiki, be/aj v -klt-d.. in j. p.-i- < i1 h i' i v. prnn-.se vrv in kav»-lj !'e>.*j«> • 'ir/.n. X:i«r:iilin-hod*'! .i«1 ^a -pn^i v vu) tt'«rno vrv na ' kaj naj bo to?"" i » in ono -.tran. doMei* >e ne mr-( "T-> .■d- snu na l-l^biK' i!a. kak-u j.- v,,1( j,, d' lg iu siruk. • . v , i n t r'» pr.tr. ie \a>.i*idm-l»r*-z zavesi i Nasratlin-In»d-. , ...... , „ i. i i - i«* i ;. '»':/.:• dalje. Spotoma zauleda zra- '.:» nekoliko easa n.*i hrbti;, ko p;i' " 1 zave. zairltda luno. ki ^veti na likv'J il1 vnraša voznika: ti'Imi. I>ff!a{ronia st* n\ ii^ne. izte ! "Ka j j»- Ti>to?" •vuje, si tipi je. kjer jt* ndari!. * To .k tP.-.va, mojster" mu cd- • popraska po -jrlavi in reče: j..dv!!.e voznik "Kaj bi ti.' da .asra\ oje mcsif ; __reče: "I i i, vra^ t<* v*»e«ni. nezgoda XeI;oč p;-.!,- Xasrathn-iiodza ! \o.;et:.n ;»t rjatelju v vas. ];.! .ic'jit-mariw I" Spomladno potoyanje v domovino. Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niFo ameriški državljani. • Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrnfti. Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti. Opozarjamo Vas na — VELIKO IZLETN0 POTOVANJA 14. MAJA t. 1. S PARNIK0M "PARIS". Pišite po navodila. .Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BAXKE KOTA EUamttA PMtt4 NA KRVAVIH POLJANAH T RPLtENJE in strahote ■ bojnih pohodgv btzftefi slovenskega planinskega polka, V knjigi so popisani va boji biviega slovenskfga polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z DoberdoSke planote, z gorovja s Tirol, Fajfc Jega hriba, Hudega Log* Sr. Gabrijela, Pijan In t polkovem uporu ter njega sakletvL -fenjm »ABonA- . ■•• i.- ... - : J GLAS X AH ODA. ?2. APT?, 1P24 Zagonetno, toda resnično. Dovršena vampirka. Poroča Robert Washburn. Vsaki dan lahko pričakujemo ob javi jen je poroke Miss Gertie Millar, londonske pevke ter najbolj dovršene vampirke na svetu z baronom Dudley, kojega premoženje cenijo na dvajset milijonov dolarjev. I3aron Dudley je bil generalni governer Avstralije ter pod go vera cr Jr.ske. Miss Millar je vodiki več slavnih plemiških imen na vrvici kot katerakoli druga ženska. Pred desetimi leti j - klečal celi London pred njenimi nogami. Lo je igrala v Gaiety. Povest njenega življenja predstavlja neprestano dviganje iz ob-*kurnost i do koneenega Iriumfa, Njena pot pa je bila posejana s številnejšimi ovirami in kompli-1 aeijuui kot si jli more izmisli-ti pisec kake cene novele. Triumf je prišel konečno z njeno bli/.a-jočo s«* poroko. Krog leta 1880, ko je kraljiea \'iktorija še vedno vladala Angli-ji ter so gledališke deklice basale nogavice z žaganjem, da so izgle-dale bolj okrogle, je bila rojena Get ta Millar v takozvanem *4črnem ozemlju" Laneashirja. Nekaj časa je delala v predilnicah, ki dajejo onemu kotu Anglije priimek in gosti dim. Ko je bila za-poslena pri svoji malo zanimivi dnevni nalogi, je brez dvoma sanjala o stvareh, ki so v vsakem * lučaju predmet sanj mladih deklic. V njenem slučaju so se sanje izpolnile. Na ta ali oni način ji j«1 posrečilo priti v London. V tamošnjem Gaiety Theatre j" Mr. George Edwards ravno takrat je bila zelo lepa in obenem zelo živahna in energična ženska. Vojvodinja se ni hotela kar tako iznebiti svojega moža. Skušala je pridobiti ga zopet zase s tem. da vzbudi njegovo ljubosumnost. Španski vojvoda de Alba ji je sledil z dežele v deželo. Kralj Alfonso sam je baje podlegel čarom vojvodinje. Bila je neizmerno priljubljena povsod, kamor je šla v novem življenju, katero je pričela voditi a očividno brez uspeha. Leta 1013 je vojvoda iz AVest-minstra presenetil svet, ko je vložil tožbo za ločitev zakona ter imenoval vojvodo de Alba kot korešpondenta. Njegova žena. vsa razkačena, je vložila proti tožbo.' Ko je bila ta, precej smrad i ji-.a > afera, še pred sodiščem, je izbruhnila svetovna vojna in s tem je bila preložena na. poznejši časi vsaka stvar. To n blo bas ugodno! za Gertie Millar. Ko se je končala vojna z zmago Anglije in kn1 v ■r V i JI Ameriški gledalec v.fiaacoskem sodišču. Robert M. Coates. ^KEMIJSKE TRfiOVINE NEW YORK CITY 44 Hudson Street n«r Outnr Street 435 W«t 42nd Street near Ninth Avcnje 1427 Third A • enue n-»r SOth Street GI East 125»h Street neAf Madiaon A«enue 578 Courtlanot Avenue near 150th Street, Bronx BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue rear 4th Avrnut 2 Sumner Avenue near Bioidway I-ONG ISLAND CITY <1 JsckMn Avenue >-t£li Street JOtSEY CITY. N. J. C.IOVE SllCrl n »r Newark Avenue 53-1 J '-Multi; t A »tniii r»ear Newark Av >-nue Prij3zno vas vab mo. cia obiiCe-te k«teroko!i nnio trgcv.nc. če irr.ate labelnc ali rie, da si ogle-date veliko in privlačno izbsro koristnih in ornanientalnih daril, katere latiko debite povsem brezotnčno s svejimj tabelni. Ta krasen percolator za kavo- ZASTONJ za 200 labelnev ZASTONJ Star in Magnolia Mleka Vsakdo :ma rad čašo kavo, pa je še vedno dosti gospodinj, ki Je ne znajo pravilno pripraviti. Če hočete percolator kot je tukaj naslikan, amo prepričani, da beste zadovoljili s vsaiso kapljico svoje kave, posebno če jo mešate z našim kondenziranim mlekom. Mi damo ta precolator brezplačno z labelni naših vrst. Dobiti r1-1- £2. je mogoče samo v naših premijskih trgovinah. Po pošti j:h Tie pošiljamo. Začnite danes hraniti labilne a naših Iran POSEBNA PONUDBA IV hočete j. poSfiiii Lupoii v Um oglasu ter sa odnesti v bližnjo prmiijslie trsovšno kot je označena spodaj, ali jra po pošljite nsm, in cl».i.:»i hosre ilustriran Premijski seznam in Posebno Premijsko ki je. vredna 1» hrciplačmit lakfFnav. Sprej- mi* »e sajno tiui tak t iVerai Karla ud uiljeinule«. s 41» ali vet tabelni. \ suka i.aš* Prt mijska Trgovina b:> sprejela, to Karto zatoni z nekaterim: alt vsemi vašimi labelni s teh kan. O ti t v v a ".eni mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjali te la-hi liu :i» IV^t :»i«.> S*rfmij>ko Karto, jili pošljite Borden Premium Company. J l Hmtaui Street. New York City, zaen« s Številko tiariuwia&nega v Ilustriranem Prenrijskem Seznamu, in mi vaiu btji&o j p.«i.-tI i brezplačno. preiskušal nekaj novega v muzi- je izpadla mala domača vojna kalni komediji. Svoje osobje je do- prid vojvodinje je bila proglaša-j bival v glavnem iz srednjih sta-.na ločitev zakona in prejšna vej-j nov. Svojim deklieam je plačeval Voclinja se je takoj nato poročita; malo. približno po en dolar na z "nekim revnim zavarovalnih v-' 'i n. a deklice so si pridobile so-jradnikom ter prejšnim gledališ-eij.dno pozicijo, če so bile v nje- kim igralcem. Njen prejšni mož. t'e obiščete kako francosko kri-f — Tam sedite, tam sedite, — m in a ln o sodišče, ne morete nikdarjkriči predsednik na obtoženega, vedeti, kaj boste culi. Slučaj, ki;— Len. nasilen in zakrknjen kri-se tiče lastninstva kakega ovčar- minalec. skega psa, se vsaki trenutek lah-1 Spoprijela sta se dva odvetnika, ko izpremeni v debato glede okii-i — Le talar. ki ga nosite, mi paeije liuhra. Priča, ki je pokli- brani, da vam odgovorim kot bi eana. da izpove, kedaj je zadnji- vam rad. — kriči prvi. krat videla obtoženega, bo pora- — Ali naj ga slečem i —- vpra-hila to priliko ter dala javno iz- ša tlrngi odporno, raza svojim .nazorom glede zmoz-j V obravnavi proti Landni-ju je no.-.t i Nemčije, tla plača vojno od- postalo poslušaš! vo tako bučno, da škodnino. Pred set In joči sodnik ne je Landrn sam obsodil kraval, ker prekine priče, ker tudi nima pra- ni bilo nobene druge intervencije, vit-e prekiniti izpovedi. ^Ta slučaj je bil rekord v zgodovi- Priea. koje glas je v dobrem ni ju-lične palače. Gledišča so stanju, lahko nadaljuje s svojim igrala pred praznimi hišami, dogovorom <1 n za dnem. dokler sod- čim sc j«* vršil proces proti Lan-nik ne pozabi o čem sc pravzaprav dru-ju. Vsakdo pa je hotel priti vrši obravnava. V Ameriki je glav- v sodnijsko dvorano, na as])iracija mladih mož, ki ima-j Več kot enkrat je nastal kraval, jo namazane jezike, tla bodo ne- tekom izpovedi te ali one priče in keg« dne govorili na kakem ban- Lan tiru j«'bil matinejski idol dne-ketu. V Franciji pa je glavno u- va. Kadar je obrnil svoje bledo, panje takega mladega človeka, da kragulju stično lice proti ženskam-bo nekega dne poklican na priče-'je slehrna zardela ter povesila oči. vanje v kakem morilneiu procesu, j — Spomnite se. da je to obrav-Kraucoski sistem, ki dovoljuje nava za življenje človeka, ne pa priči, da govori o vseh mogočih prizor za vašo zabavo. stv;irch. dovede pogosto do nepri-j Nadaljeval je s svojo jeremija-čakovanih zaključkov. Francosko do, dokler s«' ni, mogoče prvič v krimin dno postopanje se zelo raz- zgodovini škandalnih jiroeesov, liknjejo od ameriškega, kjer je kraval polegel. priča strogo omejena na vpraša-1 * '* Pa misli kdo. tla obstaja nja stavljena od tlržavnega pravd- pravica v Franciji le v krvalih uika ali 'zagovornika, l-'ranet -ko 111 v zbijanju šal pri obravnavah, postopanje je približno slično a- g''do moti. meriški kongresni preiskavi. kjcr| r'J.i S|" pogosto tloseže s po- vsaktl o pripovetlnje. kar ve glede vsp,n nasprotnimi sredstvi. Kljub vsakega drugega, kjer skuša vsa-jvscm kravalom in izbruhom strasti ko pokazati svoje govorniške dosežejo francosko sodišča svoj zmožnosti ter ima od tega prav- v približno eni tretini časa eat užitek. [kot ga potrebujejo ameriška so- Ta zabava je prekinjena te v dišca. slučaju, tla se kdo spomni, da so Lužički Srbi. o katerih se je žo(il Vdam Bremenski f Oeneral von Dalmling razprav- govi družbi. Miss Millar je do-jvojvoda iz Westminstra, j« sie-bl toliko Pisal°- d;) bodo i7-'m!li vjvkljub nemški invazij, pisal ko.ie^j., v --Vo>siche Ztg." o uboro:.i-| bila ponižna mesto v eni njegovih,vzgledu svoje nekdanje žene te:- nemškem morju produkcij. Uila je drobna, vitka'povedel preti altar hčerko lastni- in ^ePrav in gracijozna. polen tip nove mo- ka številnih mesarij. ,na pogodbe < <■ pri gletlaliških deklicah, ki jej Prejšn-v slavna igralka Gertie sv°bode, se vendar ne plašijo bo-jna med Lalio in Vi.-,lo še vedno i-Io išla na po\ršje ravno v onem Millar, pa ni bila radi toga niti risi so r'J1«,;d.ie za svoje tisočletne jmela ljudsko ime Wcndland (de-je napravila malo razočarana. Seznanila se i* pravice. Društvo narodov se bojžela Wendov litis in sodniki, porotniki in priče tukaj. ,da razpravljajo in sodijo o elove- lorju, se krepko brani- omenil Wende. da je Slavonija tvL Opozarja na grozote ki je obtožen požijra, ponever v jim versajska mirov-jna.jvečji in najvažnejši del Ger- j;j f,h obeta"razvoj moder- be ah kake stvari, i ni prinesla zaželjenejmanije. V 1-"». stoletju je pokraji- ne tehnike. Posebno nanre.luie V l»roeesu <'i«™aine Bor- « ;i->u. Miss L. Millar n t managerja velik ^ vendar je v te«njsie- kl -ie pravkar izšla jkalifom in s Perzijo. V času, ko j< Vi-mlii' Ppililivnn nli /*. velikih bomb. napolnjenih jc poročila z Lionelnom Monek- stala Miss Millar baronica Dudley 'jepi^ne karte, lepe fotografije in barstvu in nevednosti, je imela; s t,-m plinom, da se uničijo vsi t turni, ki je komponiral večino in da se bo kmalu nastanila na akvarelne slike. . wen d,-k a dežela gosto, bogato, ei- sledovi življenja v takem "mestu. vdizirano prebivalstvo. Poglavje kakor je Chicago ali Berlin. Cero \ iersetove knjige o civilizaciji j globoko p<»d zemljo, v kleteh in Wendov v 10. stoletju je izredno' rovih ni rešitve, kajti plin je ta-zanimivo in n;.s seznani z gospo-! ko gost in težak, tla prodira tudi darskim razvojem Sb.vanov v sta-jv zemljo. Fniči vse rastline in žari Germani j i. o njih umethinali in'strupi votlo. General Daimling { esnii, s katerimi je zaslovela. {starodavnem posestvu družine v' Problem, ki se je ga je lotil g. Tetlaj i»a se je pripetila nesre- Kentu, kakorhitro bodo odstranie-'Vieso1 v svoji, za nas Slovence poči. Nekega poletnega jutra so na- ne zadnje zappeke. Njen mož, Li- sebno zanimivi knjigi, se lahko iz-v buduarju lepe igralke truplo one! Monekton. se je še vedno n- s ^lodečim vprašanjem: Ali nemškega barona, ki se jo tam piral vsaki zahtevi za ločitev za- ^ res* da Xem,:*i.i0 uiso ustanovili ustrelil. Zgodovina te tragedije ni kom. * jTevtoni, temveč Slovani (Wendi. nikdar postala popolnoma jasna.j Pred kratkim pa je umrl in od Venedi> ki Jih nemška povo-< dasilo se je. tla se je nemški baron'onega časa naprej so videli bo«-a-,fR PrePbivila i ti so jih Nemci n "smrt 110 zaljubil v lepo igralko.! tega barona pogosto v Parizu" v in zntJrali cela stoletja, notabene poročeno in da jo je'driubi Geitie Millar in vsaki dan,in k:itorjh ostal v srcu (^er poznal še izza dni preti njeno po-'pričakujejo angleški krogi vest o Najveselejše mesto na svetu. V nobenem mestu na >vetu se to zimo ni toliko plesalo kot na Dunaju, iz statističnih |>odatkov je razve In da se je vršilo samo na pustni tt^lep na Dunaju 500 elitnih plesov in nad loOO plesov drugega reda. Dumi j je torej na j ve-elejšc mc-»to na svetu, dasi je predsednik dunajske vlade duhovnik ]>o poklicu. l>.i-najčane pa plesi mnogo stanejo, j kajti vstopnica za boljše plesne prireditve je >tala povprečna 230 Z drugimi besedami, skušal je dokazati, da je bila trditev Dau-deta, da je bil zločin zasnovan vnaprej. — v logičnem nesoglasju z njegovimi lastnimi dejanji, kaj-'tisl>C" kr°n" Takrsi' za plee ne posreči nevarnost sedaj, nam preti druga mani je še ostanek, ki je vreden, xkuii napatiom. borili so f:e z orož-. svetovna vojna ki se konča s poroko. Lepa Gertie Millar ni vra-'zaroki ali celo poroki "med obe-ie na-J nega položaja vidi v splošni raz- ........| Ta zamotani problem je g. Vier- daljaje z istimi nasilnimi metoda-! orožitvi ter se sk.rde angleškega gene-Izumitelj pisalnega stroja umrl.ikate,° skll^a P11 Francozih vzbu-.ldi d<» preti šestimi leti. Malo jih'rala Haimiltona v pismu, ki ga _ J diti zanimanje za pozabljene Ln-'.i° Ostalo o obeh Lužicah med Draž-' je prejel od generala voi^ V Kodanju ie umrl Jakob Pe- Srbe. Francozi namreč do danam in Frankobrodnem ob Odri. | Selieinacha. V tem pismu stoji: umrl Jakob Pe-» ters, kateremu ]>ripada v prvi vr- ° 11J^1 prav toliko kot ni-j «xasa mirovne konference Vi V bodoči vojni bo-do krožili nad sli zasluga za izumitev pisalnega ,Sesar vedeli. Mali Laroussov Parizu so predložili Vrhovnemu ' mesti aeroplani kakor jastrebi. Ci-stroja. Petersa je zadela us ida sIovar* l)rez katerega ni nobena svetu v obliki spomenice svojo za-' vilno prebivalstvo nima niti poj-mnogih izumiteljev, da je namreč francoska rodbina, pravi o njili: bteve. hoteli so upravno avtono-jma o učinkovitosti so l ibnih ostal pozabljen, dočim si je nje-l^' Wendi. slovanski rodovi, ki so ^ijo. To slovansko vprašanje pajbomb. Zato zagovarjam kot po-govo delo osvojilo svet. Vest. ki prebivali od BaIrsko"a m.^rja do'na žalost mirovna konferenca njjZnavalee vojne nujno potrebo mi-jo je prinesel "Berlingske Tiden- ^£lnskih alP*' To Je : le malo'mo„u re-iti ker je bHo pi.,vef.jru in sporazuma ra«l narodi. (V Francozov je pa čulo govoriti dti" dne 13. aprila 386S, priča, da , . ~~~ " llOVo in ne dovolj preštudirano je Peters s svojo iznajdbo prehi- 11310-j v usjjj0 Vozano ..........................ltr)0 stavi! puško v veži v kot. da bi jiJ Beseda ni konj. v fi,1*» vezano ................l.-o .71 U»0 1.70 spravil po po v rat tu svojega sina. J Mlademu Jerneju se je zabolelo Mod t.-m čavjiru je šel lHletni par pridne in brhke Neže in začel se stir Fran'" Kovačič z de.kk> Marijo, jj je dobiikati ill jo zalezovati n:i Kočevar na podstrešje po moko. Ki; j.,- zapazil deček d voce v kr; v kolu, i . je vzel v roke in jo pomeri! proti Mariji Kočevar. ki jra je f v p< svarila, češ da ne zi»a ra n:»ii puško. Te besede so zadele dečkov ponos, da je nape! celo petelina Ui sprožil. Zu strelom se je slikal krik in smrtno zadeta v vrat se je zgrudila Kočevar na tla U-mrla je prihodnjega dne v javili bo!uivi v Krškem. Cerjuk, od mraza in tudi nekoliko od žganja u-trr.jen, ae je ravnokar spravlja.1 že ^pat, kc se je vsltsd neprevidnosti ftT'idJa tako velika nesreča. Obsojen je bi! na H dni. pa.si.ii- pa na 4 i "dve poostrenega zapora. Sadno drevje ie :zl.opal na tujem posestvu ter c.i presadil na svoje -Jožef Kalin iz Malih d< 1. Na razpiavi pa je krivdo zarikal t«jr trdil, da mu je drevesa orlkazal na zemljišču ne-znan mož. kateremu je moral tinti plačati za vsako drevo po ll> Din •">0 par. K-. r pa je navedel smešno nhko ceno in je neposredno po tli jai ju tatvino že priznal, ga je ob-vmlilo okrožno sodišče v Celju na ei! mec poostrenega zapora. Lep varuh je 48lctai Miha Žibert. posestnik v Veli'vfm Kaninu v brežtekem o-kraju. Loir. 1022. in 192']. je zapeljal večkrat svojemu nadzorstvu in vzgoji zaupano mladoletno pastorko. kar je tudi sam priznal. Celjsko okr s -dišev f*a je obsodilo na dva meseca poostrene ječe. Bližnjemu na pomoč. Nesrečo pogor«*ka Ivana Sever-ja v Sevnici je izrabil 24letni pe kovski pomečiuk Iv. Teras s tem. d.a jt« pobiral pved novim letom 1!»24. U'iiod ire po Sloveniji in ITr-vaUlrem. Nabral j-: okrog ">(KX» dinarjev. !:i jih je lepo porabil za>c. JJo raznih pr<*no('Učih se je-nadalje javil pod napačnim imenom. Pri-gol ju lan denar l.o moral odslužiti s treTii tetini zapora, ki mu jih je prisodilo ' "ljs'a za ujim in je že onem-Mjrleea ter na tleh ležeče?« če trikrat zabodel v hrbet, nato pa pobegnil. Lešnik je po svojem zločinu ve zalotil Adamc.a in ga pretepel s polenom. Okrožno sodi-Svo v Celju ga je obsodilo na šest mc.srce. poostrene ječe. Pretirana postreiljivost. Janez Ilren se je pred leti poročil z bogato vdovo, ki mu je v zakon poleg drugih dragocenosti pi^nosla tudi dva močna sineva. Vendar uUt« živela preveč v miru in ljubezni in je s! ari Ilren večkrat s poudarkom poskušal moč svgjih vd; ua ženi in sta vsled tega tudi živela l<»čeno. Nekoč pa je prišel precej dobre volje na njen dom. malo .zbijal po vratih in se nato vlegei v posteljo, da prespi vinsLe duhove. 2cna pa. se ga je ustrašila in jc šla klicat satova, da ji pomagata odpraviti staTega iz hiše Prvi am in njegov pfrija-t >lj Jane? Zidar sta res prišla na pomoč in se lotila starega, ki je ležal ua pol slečen v postelji, ter ra ni«mlatila tnak* s palico in od-nqpla 114 prosto. Tedaj pa je .raa p< Ij'.i. pašniku, v g^tMni in cer- Sveta Ura: kvi. Ot! začetka mu 111 bila kaj pt-sebn>» raklonjcna. i-*asoma si« ji j<-p:> vendar pi-ikup.l in jo z obljubo, da jo bf. kmal-i poro'-i!. piv-mntil. i'o predujmu zakonskih ra-fiusti pa se jt premislil, ker mu je •jieli izbrala drugo nevesto, ki ji je bila bolj povšeči. In opustil je prvotno nevest o in pozabil na dano besedo ter se poročil z bogato novoizvfdjtmko. Zapuščena nevesta j>a je iiiia dovolj odločna, da -ja naznanila pristojni oblasti, nakar i>ozabiJivi ženin uioial zagovarjati pred ljubljanskim so-Ijsčem, ki ga j" v prvi %instanci iths-ofcRc na ■! dni z-"i]jora an 0000 linarjev o«!5koduine; dern-j prijavil vzklie, ki pa je bil zavi lij-n in prva sodba potrjena. Skrbi za dušo: v platno vezano ▼ usnje vezano..... v fino usnje vezano •••••al M 1.65 L8t fino v platno vezano, z debelimi črkami ............... .9® v usnje vezano ............ 1.60 v najfinejše usnje vezano .. 1.80 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's PrayerbooU: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prajerbook: v belo kost vezano ........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano (ZA ODRASLK.) Key of Tleaveo: v fino usnje vezano ..... Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano...... 1.20 1Z0 1.30 v fino usnje vezano ........L4® Poučne knjige: Abecednik slovenski: broširan ....................30 trdo vezan.................. Auftesko-stovenald slovar r. Kern) ................ g.M lngeijsua služba ali nauk Icaka na j se k iv. ma&i streže .... M »om&či živinozdravnik ..........U5 trosil svo"" zma«e po vasi Ko Stgtavljena plesa: Četvorka ln njegov prijatelj Izidor ženil I ?»ls&n0 * u*Tlaano...... : -vi. » >! "»'eaoreja ..............................,lo !>.! M ckt, mu je Martin povedal ^bična knjiga ali hitri nriunar ■lo }>ixnatanenili podrobnosti, kaj za trgovce z lesom..........LGO " je takrat zgodilo v kamrici, in • lepem vedenja, Poučna zgodba. ^eji-m je bil živ. Na potu s sejma j- -premi! Ma,tin mlado ]\lic-!-< v j;; stilno '11 po zav/item krep-anju -e na njen .hm: in \ njeno kan-i "; o. Kaj se je.tam zgodilo, se ne bi zvedelo, če ne bi liespamet ni in maloizknšem mladenič raz- Na cedilu I lrdo Vrtano ....... ^ i.,!., \i■ 1. . v.. .. Kako se postane ameriSkl o-tata .uifka pa je tožila zaradi Izidor se je premislil. ........... državljan .................. zn.jenia časti 111 je ljubljansko de.- Knjiga o dostojnui vedenja .. žel no >'.diš."e na'Martinov v/klic ! Katekizem (veliki) ............ potrdMn prvo ol.^dbo. ki ^J Mlekarstvo u Črticami aa »vi- l.M .15 M .4« gla.-ila na J (J d7ii malo drugačne krmrice. Torej- jezik z.i zobe' Dobiček. norijo Nemška wgle$ki tolmač ........ .tO Največji spisovnik ljobavnib fiits M Pravila za oliko ................ Pshirnc motnje na aikoholski pod- T . lagi ......................... 1.— Josip Rozman v Vašju pri Ptu- Praktični računar ali hitri računar .75 ju s'1 je v svoji pijanosti stepel v Sloveusko-angleška slovnica, •iOstiliii Hizevsek ^ Ptuju in nda-f a slovarjem. ^do vezana......L50 :■;: Štefana Vlnklerja močno po i Slovenska slovnica za sredne šole, r.i„ • rr • , ... . i (Jireznik) .................. 1.— glavi, ra ga .ie toži 111 Rozman u* ^. . .. . . . . . * " , ?spol, ljubezen in materinstvo.....40 • ui pn okr, sodišču v Ptuju obso-L. , - ... , . o- J ty^OMiu knjigovoitstvo. 1. m 1. del t.2a jen na dva dni zapora 111 mora pla- biovetisko-itaHanski in Italj.-slov. čati poškodovancu -370 Din. Obto-j slovar ....................... 1.0« ženi sc je jn itožd, vendar je bd Srbska začetnica za Slovence.....40 pri sivlišču zavrnjen ter se mu iej 'lovensko-nemški in nemško-sloven-•bsoc'ba popravila v toliko, da i-1 "" ^................... ** dobil nam-sto 2 dii teden dm za-'floveiwkf ^^ ml*diM "" ^ Spretna kuharica ................1.25 pora da se bo lažje pomiril. Radi tatvin obsojeni. Dekla Marija Chiš je ukradla -'». doc. I.izi Kol*»le, pri kateri je prenočevala. KKXkliuanaki bankovec n nož. Cnš je tatvino priznala in te bita obsojena na 2 meseca težke ječe. Krfaaiee Ktlag in Rudolf Pleter-5ek, delavca v delavnicah južne z^lcziiieq v Mariboru, sta 15. dee. ukradla iz delavnice 38 kg bakra. iCitag je bil obsojen na 2 m?=eea težke ječe. Pleteršek pa na G te-dnrev strogega zapora. kw je ba-tiT od Kiraga kupil in ga prodal. Fran M al a k je ukradel lfi. febr. ^•oji gospodinji Mariji Lešnikovi nri ^v. !\l;klavžu iz zaprtega hleva konjski komat m ga prodal Uervitu za 100 D;n. Okrožno so-.l'-šče v ^tariboru je obsodilo ila-'eka na 4 mesece Težke ječe. Tmni čebelar .................. L50 elitna knjižica .............. M Veliki slovenski spfsovnik raznih raznih pisan, trdo vezano 1-50 Veliki vsevede* ................ .80 Zgodovina Srbov. Hrvatov In Sh-vencev 1. £VCZ6k ••••••••••••••••t« 2. svesek ................ JU Razne povesti in romani: Amerika in Amerlkanci, trd. vea. 4.00 Aq0rej Hofer ................ W Seneška vedcievalka ........— -35 BeJgrajski Biser ............ -35 Bedak ova Izpoved............... 1.30 leli rojaki, trdo vezano........ L.M M M JU M M M >••0001 »SSSSSS4 Promet v tržaški luki. V preteklem letu je hO v tria-*kem pristanišču na podlagi statistike sledeči promet: prišlo je ladij s težino 2.775.2^ ton. z pristanišča prt je od»lo 8654 ladij s težino 2,795 519 ton. Ako primerjamo podatke za lansko leto * podatki za leto 3913, vidimo, da ie merski promet dosegel glede 'lev:»a ladij odstotkov, glede tooa?e pa 51 odstotkov iz 1. 1913. H odstotk »v celokupnega prometa odpade na ladje z italijanske zastavo, a 6 odstotkov na ladje z inozemskimi zastavami. Od inozemskih Uidij ^e pristal« največ angleških, potem jugoslovanskih in nemlkih, najmanj pa franco-sliih in makih ladij. BitUfMi^ Turška vojska...... Cvetke Črni panter .................. Sganova oaveta je zlato ... letina IH)H s orožjem ••••••••<••••• Dve sliki — Njiva, Starka —« r, tmgedlja v 0. dejanjih. Trdb vezano ....1......... 1.00 i arm en, trdo vezano.............40 Ljubice Habsbur/anov ..........M Jndsks knjižnica: Z ev. Darovana. Zgodovinska povest ........................ d. sv. Jcrnač Zmagovat. — Med Plazovi.................... ^0 4. zv. Aialo življenje ........ .65 5. zv. Zadnja kmečka vojaka .75 7. *v. Prihajat ..................60 0. zv. Kako sem se Jas iikak, (Brencelj 1 ................... M 10. sv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj 1 ....................60 11. sv. Kako stm se jas likal, (Brencelj) ....................60 2. zv. Iz dnevnika malega po- redneža, trdo vezano...........60 14. zv. Ljubljanske Kitke. — 1 Brencelj) ....................60 5. zv. Juan Miseria. Povest is Španskega življenja ...........60 6. sv. Ne v Ameriko. Po reanl-frilti dogodkih .................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 izvesti. Broširano .................. .78 Trdo vezano ............... 1.25 Mimo življenja. Uvau Cankar) M .Mrtvo mesto ...................70 Mrtvi Gosta* ................. 35 Materina irtet ................ JM fnsottno ...................... .40 MaU Ktatei ...................70 Mesija »...«••.'»..•.•........ .SO Mivko PoitenjakovU...........80 Marjet ira .......................70 Notarjev nos, tminnreska ........35 Nasa Ta*. 1. del vsebuje 11 ihj-poveatt (NovaČan) — Broširano .................... l.M Nata Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ..............................1.30 Broširano .................... 1,00 Na Indijskih otokih .......... JU0 Naseljenci .................... 40 Novele in črtice..................90 Na , Preriji .................. JO Naša leta ......................45 Nihilist .......................48 Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohb 58 letnici Dr. Janeza B. Kreka il 'ovestice, kanindranatk Tacen, Vsebuje 5 povesti .........48 Pasti in zanke. Kriminalni roman .35 Pariški zlatar ...................35 Poslednji Mehikauec ............ .30 'ravljice H. Biajar .......... JU Povesti slovenskemu ljudstva v pouk in zabavo ............. JU Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20 Poiigalee ...................... Jt5 Fraprečanove zgodbe............ Patria, povesti la irske JunaSke ciotx3 «80 Pet tednov v zrakoplovu, trd. ves. L56 Pol litra Vipavca .............. JO Ptice selivke. (Kablndranath Tagore) — L00 Pred nevihto ................... JSS Revolucija na Potrugalskem..... J8 Slovanska knjižnica. Zbrani spt spisi, vsebuje 10 povesti .... Suneški invalid ................ .35 Skazi Urna Indijo.............. JU Sanjska knjiga ............. J88 Strelec ....................... JU Strabote vojna ................ J& Stezosledec ..................... JO Strop iz Judeje..................75 Sisto Šesto, povest i» Abrucev .. JO veta noč .................... Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva oeceta; Gospod Graha«; Ust Papirja ........... Stric tomova koča .............. Sveta Notburga ................ Jte JO .35 >p Ustanove L sv. Maron, krčaaski Libanona .............. 2. zv. Marijina otroka, povest is kavkaškifc gora 4. zv. ,praški judek ............ 8. zv. Tri Indijanske povesti .... Kraljičin nečak. Zgodovinska povesv iz Japonskega .... 10. zv. Z vel i sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ 11. z v. Rdeča in bela vrtnica, po-vesc ....................... 12. /.v. Korejska brata. Črtica iz mlsjonov v Koreji .......... . 13. zv. Boj In zmaga, povest .... 14. zv. Prisega Huronskcga glavarja. Povest ls sgodovlne kanadske .................... 0. sv. AngetJ snlnjev. Bra zli j ska potest ...................... JBS id. zv. Zlatokopi. Povest...... J8 17. zv. Prvič med Indijanci ali voiujm v Nikaraguo ........ JU :S. sv. Preganjanje Indijskih mla- lonarjev .................... J§ 0. zv. Mlada mornarja. Poveat J8 Turki pred Dunajem............ .80 Trenutki sddiha .............. .40 išnjeva Repatica. Sntlrlčen roman. 2 knjigi .............. Ltt Veliki vsevedež..................1.88 Vrtnar. Rabin-]ranat Tagore, trdo vezano .........................«0 Zgo«lba Napoleonovega huzarja. — Trdo vezano................ 1.80 Zadnl dnevi nesrečnega kralja .66 7aiiiia pravda ................ J6 Zmaj Iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato .............. 1.0(1 Zločin in kazen. 2 knjige. 1. In 2. d«-l. Trdo vezano ............3.— 5 Divji lovec. Narodni igrokaz s pet- J5 jem v 4. dejanjih .......... • •3® jKrivopriscžnlk. Narodna igra s petjem v dejanjih .......... Pogodba. Burka s petjem v dvih dejanjih .................... Ob vojski. Igrokaz v štirih sliknh Za križ in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Starinarica. Veseloigra v l deja- j;i iiju ........................ Beneški trgovec. Izreka z v ."i di»- Za miljoni. trdo vezano.......... Ženini mtše Koprnele ........... Zmote in konec gospodične Pa\!e *h>irka slovenskih p»v-sti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .. 2. 7.V. Hudo Bre'dno ............ X tk. Vesele povesti........... 4. zv. Povesti fn slike .......... B. ?r. Student naj bo. Na5 vsakdanji kruh ................ Zabavna knjižnica: 22 7.v. Pegan in Lambergar...... zv. Črna smrt................ 4 zv. Zločinsl ................ "t. zv. Mož z razregano du§o , .65 .3.1 .35 .35 .35 .35 .35 .75 .75 .75 1.25 Razne povesti in zabavne knjige za mladino: lok sa mladi sok, pesmica .... Jt Dedek je pravil, pravljico .... .48 Mladim srcem iS Narodne pripovedke. 8. zrezek.. .40 'arodne pripovedke, 4. svesek.. J8 "ravljice in pripovedka sa mladino: 1« ZVCZ^ll 2. zvezek ..................... JO Slavček, zbirka soliklb pesmi JS5 vončeki. Zbirka pesmi sa mladino: trdo nuno ................ 1.88 Volk spokoruik in druge povesti za mladino .................... L00 Zbrani spisi za mladino: L zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti • • J&® 2. zv., trdo vezano. Pripovedka in PGJQli !§••••«• •••**•*«••*»•« Jilf 3. zv., trdo vezano. Vsebuj« 12 po-TClti • • • • * 4. zv^ trdo vezano. Vsebuje 8 po- "i. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. z v., trdo vezano. Vsebuje 10 po-vtitl vjM Tmetnlike knjige a slikami: Pepelka; pravljica s slikami L06 Bdeča kapica; pravljica a slika-ml Snegnljčiea; pravljica s slikami L88 Trnoljčiaa, pravljica a slikami 1.88 "njige za slikanja 1 • Mladi slikar .....................19 SHke h pravljfe ............ .78 njlge sa slikanje depterie papal na s barvami In arvodilom: Mladi mnctnlk ...............L28 Otroški vrtee 1JM Z« kratek čas L28 Zaklad sa stroka .................L2t Vse naše. Burka enotlejanka ____ Tončkove sanja aa Mlklaviev večer. Mladlnaka Igra s petjem v 3 dejanjih .................. Zbirka Uodridh Iger. . snopič. Mlin pod z čudjo, Sv. Neia, Sanjo ................ . inopii. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, čašiea kave .... 2. snopič. Izgubljen sin. V Joči, psstirld In kralji, Ljudmila, — Plaušariea .................. 3. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device. Marijin otrok ...... 4. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blago9&ov .. 5. Nioplč. Turki pred Dunajea^ Fabjola in Neia ........ S. Id 19. anopiff. Pijavka, Skr)«ea zaklad, KcSItclj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaško BleJke .................... 0 snopič. Sv. Just; LJabczes Marijinega otroka .............. Pesmi in poezije: J0 .35 .30 .30 JO .30 .CO .40 J4 J4 J8 J« 88 JO J8 Oodec; poleg narodnih pravljic a Vrbskem jeaern. (A. Funtek) Trdo vezano ................ .78 MoJe obzorje. Eng. GangeL Poezije Trdo vezano ................ 1.29 Narodna pesmarica. Zbirka najholj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40 Yalade in romance. (A. ASkerc) 'lrdo vezano ................ 1.23 Broširano ...................75 >smi. (Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovensko pesmi ln prevodi znanih slovenskih ^esml v angleščini.................... 1.2) 'oezije. (Simon Gregorčič) trdo vezano .................. 1.00 HoII^;. ^esml ca mladost.....88 lovent^. Narodna lirika. Poesljo J8 Sto ngank. (Oton Zupančič). — Poezije .................... jf Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira —• Koncertne pesmi za moške in mešane zbore......................L58 Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moSkih zborov ln Čvetero epevov. 1. zvezek ..............4S 2. zvezek ......................45 Narodne vojaške. (FerJančlč).....20 Narodne pesmL (Marolt) ....... JO Naši himni; Lepa naša domovina; Razglednice: Zabavne. Različne, ducat...... Yorike. Basllčna, ducat .. JI Velikonočna, kniiteo ftn novoletna ducat .............................JS Iz raznih slovenskih krajev, ducat .48 Posamezne po ................M Narodna noša. ducat.....................48 posamezne po ........................-88 Planinski pasdrmvL ducat.............48 posamezna po*............-M Panorama mesta New York .... .15 Prerokoval« karte U8 I gre: D-a v0lina Solo, a enodelanke svetova, irdliflna. trpini .... L88 Vnevnik. Veseloigra v 2 dejsnjth J8 Cyrano de Bergerae. Heorična ko- mer. .................. 1.— 1- Orkcvuib prsmi za r;i2ue pri- toktMii cerkvenega leta ........ JO 12 Tunlum Krgo. (Premrl* ..... .50 Masne prsmi /a meruit /bor. — (Snttucr i .....................50 Slovenska si.Maša, mešan zbor, s spremljavo orgel j............ J»0 Ki Evbari>ti<-nih pesmi /a mešan /bor. (IV^rstert ...............40 Pange Lingua. Tantuni Ergo nitorri. (Foerslerr .............50 Srce Jezusovo. Za tenor. l»n<. sopran. :tlt......................30 Pet Bo/ičnili. < A. Crnmi........."JO Si'fe Jezusovo. 21 pesmi na ča "t *sr<-n Jtv-u-ov. ni. i F. Kimorerl JO Slava nebeške kraljire. 20 Marijinih jx-siai za meš;iui zbor. - Sopran, nil. tenor, l«»s.................40 Hvalite gospoda v ujego\ih svetnikih. 20 pesmi n:» (-ast svetnikom. (Premril ......................40 10 obliajiinih in 2 v rast presv. Srcu Jezusovemu, (flrum)........35 Missa in honorem Sanrtae Caeli- liae. ( ...................... .50 Note za citre: Slovenski citrar (Wilfan) ...... J5 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .................25 Note za tamburice: Slovenske narodne pismi za tambu- raikl zbor in petje. (Bajik) .. L58 Bom čel na planince. Podpnrt slov. nar. pesmL (Bajuk) .... 1.88 Na Gorenskem je fletno. (Bsjulci 1.88 Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln idovfciihkib narodnih pesmi .78 Note za klavir: Ob morski obali. Valček. (Jakli .40 Pripoznanjc. I'tilka mazurka. .— (Jaki) .....................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .....................40 Vesela plesalka, l'ulka mazurka. (Jaki) .....................40 Ljubavuo blebetanje. Polka mazur. (.Taki) .....................40 Kot nekdaj v maju. Valček. — (Jaki) .....................45 Veseli bratec. Koračnica. (Pahor i .45 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) .... .40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Primorski odmevi. Fantazija. -— (Brezniki...................' JO Orel. Koračnica. (Jakli..........25 Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik) ............... J5 Bratje i Slovensci smo. Koračnica. (Premrli................... .25 Editha. Intermezzo. (Ale t ter) .. JO Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... JO At a Penguins Picnic. Intermezzo. (AUetter).................. JO Bitter von Herz. Koračnica. (Jaki) .20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Fatanenwacht. Koračnica. (Jaki) JO Zemljevidi: Združenih držav, veliki......... Združanik držav. Matt _____ Neva Strap* __________ Zemljevidi i Ji Colorado, Kansas, Kentucky la Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing ton, Wyoming, vsaki po .... < vsled vloženega priziva o-vrže »rori omenjene sodnijske od-ločbe nižjih federalnih sodišč, bo ta uuredba takoj preklicana. V takem slučaju bi bil takoj j»reijwv vedan nadal.jni vstop žen in otrok takih priseljencev. [ln*- 1»J. aprila iMliščeui vršila ohravna- razsodrlo v prid pripustitvi žene in otrok inozemca, ki je izvzet iz kvote. Zaslišanje (hearing) pred Vrhovnim sodiščem je bilo zaklju čeno in »sedaj treba le čakati na razglasitev končne odločbe te najvišje sodne instance. Kdaj l)o sedaj Vrhovno sodišče rnzlasilo svojo razsodbo, nihče ne more reči. To se lahko zgodi vsak čas. Na drugi strani. Vrhovno sodišče dostikrat p ret rešuje kak slučaj nekoliko tednov in celo mesecev. predno izreče -svojo razsodbo. Mogoče je torej, da bo ml-ločba razglašena še ta teden, mo-sroče p« še le zii mesec dni ali še dalje. Do razglasitve te oflloebe, o-stane seveda v veljavi pori omenjena naredba. generalnega priseljeniškega komisarja. Ako bo odločba ovrgla mnenje nižjega federalnega sodišča, bo naredba ta ko j prekliearia. Radi tega je preveč riskantno zanašati >e na to naredbo. -iko kdo.namerava pri- va v < lott liebovt-ui slučaju. Tu je j peljati nazaj v Ameriko svojo dru ena izmi.I'nedaviiih pravd, v ka- žino. Bolje čakati na to. kar poten je iiii ž je federalno sodišče reče V rhovno -sodišče. VELIKANOČ IN KOLEDAR. I)»-j-Ivo. da bodo nekatere tujerodne skupine praznovale Veli-koiioč dn<- 27. aprila, teden dni kasneje, kot se sploh praznuje v Ameriki, spravlja na tapet zanimivo vprašanje, na kaki podlagi se določa dan. kdaj naj bo Velikanu č. Velikanoč, kakor vsi znajo, je premičen praznik, katerega dan je določen jk> cerkvenih pravilih in nima. stalnega datuma v koledarju, marveč se vsako lefo praznuje na drugačen dan. Pravilo jrlede velikfmčnega dneva je bilo prvič ustanovljeno na cerkvenem zboru v Nieeji leta ilf). Tedaj je bilo sklenjeno, naj bo Velikanoč vedno v nedeljo in sicer v ono nc deljo, ki sledi jurvi jm»Imi luni po zimskem ekvinooLji (21. marca), katerega dne solnce prestopi ekva tor in >ta dan in noč enaka. Za slučaj pa, da bi Židje praznovali svojo Velikonoč (pasha) ravno isto nedeljo, tedaj naj se kri-st-jansJva Velikanoč praznuje teden kasneje. Za časa tega cerkvenega zbora se je vse rimsko cesarstvo ravnalo po julijanskem koledarju, ustanovljenem od Julija Cezarja leta 4"» pred Kristusom. Po tem ko-lodarju je bil dan 21. marca ustanovljen kot dan zimskega enako-nočja. Povprečna dolgost vsakega julijanskega leta je bila 365 dni in četrt dneva; ta četrtina se je nadoknadovala s tem, da je po treh letih letih nastane razlika skoraj treh dni. Ta koledarska pomota je končno povzročila reformo julijanskega koledarja takozvani gregorijanski koledar, ki je danes v splošni rabi. Ko je papež Gregorij leta 1-182 izdal svoj edikt, s katerim je u-vedel novi koledar, je bil julijanski koledar že toliko v navzkrižju s solnčnim letom, da je dan 21. marca, katerega -dne bi dan in noč morula biti enaka, dejanski prišel še le deset dni po enatko-nočju. To se pravi, ves koledar je bil za deset dm prekasen. Radi tega je papež Gregorij odredil, naj po 5. oktobru 1582 sledi takoj *15, oktober. Da se pa v bodočnosti ne vrši »ta pomota, je gregoriariftki koledar ustanovil, naj vsafko četrto leto sicer ostane prestopno, ampak da izmed stoletnih let le ona bodo prestopna, ki so deljiva >4cozi 400. &ka je storila osto. Ali pravoslavna cerkev je o stala v^rna julijanskemu kote darju, vnled česar se vsi cerkveni prazniki še vedno, praznujejo po starem stilu. V maju leta 1923 se je vršil v Carigradu vse pravoslavni kon-jpr«, katerega so se vdeležili zastopniki vseh pravoslavnih narodnih cerkev. Sklenjeno je bilo uve sti koledar novega stila; 1. oktober 1923 je bil postal 14. oktober. Sklep tega 'kongresa y>a je bil vobee smatra« te koi predlog, ki naj se predloži v končno odobri ter pristojsiw obtau Pokopališče mamutov. 100 km daleč od Moskve poleg jnesta Jegorjevsk se nagajajo velike zal<*ge šote tkzv. Satursko močvirje. Ta kraj je ohranil jasne sledove ledene prirode: pesek, glino in okrogle kamne te sviž. Sredi močvirja e nahaja skupina plitvih, a razsežnih jezer. Sveto jezero zavzema na pr. 15 km površine. Pred mesci so pričeli šaturski kmetje zidati novo močno električno postajo. Ko so kopali temelje za to zgradbo, st, nali plas-t šoti podobne gline in v iiogromne kosti. Neki paleontolog moskovske univerze je izjavil. da so to ostanki dveh mamutov in enega d la kast enega nosoroga. Nosorogava lobanja in mamutove čeljusti so krasno o hranjene. Lobanja. nosoroga je prebita, z nekim topim orodjem, kar je baje povzročilo smrt živali. Zanimivo je dejstvo, da so najdene vse kosti na prav tesnem prostoru. Učenjaki imajo za to najdbo več razlag, od katerih sta najbolj zanimivi dve. Prva trdi, da so st-zbrala pred pot opna strašila na edinem griču, ki je bil obdan od morja vode. ko so se tajali ledeniki. Tam so končno pogin'ala od lakote. Ilrugi so zopet mnenja, da pomenijo najdenine mesto prastarega človeškega bivališča. Ko--t.i so po tej razlagi ostanki kuhinje in kažejo, kakšno divjačino so uživali naši pogumni pradedi. GLAS NAftODA, n. APR. 1924 Kaj vse doživi igralec? Znani kinematografski igralec v ulogi krotitelja levov. — Razkačen lev ga je hotel napasti. S krikom je ukrotil divjo žival. Končno je komaj pobegnil. Živali - raaocalniki Kdo je iznaditelj kinematografa? V Parizu se je sestavil komitej, ki ima nalogo, da pritrdi na hi -'o, v kateri se je v Parizu vršila prva kinematografska predstava izumitelja biografičnega aparata. Xa Jioulevardu je hiša. v katere Meti so pokazali občinstvu v telili na platnu nekoliko metrov dolgi pravzor današnjih kilonietr-- kili filmov. V tem oziru torej naloga. komiteja ni težka. Toda katero ime naj nosi plošča .' Kdo je prav zaprav izumitelj filma? Eni trdijo, da sta bila brata Lumiere, ki sta takrat, vrgla na platno prvi eeluloidov fll.ni. To je bila cela vrsta slik, fotografij, ki so ka-. zale začudenim gledalcem prihod vlaka. Dragi pa trtlijo, da je bil lira vi iznajditelj učenjak Marev. izumitelj celuloidovoga filma. S iem sporom se je ha vil a pariška akademija ter je pritrdila zagovornikom Mareveve slave. Resnica pa bo menda na sredi. Marev je res iznašel film, toda slike, ki jih je on dosegel, niso delale na platnu posebno živega vtisa, ker je bil njegov kronofoitografieni aparat še nepopoln. Ta aparat sta izumila, kakor je pisal Marey sam J>raifa Lumiere. to je: s svojim apa ratom sta omogočila, da se je Maroyeva iznajdba praktično n-•veljavila. Kinematograf se je raz vil tako naglo ter se je tako hitro izpopolnil, da se nam zdi kot pravljica, ee se spomnimo, da v naših otroških letih še ni bilo sluha ne duha o kinematografu. Pred kratkim je nastopil priljubljeni film-star, komik Maks Linder ki sedaj gostuje na Dunaju. v ulogi levjega krotitelja. V ta namen je bi»l zgrajen poseben krasen eirkus ki je bil poln izbranega občinstva. Maks Linder. virtuoiz ljubkega, prisrčnega humorja kot — levji krotilec, to je bil spet dogodek, ki je privabil vst senzacij željne ljudi. Maks Lindei je nastopil v uniformi dompteii: ja. Najpreje se je moral priučiti pokanju z bičem, kajti lev ima takočntna ušesa in takoj ve, ali ima opraviti s "strokovnjakom", ali ne. Spretni umetnik se je po kanja priučil in čez pol ure je že pokal kot rojen krotitelj Na glasno pokanje so se odprla vrata in v kletko, postavljeno sredi cirku sa so spustili krasnega arabskega žrebea. Ostra luč žarometov je žrebea nekoliko vznemirila, na penjal je ušesa in se divje vspe-njal. Maks Linder je postal kmalu gospodar položaja in žrebec j." pod njegovim vodstvom mirno prikazoval v krogu svoje umetnosti. Kmalu za tem mi se odprla druga vrata in skoraj z enim samim skokom je tik mimo Linder-ja skočil konju na hrbet lev; živahno je vdarjal z repom, kazal je zobe in si novega krotitelja ogledoval z ne baš — Ijubeznjivi ini pogledi. Hladnokrvno je zrl Linder ne da bi trenil z očesom, zveri v oči, in je vodil konja mirno dalje. Ali lev si ni pustil dolgo od tujca zapovedovati. Nenadoma je skočil s konja in je pričel po kletki semintju divjati. Pri tem je Lindra opazoval tako sum ijivo da je postalo celo publiki neprijetno. Na klice ni reagiral ir. končno je nameraval Lindra napasti. Resnični krotitelj ki je stal za prizorom j«, skušal intervenirati in ogroženemu igralcu pomagati. Z njegovim vstopom pa bi bil seveda posnetek pokvarjen Predno pa je prišlo do tega, je bil Linder zopet gospodar položaja. Drzno je zakričal nad levom, nakai-j'? je slednji skljuei! in kot tepcu pes je potegnil rep med noge. Mestoma je pogledoval nazaj in še vedno z zobmi režeč, se je potegnil v kot. odkoder je skočil zopc-t konju na hrbet. Dosedaj je bila stvar lahka, ker je lahko Linder krotil zver z očmi. Vloga, ki jo je igral pa je zahtevala od njega. da pokaže strahopetnost in da beži preti k skoku pripravljenim levom. To vlaga, pa je skrajno opasiyi. In res, ko je Linder obrnil lovu hrbet in celo igral boječega človeka, je lov zopet pokazal veselje do napada. Ko jc umetnik, svoji vlogi zvest bežal iz kletke ,mu je bil lev tik za petami in Lindru se je komaj posrečilo. da je "kralju zveri" zaprl vrata tik pred nosom. Publika je izbruhnila v* en t uzija-s! ično ploskanje. Razporoka v Egiptu pred 2200 leti. Znano je, da si lisCea vsled strela ali pasti ranjeno nogo z li-zanjem kmalu oedravi. Srno r ob-streljeno nogo so videli, kako je odjjepala. naravnost v potok ter toliko časa stala v vodi. tla se je krvavenje ustavilo. Manj zifinio pa je. kar pripoveduje o nekaterih pticah nemški prirodozna-nee torej ne morda Inves v lovski latinščini. Obstreljeni žerjav si baje rano sam povije. v koliko? je pač more doseči s kljunom. Dobili so namreč žerjava, ki je imel prestreljeno nogo pravilno povito z mahom in lastnim drolVnejšim perjem. Istotako so dobili obstre-ljeno vrano, ki je imela na rani nalepljeno lastno mehko perje izpod perutnic. Slučajno bi perje nikakor ne moglo priti na rano. Neki popolnoma- zanesljiv mož. ki je imel za to tudi verodostojne priče, je pripovedoval omenjen«-mu prirodoznanen sledeče: Streljal je na visokoletečo divjo raco.' ki jo je 4 udi obstrelLI. da si' jo čez nekaj časa začela spuščati na precej oddaljeno njivo. Po dol-«rem času s*a lovec in njegov spre. mljevaleč našla raco. ki je med tem časom že poginila. Zadeta je bila pod levo perut nivo. toda v rani je vmeki globoko natlačene mehke trave. Brezdvomuo >i je žival samo s kljunom na Ta način liatlačila trave v rano, da bi krvavenje ustavila. Dr. C .S. Fisher, ravnatelj penn-svlvanske ekspedicije v Thebah. je našel v grobu blizu mesta dve veliki .Zapečateni glinasti posod;, v katerih je bilo 50 papirovih zvitkov. Na teh zvitkih je rodbinska kronika od leta 318. do Uta 273. pr. Kr. Papyrus iz leta vsebuje zapisnik egiptskega notarja o fazporoki moža, ki s,. j<. imenoval Amei»hotep. 2rl;»si : "Amenhotep. V letu Tvhi. ko je vladal faraon Ptolema. sin Ptole-tne. Ajufiihotep sin Patlnvta. katerega mati je bila Tamety. je izjavil svoji ženi Taliapy. hčerki Pek rti ra. katere mati je bila Tan sir: Odpustil sem te kot ženo. Odrekel sem se praviei tebe kot svoje žene. Rekel sem ti: izberi si moža sama. Ne h-un ti v bodoče na poti. v katerokoli h.š> pojdeš. Otl tega dne nimam nobeno pravice več do tebe ko; svoje žene. Odidi takoj brez obotavljanja. — Napisal (notar) Tu*, sin sin Esmina". Na zadnji «trani tega dokumenta so podpisane Štiri priče. Torej že stari Egipčani 5,0 razveljavljali zakon, "tfko ni bil srečen. Vzroki so bili bržkone ist: kot danes. Ko je svobodomiselni dosmrtni tajnik znanstvene akademije. Foli-telle (1657 do 17.V7) ležal. 100 let. star. na smrtni postelji, ga je nr. kdo navzočih vprašal: "No. kako gre kaj.'" "Ej. kar nič ne gre — je dejal, — ampak uhaja". Ali ste debeli? Samo poskušajte to. TlsoCert dtb«ii 'judje ao po«toU atedel naročilu »dravnlka. ki je prlpo«>&U Maj-mota predplsne Tablete (Uansota Presciptlon Tfcoltta) te neškodljive male unieeTalee raasU. napravljene po slavnem Marmola P.edpimi (Maimola Prescription). Ce ste predebeli, ne Čakajte. Pojdite k lekarnarju ln en dc-laj. toliko stane po vmm svetu, vu^ da zavoj teh tablet. Ce hoCete. Jih pa lahko tudi dobita, ako poAlJete to ceno na Marmola Company, 684 Clarft^ld BMgr.. li^troit. Mtcn. HuJSeJo sta1 no in lahko bre« utrudljlvecm ▼eSbanja, aH ■tradanja ter ne puttalo alabth uHnkar. —Adv't. "Angležev" rodbinski nakit.. GENERAL DAWES JE ODPOTOVAL PROTI ZDRUŽENIM DRŽAVAM. London, Anglija. 21. aprila. — Brigadni general Charles Dawes, načelnik odbora mednarodnih finančnih strokovnjakov, se je mudil par dni v Londonu, jutri se bo pa podal proti Združenim drža ^vam. stiro poj edinih narod nili pravo-ylavnih cerkev. Srbska pravoslavna cerkev je odložila to vprašanje na prihodnje leto. Cerkvene oblasti na Rumunskem, Grškem. Turčiji in v Jeruzalemu tudi niso še odobrile fe spremembe. Sveti sinod, pozvan od patrijarha Grego-rija v Antiohiji, je .priporočil, naij se stvar predloži v rešitev ekumeničnemu kongresu. Radi tega. pravoslavne cerkve v Združenih državah se še držijo stare tradicije iti julijanskega, koledarja. Tako bodo pravoslavni priseljenci praznovali letošnjo Velikonoč osem dni po katoliški in protestantski VHifcoeočr. ALI VESTE,— •Is« se l>o kmalu vr.-al.i konvencija, na k.-ueri bodo rhzprav Ijali o zuruileiiju vseli slovenskili iKMl}Mrnili organizacij? Ali veste, da se izd«?i»»va|r>i Jfelmnr ei-«arct jh»našajo z izborno kakovostjo 10O% r-iste^n turškega tobaka v njih? SEVEROVA ZDRAVILA V20RZUJLJQ ZDRAVJE. V DRUŽINAH. SEVERA 5 E 5 K □ Aqffaepiicijo lotilo PriporoctjiVo 3i odponr)oc pri wiiWijeqjU srbečice MJ ndzqih Ipžrpl) bolezqi., CENA 5Q* VprtUjG pA kfe^Mjb. ' W. F. SEVERA C0 i Med Dunajem in srbskim mestom Arangjeloveem obstoja afera, katere središče tvori neznanee. eegar identitete kljub marljivint poizvedbam še sedaj ni mogoet-ugotoviti. Pred kratkim je dunajska policija aretirala mladeniča. ki je izjavil, da je George .Smith sin bngate«a tovarnarja v Manehestru. Smith je vzbudil pozornost oblasti vsled svojega potratnega življenja. Čez dan je bil veeinoma doma. ponoči pa se je zabaval v dnmskih družbah in potrosil veli'ke svote denarja. Detektiv, ki je imel nalogo poizvedeti, pri kateri banki dviga Anglež .svoj denar, je ugotovil, da Smith vsaki peti alt šersti dan prodaja pri nekem zlatarju dragulje. lVii-eija je izvršila, nato pri Smithu hišno preiskavo, ki je imela presenetljiv uspeh. Našli so namreč velik zaklad zlata in briljantov. Po aretaciji j** Smith grozil x intervencij« Velike Britanije, češ, da jq angleški državljan. Ker pa je govoril slabo nemški in še slabše angleški, je bil končno prisiljen podati sledečo izjavo, da se pi»e Radomir Por oži;", da je bil med vojno v nekem angleškem institutu Ln se posvetil pozneje trgovini. Po vojni se je vrnil s svojim očetom, ki je bil v Švici, v Arangjelovae v Srbijo. Lepega dne pa se je polastil vsega rodbinskega nakita in pobegnil čez mejo. Iz sramu pa oče ni naznanil tatvine. Dunajska policija se je nato brnila na kompteriftno oblast v P eo grad u za pojasnilo o podatkih aretiranca. Preiskava pa je dognala, da v. Aragjel«oveu ni nobenega človeka z enakim imenom. Poizvedovanja se sedaj nadaljujejo na Dunaju. Sveče ▼ Rožn. Zadnji ča« smo pokopali gospo Col }šnikovo, po domače ftuŠtareo na Tratah na Bistrici. Rajna je bila zvesta Slovenka. Nr3M pusiU Nemci so se začeli zadnji "-as zelo jeziti in na surov način napadati naše somišljenike, ko vedo, da se jim ne pustimo več 1'arV'a' i. Celo na cesti nWfi varen pred tend fortšritlerji, ''Herre^i-■rolk^ni'So tulc&j osebe, ki se £l*\jejo za privesek vsenemške .-tr-inl-e. ki jih pa ravno tako ne spostuje. kakor jih mi ne. Eden tih je divjal po v«,«« kakor žival v človeški podobi ter kričal in prelil našim ljudem: "Doi z ire-dentisti, prw s Srbi!" itd. doslej S2 milijonov (avstr. kron), obljubljenih se nad 20 milijonov. Naročil i »mo 5 novih žvenor pri Ob -rn^-herju ir S^lnoufadu. Do ..j>inkošti imajo bit: tukaj. V A MI fTPOSKUSITE NAS ČISTI TURŠKI anUILVI IN HERCEGOVINSKI TOBAK Naraven, okusen, cenen, dober! OD IMPORTERJA DO KADILCA—BREZ POSREDOVALCEV! 1 funt najfinejšega....... 1 funt finega ............ 1 funt finega (močnejšega) Kiz A had i e papiri'ki ..... Stroj za cigarete......... Iv-Ijilf d.-uar ... S:tJifl Kešrena škatlja la tohak......."3 ... :{.0» 100 stročnic (hilzen) ..........1"» .. 3.00 100 najfinejših ris;ar»-t i t tur- .10 škega tobaka.............. 1..10 .......20 vaaj.r»-j. P<>"ilj:inm tutiu*sa lista, se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku. Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja. Nakazil ?a zneske pod ?3. ne moremo prevzeti. Vsled ta-niošnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni ln isti osebi več kot flHl. Zne-^ek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od ti^caj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pi3ma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati. FRANK SAKSER STATE BANK Nuga-Tone Proizvaja bogato rdečo kri,HMV čne stanovitne živec, življenja polne možke in ženske« , če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači m vaše telo mrači, če ste se že nave- if^l pom.rljiv« in nartartieta eredsVr*. potem porka- 2 & i n izprerideli bost«, kako hitro *e boita d^tin člcv^kfh ^.li^Sfc kot SSSSZS"*i ®.njLflVa' rev"\»«en0 bolezni, glavobol. nevraithjaT ?labl tek. neprebava, vetrovi in kolcanje. »prtje poraanjkanje energije, pom.nikanio živahnosti, ner^ožnoTt. ffiSfcffif^ iiV Itelesa jo odvjgno cd iivJne sile za svoje Dspeb! v dvajsefih dneh aH se vi pa vrne denar. ( ' ter j« hrana krvi in ftiveeiP. življenje v j_etra. ter ojaiuje žreva, da -------.»..»»j«, - KI J« I *»ns»-Tone proizvaja tivlj redna 4eljoj«ja. Oživlja, ledi lutnje. Nič vei vetrov in . —f----' creva, u —--— le?-«« izganja u njih strupene se- yni'^Ji^tl^C. koI. je v pripraven tavojčekT GARANCIJA^-Cena ItuM-TaM te « ($1^0) dalar » atakl—ir-. ate^ica v^buje devetdetet (90) taEet. polio Tuh£ T^MMflSft. i^tpr^no zdravljenj« aa^ (^SoTaS^^^ nS^ TaM dnjMt (20) dnL Ce niate zadovoljni z uspehom, vrnile preostanek zmTo^ SSSL m al vam bomo takoj vmill denmr. Vidite, ^riorete »iiStt nSl^SS^ C^eaS^arMcijT* Nuea"ToBe je n* Prodaj pri vsih dobrik lekarjih poraaki ■ ■ - — KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. ■ NATIONAL LABORATORY. S-20 , 101S S. Wabash Ays., Chicago, I1L -teGkJ^^Nu7aP-T0n™' doMte prUo£eno............... ^ PoUJiU........... ZB« .................................................... Ca«ta in Rt. ali K. P. D.............................. . Drint •••••i....................... O kletbi in o Pomladku. Spisal Fr. Ž. Vlaki so budobeev tempelj. Kadar se peljam z vlakom, vsakikrat notri mrgoli brezbožnih pijancev in. kolnejo jako neizobraženo. Zadnjič je Teden zaklel: * * Premejkrščenkrvavga jžlanduš!' * Potem pa so pričeli dohodki pešati. t Časi so slabi in ljudje štedijo celo pri kruhu in obuteli. Pijača je edino, ki ne štedijo pri njej— to je kakor božji blagor! — Pa Se pero je sram in se je upiralo, so se slabi časi poznali tudi Pom-ko je pisalo to kletvico, dvakrat (ladkarjem in so pričeli štediti pa $em ga moral zamenjati z no- so štedili tudi pri kletvicah. Če ste od vraga?" in je pot^m tudi MAIL ROYAL ^•JnwLiMi NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN "SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Oreo" "Orbita* Ti parallel so novl In moderni ▼ -vsakem ozlru. najbolj priljubljen* potnikom In glaaovlte radi komodnoatl la — KOMFORTA. x Zdrava, tečna ln obilna hrana se aer-vlra vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, žene in otroci Imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrbbnosti se obrnite na nafte zastopnike v vafiera mestu alt na ROYAL MAH. STEAM PACKET CO 2§ Broadway,_New York (Nadaljevanje.) Rog ve, kdaj se je tako silno pregrešil, da se usoda tako stra šansko maščuje nad njim? Narava ga je obdarila z grbo, da je v za smeh vsemu svetu. V brk >e mu sicer nihče ne smeje, za sebej je pa jvjm _ naj bi slavno uredništvo'nimajo starši, odkod "bi imeli o- plačal dinar v blagajno, že večkrat slišal zlobno in zaničljivo hihitanje. Mučila ga je bole- tega ne prezrlo pri honorarju! .troci reveži so! I jziet je /da j za°siguran! " Premi jkrščen itd., itd., itd.!"| /Jaz imam štiri in vidim, kako j ~Moj fam je ptir% mu Jaz mislim, to je na vsak način jim trda gre za denar. Najmlajši Ue ffre posPhno a!i za Ponil..d„k preveč in je skrajni čas, da »m J* ob robu obupa odločil, da n.islim dffl je izbftrna mo, AmpiJ zen, toda .-.tokrat hujše od bolezni so bile njegove srčne bolečine. Kljub vsemu svojemu neizmernemu bogastvu je bil revež, ku-koršnega ne premore svet. n: Nesrečo ga je zasledovala kot prokletstvo. Nihče ni slišal obup- ica j ukrene n. pr. kaki koraki ali pijominja\ ni bil dotedaj napravil še nobenega zlo- pr]čel pečati s kletbo in imam čina. < i rešil je sicer v mislih, dosti in veliko grešil, dejanski pa vanj p0polno zaupanje, moj naj- e»j»»k, je pričela skrbeti, kaj bo, M starejši je odbornik pri Pomladku z izletom. Lani je bil prišel z iz- Kot m učenj k je klanjal svojo nedolžno glavo pod udarci sveta, ih je star (]eset let, o svetem Kre- ,eta ves v žuljih, blaten in sestra-in vse udarce je prenašal Čudovito potrpežljivo. otiknl okoli cerkva in n > vem, / nagbeo plevela je začel rasti v njem zli duh. Postajal je večj:, ]d -jm n0sij0 kflj denapja * jali ni bil storil kake pobožne ob vplivnejši in močnejši ter ga je naposled či«to osvojil. j Morebti ta dennr tnksa Zfl ljube v namenu, da bi sa v Pom- Strahoma je opazoval kako se prebuja ljubezen v Lenlnem srcu, ; ___- . ' ' , , .. . . . , . ....... dihanje in usekanje in za to m kakorhitro je baron Alten v njeni bližini. ■ ' , , pono — tega nc vem natanko. • j pot lc uspehu. Potem so se za ni- tePa 5ani ni bilo in je izlet s -------------------ljmali za reč v Beogradu in so kompasom in žepno lekar- nikazali in je mladina jako navdu-juo vse ka-i drugega nego brez! oda tudi potrpežlji-in zbira de||ar in Ra poMlj.,l Zdaj ga je rrrizcl neuspeh v rudila na dolgi poti ■ Beo{?rad _ v P>eo„rnfi rad blagajni. Tiste dni se je sumljivo i» •,- . . ^ . „ , . , . . . . — ne vem uaiauKO. Po tistem večeru sta se veekrat sestala, zadnje dni le prihajal I ,r .. , . ,. ,. ^ . ... , . , , , , , Toda žive pametni ljudje tud Alten skoraj neovirano v luso, brez vsakega posebnega vzroka. . , „ , . posebne — Ljubita se. To je pribito — se je prepričeval Sobolej. — Do-' sedaj jc sicer še ni zasnubil, toda to se lahko zgodi vsak trenutek, t e je svdaj spodaj, jo morda že snubi. Zato je pa treba na delo. da ne bo prepozno! On ni delal zastonj, on noče delati zastonj, on je hotel žeti. -\jego vsklep je bil trden in odločen. Sklenil je izkoristiti vsako najmanjšo malenkost ter ga očrniti pri Leni. Lena je smatrala Altena kot največjega poštenjaka, kot nedolžnega človeka, ki ni zmožen ničesar drugega kot eiste ljubezni. Toda Soboleju je luarsikiaj drugega znano. j Šobo le j ho povedal Leni, v koga je zaljubljena in kakšen je čio-vek, ki ga je postavila v altar svojega srca. In ko ji bo vse pojasnil, se ho brez dvoma s vtudem obrnila od njega, ln potem . . . No potem . . . Ogenj v kaminu je začel ugašati. V sobi je postajalo temnejše, lvnez se je krivil v naslonjaču, mrmral predse nerazumljive be-sede ter se giabii s svojimi koščenimi prsti za lase. Stopil je k vratom, jih narahlo odprl in pogledal na hodnik. Tiho. neslišno kot tat se je začel plaziti po hodniku. Debele preproge so dušile njegove korake. .Sej je skozi vse prvo nadstropje ter obstal pred sprejemno sobo mlade dame. V njegovem čelu se je izražala trdna, skoraj strašna volja. Njegove ustnice so bile tanke, kakoršne imajo zločinci, ki so se zaverili, da ne odnehajo prej. dokler ne dosežejo svojega cilja. Nekaj časa je pomišljal. potem pa trdno pritisnil na kljuko in sunkoma odprl vrata. Obstal je na pragu in zvedavo gledal naokoli. ' « ■ — Lena! — je zahropeL Nobenega odgovora. -X naslonjača v kotu je pa slišal čuden šum, ki je bil ihten.ju podoben. Naglih korakov se jo odpravil v dotično smer. Med tem je >e parkrat vzkliknil: — Lena, Lena! Obstal je pred mladenko. Prsti njegove roke so se razširili kot kremplji ter v poltemi iskali ljubljeno posttivo. Tedaj je razločno slišal pridušeno ihtenje. — Lena, za božjo voljo. Lena, ti jokaš? Na belih blazinah je počivala vitka dekliška postava. Bila je oblečena v belo svileno obleko, na prstih je imela pester Šopek cvetlic. Njeni lasje so bili razplcteni. Od hipa do hipa je strastno ihtenje pretresalo njeno dekliško telo. — Lena! Sveti Bog, kaj se je zgodilo? Danijel Sobolej se je mahoma izpremenil. Osveteželjnost je mahoma izginila iz njegovih oči. Pokleknil je prednjo ter ji začel gladiti roko. Njegovo roko je narahlo stisnila. To je bil ves njen Odgovor. ladkarjih vnela večja po/Hvovol »nost v kletbi. • I Kakorkoli — ako je bil storil (še drugod in ne le v Beogradu in|tako obljubo' Pomagalo ni. In sem n. pr. moj najstarejši tako pamet- |?e ^udil.fantl1' da ni k^nil glave nega profesorja. Ta ie rekel: Vjm se ni vdal- ie Poizkusil {Beograd naj gre samo polovica p0t" Znižal je davek ?n ,denarja, v Beogradu so že vajeni,lIjal abonma P° li"dskih cenah in da se roka po poti unese; polovica naj ostane tukaj za lastne potrebe Pomladka in btuno napravili I lep in poučen izlet! Kakor rečeno, moj fant je blagajnik in ne hi mogla- biti blagajna v boljših rokah in je Pomladku le čestitati. S hvalevredno vnemo je posve ie vpregel dame iz istega razreda, da so razpečavale abonma-korte štiri dinarje se je lahko zaklelo dvanajstkrat, kdor pa je plačal deset abonmajev, je dva dobi! povrhu. Tudi to ni vleklo. Repetentje so izjavili, da še za eigarete nimajo, pa ne bodo trošili za klet vino n. til blagajni vse svoj# mlade sileiso zauPno vPra^ ali bi jim in se z bistrim očesom ozrl po vi-T ™* , J T*0^* d° VVV^a-rih. Opazoval je življenje in ni mu' . moj f,nt p, ostalo prikrito, kako bi lahko do-'™' nCg° ga JC bas ,zjaTa mi. movina mili kraj tonila v samem bogastvu in izobilju, če bi se vsaka kletvica izpremnila v valuto. Uvaževal je to in potem je razpisal za Pomladkarje davek na kletbo v prid blagajni: za vsako kletvico dinar! Misel se mi ni zdela- slaba. Tak davek je soeijalen. Ako se stvar globlje preudari, spada kletba med razkošje, davek na razkošje je ja ko soeijalen. Med nepogrešne potrebnosti vsakdanjega žSvljenja ne spadajo kletvice, ni jih treba ne za telesni ne za duševni blagor. Zaradi davka na kletbo ne bo nikomur prikrajšana stanu primerna prehrana, nego so kletvice kvečjemu užitek, ki se mu človek brez škode tudi lahko odreče. Kdor se mu ne odreče, pa plača! Mislim, ta reč je poštena* taki bi morali biti vsi davki in je moralično stran tega davka pozdraviti še po vrhu in sem bil jako vesel in sem, dejal: Zdaj je reč v praven tiru, mladina je naš up in naša bodočnost, kmalu bo odklenkalo kršče-dušu in se bo človek "zopet upal sesti v vlak brez bojazni, da ga jbo tiral sopotnikov brezbožni jeziki Lena, rotim te pri živem Bogu. kaj se ti je zgodilo? Povvra*u v Prvi je plačal davek v Pom- kladkovo blagajno gospod profesor, pa mu ga pravzaprav n£ bi bilo treba, toda ga je plačal iz proste pozor I ,tov spravila na novo misel in že je sedel in je spisal oklic in se je oklic glasil takole: 4'Pomladek Blagajna tuli! Pokopali bomo v njej kosti svojega izleta, če se ne zdramite! Kepetentje, ponos razreda, kje ie Vaše junaštvo? Mladina, up in bodočnost, kje so Tvoji ideali? (Ideal=vzor.) Prvi dan v bližnjem mes-eu bo prvega, drugi dan pa bodi dan Pomladka! Ta dan dokažite svojo požrtvovalnost! Vsaka tudi najmanjša kletvica se hvaležno sprejme ! Vsi ne krov! Bog in narod!" Zdi se mi: za desetletnega fanta je oklic dosti dober in ga je bd sestavil precej samostojno, le par besed je mojih, ker bolj vr-jen javnemu pisanju. * In me veseli, da lahko poročam, da. je oklic popolnoma uspel. Na dan Pomladka so morale kar štiri blagajne poslovati v razredu, da so lahko sproti sprejemale davek, to-iko je bilo kletve. Da, naši mia-čini vso čast! Gospod katehet je bil jako hud, ko je zvedel to stvar, in se ie za-kregal: "Sakramenski pobje, ali kaj ti je? Odgovor, ki ga je dobil ,je bilo tiho ihteifje. Sobolej je pa klečal in prosil: -- Lena. prosim te. na kolenih te prosim, povej mi, naj se je. zgodilo. Zakaj jokaš. Že le*a in leta ste nisem videl jokati. Mefvolje ln zaradi dotrega zgleda, solze me vznemirjajo do blaznosti. Govori, Lena , . . Razodeni se mu ^J*6.1 bl1 V Primerni zvezi: — Vrjemi, da nimaš boljšega prijatelja na svetu kot sem jaz. Saj ven-i kokla brene!" Moj naj- dar veš, Lena. da bi rad dal svojo srčno kri, samo čb bi ti mogel p .- Vtarejši, namreč ta, ki je blagaj- magati. |aik, je gojil dvome, ali'je to klet- Tedaj ga je pa objelo dvoje belih rok. Njen objokan obraz se je|v5fa, alj ni'. in Je Sel vprašat go- sklonil k njegovi rami. j Tako je počivala par trenutkov, potem pa zajeeala: Stric Danijel, on umira. , Robolej je vztrepetal. — Kdo umira? Govori dekle! Odgovorila mu je z jokom m stokom. — Kdo Umira, te vprašam t Komaj slišno je zašepetala: — Alten. Sobotej si je obrisal pot s čela: — Ni mogoče -— je rekel. — Ni mogoče. Še danes zjutraj sem ga videl veselega in zdravega. Kaj se mu je zgodtto? ___^^__k olnišniei. ALI VESTE, — da ima jugoslovanska mornarica šest admiralov iu ilve brodovji, eno jadransko iu eno donavsko? Ali veste, da >o Helniar rifrarele v kpenkastil, Hkatljali, ki jih šr-itijt« j>re:i Irnštia iz Girarda. Nilesa, War--ena in Yoiuig.stowna, Ohio, kakor tudi vsi o«^ali rojak«, m rojakinje, da bi te veselice ud'-lezili, k^r to bo nekaj jako zanimivega. Svi-rala bo izvrstna godba, ialco da ne bo nikomur žal. Izvrstna kuhinja in drugo. Imeli bomo tudi dosti plrhov na razpolago. Za suha g» la bodo skrbeli naši delničarji, da bo v^ak ka.* najbolje po strežen. Kaj čemo še več naštevati. Pridite vsi in se boste sami prepričali. Tolrej na veselo svidenje dne 26. aprila1 Odbor Slov. Doma. Prav vsakdo— kdor kaj life; kd*fl kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼Bakdo priznava, da imajo čudovit upih mali oglasi r"Glav Maroda", SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO SE SAMO PAR STO izrisov. Sdor ga ie nima, naj ga takoj naroči, da ne bo preposno. Ciena 40 centov. Za JogotlaTijo j« ut ew SLOVENIO PUBLISHING COMPAUTY 82 gpjtlandt Street New YorK aprila: P^rU. Hitrt; Btfancul^ Cta arbour*. L aprila: Maje«tic, Cherbourg: Albania. Cher-boui*i Pres. Harding, Cherbourg; Ordun«. Cherbourg; Cleveland. Hambir*. a. aprila: Republic. Cherbourg. 3. maja: Leviathan. Cherbourg: Olympic, Cher-our*; Pr«a. Wllaon. Tret; La Savole Havre; Orbita, Cherbourg. 7. maja: Aqutanla, Cherbourg; L maja: Belgentand, Cheroburg. 10. maja: Homeric, Cherbourg; bourg. 14. maja: Pane. Havre; Martha Washington, Trat Beiengarla, Cherbourg. IB. maja: Albert BatUn, Cherbourg tn ITamburg Stuttgart. Bremen. Aseerloa. Cher 1«. maja: Orca, Cherbourg; Veendam, Bologna; Prea. Roosevelt, Bremen. 17. maja: Majestic, Cherbourg. *1. maja: Pranca, Havre* 22. maja: Lapland, Cherbourg. 24. maja: Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; »Tyrrhenla, Cherbourg; Colombo, Genoa. XT. maja: Reliance. Cherbourg York. Bremen. In Hamburg; M. maja: Aquitania. Cherbourg. SO. maja: America, Qenoa. 31. maja: Homeric. Cherbourg; Conte Verde Genoa; Pre«. Harding, Cherbourg. HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove) Najboljia in najkrajia pot po Sredozem-»kem morju z naiimi veličastnimi parniki, 4DUILIO____1. maja; 17. juni.: 19 julija COLOMBO 24. maja; 1. julija; 7. avgusta GtULIO CESARE 8 Juli.; 16 avg.T 19 sept. •Največji ln najhitrejši parni k na olje za Sredozemsko morje. Idobna kablue tretjega razreda a S, 4 la • posteljnini za druilne In ftenake. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. podrobnosti vpraSajt* natega agenta v nl«m mestu ali pa naravnost rrl mimn mim mm Italia.America Shipping Corporation I State Street General. Agent! New Yort Nafti zastopniki v Jmcoslavllt: Jadranska rjunka. Belgrad ln njene podružnica Edino alr»ktno s pomladne odplutja OtYoritress votoja sasoces Presloente Wilson — S. maja; 24. Jun. Martha Washington—14. maj.; 12. JulL v Dubrovnik ali Trst. Zeleznina v notranjost rmerna. Nobenih t1-M'ev Vvraiajte pri bllinjem saentu sli pri PHELPS BROS. & CO„ 2 We,t Si.. N. Y. ?red sodiščem. Sodnik: — Vi sto baje svojo žotin udarili s kljvuVm u i :» >;'!u ta <-«i-las čita, naj se nn-ni a \ v:i i jiifineuo oblast, ;jziro-i.ia it.-j i> »roeajo dniffi. k-iteri ;/:i !>oznnIi, ako «e živi in kje. rieiny in Harry Petr!č, kJ(»lS, S I! sman Ave., f'hieaeo. III. PREKUC. P-jdpisanl prekinem laž. ki win jrovoril o Matiji Hudovernikii. da .it* moral iz Pennsvlvanije zavoljo neke omo/.t-ne žent in da mož dotičiie streljal za njii-i. — K-irol lv vtič. Sni tell. Minn. K) o jc :\1 \ KS ROZMAN", podoma-ro TomViv iz Stražišča pri Kra-ujir?" Pred I -c-1 i je nahajal v C heat Ib ;d£?e: \V. Va„ Camp 61, Ht.x 'l. Pozneje so s znali njegovi doma. da je pred letom dni naglnma umrl. l> kdo izmed rojakov kaj ve o njem, prosimo, da poroča dpravi lista (Jlas N'a-if/da aH pa njegovemu bratu Ivanu lio/.mmi, Kranj štev. SS, S'.ovtmia. Jugoslavia. (°.2-*23—4) Želim izvedeti za bivanje sledečih rojakov: ANTONA TUEŠIČ, JOHNA ICUFET.J in FRANKA MRAMOR. V slučaju, da kdo Lsmed rojakov ve za naslov katerega izmed"toll, ga pi-osim, da ga mi javi, za kar bom hvaležen, ali naj mi sami javijo svoj iiaslov. ker imam nekaj važnega poročati. Pozdrav rojakom šilom Amerike. — Joseph Tur.sič, Camp 5f>, liox 41, Qainden on Oauley, "W. Va (10 22—1) Pozor čitatelji. Opozorite trgorc« la brtnDce, pri katerih kupujete all naročate la ste a njih postrežbo za dovolj mS, da oglašujejo t listu "Glaa naroda". 8 tem boite utre^li Tsem Uprava "Glas Varoda" Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. DOR Je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o pot nib listlb, prtljagi in drugih stvareh. » Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled nase dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno 1>* prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki še niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so prlpnščeni brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasnUa. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavfje bodo pripuS-čeni sem zojK-t po le- juliju 11*24. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta za morejo Jugoslo-ani sedaj potovati. Ako želi kedo naročiti vozni list Iz Jugoslavije v C A N A D O naj nam pLse za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., |Jew York Umi aastoaatvj Ji VEČ KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ za VAŠ GRAMOFON PESMI, MOŠltl ZBpSMfARŠE POLKE, VALCERJE itd. PIŠITE TAKOJ PO NOVI BREZ. PLAČNI CENIK NA: * VICTOR NAVINŠEK 331 G reeve St„ Cooemaugh, Pa. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZQRAVNIK 6PECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJa stroka jo zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Ja« sam ie zdravim nad 25 let ter imam skuinje v vseh bolesaih •In ker mam slovensko, zato vaa morem popolnoma razumeti In »poznati vaše bo jezni, da vas ozdravim in vrnem mod in zdravje, »kazi 23 let sem pridobi) posebno skuinjo pri ozdravljanju moikih bolezni. Zato s* moreta popolnoma zanesti na mene, moja skrh pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in .liee po telesu, bolezni v orlu, fs. padanje laa. bolečine v kosteh, stare rana, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledieah, Jetrah, želodcu, rrnenic«, revmatizem, katar, zlato *I|o, naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do S popoldne-v torek, četrtek m sobota bd S. dopoldne do «. zvečer: v nedeljah tn praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne. _ =