Obrežje : prazgodovina

angleški
slovenski

2022

1 spletni vir (1 datoteka PDF (885 str.))

Posavje   prazgodovina

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Najdišče Obrežje leži na obeh straneh današnjega mednarodnega mejnega prehoda Obrežje, na jugovzhodni strani ožine Brežiških vrat, kjer se dolina reke Sava razširi in odpira proti Zagrebu. Sodi med arheološka najdišča, ki dokazujejo poselitev oziroma človekovo uporabo prostora v več obdobjih. Z raziskavami so bile odkrite arheološke ostaline iz zgodnje bakrene ter srednje in pozne bronaste dobe, rimskega ter srednjeveškega obdobja. V pričujočem zvezku predstavljamo prazgodovinske ostaline. V čas zgodnje bakrene dobe sodi posamezna jama, v kateri je bila dokumentirana lasinjska lončenina. Iz časa srednje in pozne bronaste dobe so se ohranile ostaline gručastih poselitvenih jeder z objekti, grajenimi iz brun, najverjetneje pravokotne oblike. Dokumentirano je bilo tudi poznobronastodobno grobišče. Raziskanih je bilo 358 žganih in štirje skeletni grobovi. Grobovi so se nahajali v treh prostorsko ločenih skupinah. Analize gradiva so pokazale, da se je pričelo v vseh treh delih grobišča pokopavati približno sočasno, po vsej verjetnosti že v zgodnji pozni bronasti dobi ali še prej. Analize gradiva in radiokarbonske analize kažejo, da je najstarejši skeletni grob sočasen z najzgodnejšimi žarnimi grobovi, dva grobova sta sočasna z najmlajšimi žarnimi grobov, en skeletni grob pa naj sodil na konec halštatskega obdobja. Območje najdišča Obrežje je bilo zapuščeno proti koncu obdobja kulture žarnih grobišč, v stopnji Ha B2/3 oziroma v 9. stoletju pr. n. št.

14.07.2023