151. številka. Izdanja za petek 18. decembra 1896 (t Trst«, t tetrtek «▼• ior 17. deeoabro 18M.) TeČai XXI „BDINOIT" (tkaj* F* *rikr»t ae teden t ieetik tabujih »b torkih, Aatrtklh in BPbotAh. Zintranje isdaaj* izbe je ek C. eri ijutrej. T«eeree-pe ek 7. eri večer. — Obojno irdaaje staae ; M jldtUMIMI . f. 1,—, IKTftB ATItri)« f. 1.50 m tri buii , , , 3 — ... 4.M M pel i«iH , . . t.— . ■ » t.— u tio leto . . , 12.— . » »>■•— Naroftnino J« plačevati RtproJ m aaraibe lr» priložen« naroenlne te uprava ne oilra. Poaanaidne dtarilke s« deklveje * p, dejel*ii«a.k tobak* r IritH »* » invi H Trat u po 4 »4, EDINOST Oflaai ae raiaaa f tarit« t patitm; u aealeve * dekeliai Irkeaai ae pl&čeja freater, kellkor ekaega navad aik Trati«, ealeae. eaairtaiee la javne »ehtale, if ■teli efleai iti. •• »ianejo ne po*e4kl. Tai iepili naj ae poitljejo ara.ioUtTe iliea Ceieroia it. 13. Vsako pmrae »ara kiti frenkevane, ker nofrankortn« ae a« aprejemej«. Rokopisi no yraJeje. Hareiaiae. r«klaaaeeije in apre- ]fitaa itprmvniitv^ nlioa Moliti« pia« ••le hit. S. II. aadat. Nmaćnuio in oglaa« j« plafa»eti leae Trat. Odprto rokUnae jf4'i* ae prenio poiMt:**. 61 ko. „f MataeeM )• m—". BILO na Javni narodni shod, ki ga sklicuje pol druStvo „Edinost" v gostilni gospoda Jurija Gerdola „Pri lovcu", v nedeljo, dne 20. t. m. ob 31), uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Utemeljevanje resolucije radi osnutfa okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 3. Eveniuvelni predlogi. Tržoski in okoličanski Slovenci! Sedaj V u m je priliku, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost* sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teli shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa teli in zahteva ljudstvo. Odbor političnega druStva „EdinostV Častitim našim gg. naročnikom! Pred nekaterimi dnevi razposlali smo časti-ttn naročnikom nakaznice, iz katerih je vsak raz-videl svoj zastanek do zvršetka tekočega leta. Vilic temu večina ni se doposlala zastane naročnine.^ Prosimo torej, da se odzovejo opominu ter doposljejo zastanek najkasneje do 2 0. tekočega 'meseca, ker drugače bo demo primorani ■staviti list. UpravniStvo „Edinosti*4, Javni shod polit, društva .Edinost* dno 13 decembra 1896. n« Greti. (Dalje) Lepo poročilo posl. in svetovalca Dollenza so vsprejeli zborovalci dolgo trajajočim ploskanjem in zivio-klici. Predsednik M a n d i e ; Čuli ste jako temeljito sestavljeno poročilo svojega zastopnika ? Opozarjam vas, da ima sedaj vsakdo pravico, da se oglasi: bodisi opazkami ali vprašanji, ali nasveti. Kdo želi besede ? Domačin Tomaž Šverca (povzdignjenim glasom): Poskrbite nam vendar enkrat potrebni prostor za sušecje mrež, ako ne, moramo iti pod PODLISTEK 16 Krivoseška gostilna. Srbski spisal Gjare Jakai<5; preložil A. B. Srca sicer ni imel nobeden, a vse drugo bi bila z vesoljem dala drug za drugega. To se vidi nenavadne, a s« vendar da razlagati to naravno. Vse njiju življenje, minolost, sedanjost, se je vzra-stlo v jedno samo. Če je bilo treba prevariti prostaka, zasejati razpor in nenravnost med članove obitelji, nedolžnemu prisoditi batino — vse to sta zvriila skupno, skupno skušala svoje samovoljnosti opravičiti z zakonitostjo; ,ue midva, ne, zakon tako hoče', imela sta navado reči in pop js raz-dražencu našteval najgrozueje paragrafe. Bila sta pa tudi »kupno orodje za lopovščine višjih, ogle« duha okrožnega načelnika, ovaduha okrajnega predstojnika. Tako bi bila zanjka, v katari je sedaj visel sodnik, brez popa le polovica vrvi. Popu se je razjasnilo Čelo. Gotovo mu je prišlo na misel kaj porabnega. »Koliko imaš gotovine?" je vpraSal sodnika. »Komaj šestdeset cekinov 1 Ostanek od »kupila za tiati par volov, ki sem ga prodal Švabi na požsrevškem sejmu". slo ! Saj bi prostor malo stal in tudi mi bi radi kaj pripomogli k stroškom. Proaim torej: pred kakor je mogoče! Na ta klic siromašnega ribiča je odgovoril predsednik Mandid, da se je posl. Dolleuz že mnogo trudil ravno o tem vprašanju in ni njegova krivda, ako ribiči še aedai nimajo toli potrebnega prostora. Urerjeni smete biti, da vaš zastopnik tudi v bodoče ne pozabi na to za van pereče vprašanje. Zborovaleč Josip K a t a 1 a n : Poročilu g. poslanca Dollenza nimam pridodati ničesar. Na-taujčuo je iu resnično. Piedlagam torej, da današnji zbor izreče g. posl. Dollenzu svoje zaupanje in zahvalo. Ta predlog je bil vsprejet soglasno in bornimi živio-klici. Na vratu je priiia razprava o resoluciji za osnutje okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Predsednik M a n d i 6 je omenjal, da se je ta resolucija vsprejela jednoglasno na vseh dosedanjih shodih. Vlada mora čuti te soglasne izjave volje ljudstva. Nadejam ae torej, da tudi dosežemo, po čemer stremimo, ako se potegnemo vsi kakor jeden mož. Danes menda ne bi trebalo več na raz-sežno utemeljevati te resolucije, kajti naše dru- „Vem-, je rekel pop, to sta tista dva vola, katera si uplenil pri Milanovičevi pravdi. Torej dobro, ti imai šestdeset, a jaz štirideset cekinov, to je skupaj sto. Za ostalo pa si ne beli las, to je moja skrb". Na to sta pričela, dasi nikogar ni bilo v sobi, šepetati komaj sliiljivo, kakor bi ju stene utegnile izdati. Biti je morala grozna tajnost, pred katero sta se tresla oba. Kajti sodnik je vzkliknil sredi razgovora : „Pope, to tudi Se !M »Vse, vse storim za te", je odvrnil pop ter nežno objel prijatelja. Sodnik pa mn je goreče poljubil roko. To ni bila samo prazna navideznost, marveč odkritosrčen izraz največe hvaležnosti. »Torej nocoj ?" je vprašal potem sodnik. „Nocoj, ko se znoči, se dobiva v krčmi. Drugo poskrbim jaz. Sedaj pa z Bogom l" „Na srečno svidenje !u Ko sta šla skozi gostilniško sobe, soju kmetje gledali strrač, čeS, kaj se godi s sodnikom in popom ? Oba sta bila videti bleda in pobita; sodnik se nikomur ni upal pogledati v obraz, pop pa je starcu, ki ga je prosil blagoslova, odgovoril zme-| sano: »Čemu ti bode moj blagoslov Starec je gledal za njim, majal z glavo ter rekel: itveno glasilo je 2e mnogo pisalo o tem vpraionjo. Ker pa je tudi takih, ki ne čitajo časopisov, in ker se je bati, da bi bili le-ti v kaki zmoti, trebo vendar, da tudi danes podano nekoliko pojasnil o ten važnem vprašanju. Sedoj pa prosim g. dra. Gregorino, do prične se svojimi pojasnili o resoluciji za oinutjo okrajnega glavarstva. Odzvavši se temu posivu, je g. dr. GustoT G r e g o r i n pojaanil te vprašanje, temeljito, poljudno in vsakemu umevno. V svoj govor je vpletal praktičnih vzgledov in dokazov, kako občinsko oblast skrbi za okoličane. Nekateri njegovi dokasi so bili uprav drastični, tako, da lo jim frenetično pritrjevali zborovalei. Rekel je n. pr.: Gospdda se hvalijo s tem, da so lepo priredili to ali eno eesto. Res so jo. Ali katere ceste so to ? To so le tiste ceste, po katerih se najraje vezijo oni, meseno gospdda! (Ploskanje ! Klici.* Tako je I) Dotično ceste torej niso priredili iz ozirov do vas, ampak za svoje lastne ugodnosti! (Opetovano ploskanje.) Tako je tudi se svetiljkami. Ako postavijo kjo kako svetiljko, ne gledajo na to, kako bi bilo bolje za vas, ampak, kako bode bolj ugajalo tržaškim gospodom iu gospicam, vračajočim se iz okolice v mesto. (Tako je!) Istotake so dobrote, |ki vam jih skaznjejo z mestno bolnico, katero spravljajo v zvezo z — volilno pravico. (Sinek.) Zakon določa namreč, da nima volilne pravice oni, ki kakor ubožec otolno uživa občinsko oskrbo. Ali kako đelajo gospoda? Ako so vam le enkrat poslali zdravnika v hišo ali so vam dali dve kapljici Ricinovega olja (Hrupna veselost.), že vam jeoh Ijejo volilno pravico. Tega ne določa zakon, to je krivično. Taki so torej: na jedni stiam vaui dajejo malenkosti, na dragi vam za te malenkosti jemljejo najsvetejša prava. Volilno pravo je jedne najzvisenejih državljanskih pravic. Govornik je omenjal, ka o postopa mestni magistrat s prošnjo radi nagrobnega spomenika pokojnemu Dragotinu II a r t e I a n c u. (Klici: Slava njegovemu spominu 1) Mestna oblast je prepovedala, da se ne ame postaviti spomenik. A ker „Resnico govoril, pop! Dolgo časa je nedostajalo blagoslova tej deželiu. V. Popoludne je bilo. Zaradi neznosne vročine so razmaknili slamuate strehe nad kočami, tako, da je hladen veter vlekel preko traoiovja. Ker se niso mogle drugače hladiti, uo se ovce zgrnile v čredo ter položile glave druga na d; uro, tako, da so si med seboj delale senco. Po češpljevih vrtih so pohajali kmetje, pu»£ iz kratkih pip in tam pa tam pogleduj^ za oblaki. Nekateri, ki so bili preti udni, so že legli spat. Cel6 psi niso več lajali, ampak mirno ležali za kuhinjo. Vse je bilo tiho, ni bilo čuti ne pesmi, ne piščalke, ne pevajoče ptice. Le v htši Stojadina Delimiroviča se jo slišal hud razgovor. Stara Mitra se je, kakor se je slišalo, jokaje protivila nasvetu, katerega je Stojali živo zagovarjal s liripavim glasom. »Mora biti", je trdil bijć s pestmi po mizi. »Mislim, da sem v tej hiii jaz pospodar. Kdo se mi bode ustavljal?" „Čuj vendar dote ga kratko malo ne mara". »Mora, moral Jaz jej to velevam!* (Pride še.) je predsednik driiitva .Adrija- — 7. ozimm na to, da mu je neki viii uradnik zatrdil, da s« postavljenje spomenika mora dovoliti -- vendar dal postaviti spomenik, naložila mu je mestna oblast 50 gld. globe. (Šuui po dvorani.) Rekurz je vrnila mestna oblast x motivacijo, da se ne more rešiti, ker je sestavljen v jeziku, ki ni uradni jezik magistrata ! Vidite torej, da niti imenovati nočejo vašega jezika! In zakaj ? Nasprotni so vam le zato, ker ste — Slovenci! Vsaki privandranec od onkraj morja jim je ljubši, nego vi domačini. (Pritrjevanje.) Sitnosti vam delajo, kier morejo. Zato pa bi bilo le dobro, da so magistratu odvzame ona moč, v kolikor mogoče Kolikor manje moči imajo o u i, toliko več moči bo-dete imeli vi! Pomislite le tu ljudsko štetje. To je jako važna stvar. Vi veste, kako so postopali, kako ao umetno ustvarjali Italijane in v isti meri manjiali števila Slovencev. Poraće kdo morda: kaj dć to, naj le imajo svoje Italijane na mrtvem papirju, ? resnici pa smo vendar-le rai tn. To ja že res. Ali na Dunaju gledajo ravno na mrtev papir, kadar ukrtpajo o našili zahtevah. Ako nas vidijo le malo zapisanih, potem si mislijo: Čemu se ujeđajo ti Slovenci, saj jih nič ni I Pomislite na volitve. Ali ate še videli kedaj slovenski edikt o volitvah? Ako bi imela vlada gtvar v rokah, bi bilo drugače. Kar se dostaje skrbi za javni mir in red, jo vlada že odvzela deloma moč magistratu. To je znak, da niti vlada nima praveč zaupanja do te oblasti. Nadejati se je, da mu skoro odvzame popolnoma to stroko uprave. Kričeče je postopanje magistrata o podeljevanju obrtnih dovoljenj, o nadzorovanju obrti, o kaznovanju v ohrtuih stvareh. V vsali teh stvareh odloča na magistratu politično mišijenje dotieni-kov. A tu treba pomisliti še posebno, da to oblaat vrši magistrat v imenu države, da torej zlorablja moć, ki mu jo je dala država. Prav je, nadzorovanje bodi strogo, ali bodi za vse jednakol Jednako zanemarjena je okolica v zemljiako-knlturnih stvareh. Gospodje v mestu meuda niti ne vedo, da žive po okolici kmetje. (Smeh in pritrjevanje.) Ona poznajo v okolici le tlačane, katerim je ubogati in slušati, a ne poznajo poljedelcev, katerim treba pomagati. To je gola resnica : za kmetijstvo se čisto nič ne stori v naši okolici. Poniževalno je za vas, kakor postopa magistrat v stvareh vojaščine. Plačevati moramo davek v krvi, kakor Italijani (Klici: Še već!) — da, razmeruo še več ! Kajti naši fantje so zdravi, do-čim so mestni mladeniči slabotni in pokvarjeni. (Tako je!) Vendar tudi v tem pogledu, kjer gre za najdragoceueji davek, nismo jednakopravni z Italijani, še o plačevanju tega davka morajo vaši mladeniči govoriti italijanski. (Šum po dvorani). Iztirjevanj« davkov je že odvzela vlada mestni oblasti. Ako bi bila imela zaupanje do te oblasti, gotovo ne bi bila storila tega. A kakor je odvzela to, tako odvzame lahko tudi druge posle prenesenega delokroga. Mi smemo zahtevati to, kajti, kar ni tu na korist našemu narodu, to tudi ni na korist naši državi. Kričeče j« postopanje magistrata o političkih prestopkih. Naie ljudi ka/.nujejo za vsako malenkost. Tu uganja magistrat politiko z močjo, ki jo je prejel od dr-države. To postopanje je v navskrižju z našimi in državnimi koristmi. Italijanom ni vaeć, da sklicujemo te shode. In ker jim ni všeč, pa žugajo. Toda: ako bodete zložni, \ ;»ai ue morejo nieoaar. Drugače bode, ako se med vami oglasč izdajalci. Vi ste na teb tleh doma že s t o I e t j a, ti imate tu svoja prirojena prava, in ako bodete vi zaresuo hoteli, hotfle bodo tudi državne oblasti. Dne 19. m, m. ju pisal „Piccolo*, da mi sleparimo ljudstvo. Mi da bi hoteli slepariti vas, ki smo v a š e k r v i! Mi, ki se oklepamo z vsem srce« te vaše zemlje! Mi da vaasleparimo, a ne oni, ki škilijo neprestan« tja v Italijo, katerih srce ni t a, ampak onkraj morja?! Tudi slcpec lahko sodi tu, kdo je prijatelj taj zemlji in vam! Plašijo vas, da vaa hočemo odcepiti od me meata. Te ni rea, da-oi bi bilo morda želeti tega v gospodarskem pogledu. Ali za to ue gre sedaj. Za sedaj zahtevamo le boljšega gospodarja, ali, kakor je na Opčinah rekel gosp. državni poslanec Ivan vitez N a b e r g o j (Živio klici), da magistrat dobi pametnega kuratorja. Nekoliko kuratele ne bi škodovalo (Hrupna veselost.), celd zdravo bi bPo. Poglejmo le na Dunaj, v Prago! Tudi tam imajo predmestja okrajna glavarstva, dasi so tesneje združena z mestom, nego naša okolica s Tr-stom. Priporočam vam torej, da vsprejmete resolucijo, ki se vam prečita. Ako se pridružite tudi vi o*tali okolici, potem se smemo nadejati, da nas vlada nsliši. (Burna pohvala in klici: Hočemo, vsi jednoglasno!) Na to se je oglasno vsprejela nastopna resolucija : Javni shod IV. okraja tržaške okolice na Greti 13. dec. t. I., smatra sedanje upravne razmere v tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, toliko tržaški okolici, kolikor državnim interesom in zato prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka c. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnemu magistratu tržskemu posle prenesenega ali izročenega delokroga gled* okolice in ustanoviti posebno c. kr. okrajno glavarstvo sa isto. (Pride ie.) L J Za narodno jednakopravnost. (Dalje.) Poslanec dr. G r e g o r e c je nadaljeval: Jaz pravim, glavna krivda, da se pri nas Slovencih ni izvršil §. 19, zadevlje nemakolibe-raluo stranko, ministerstva, ki so se čutila odvisna od nje in pa birokracijo, katero so vodila poslednja. Gosp6da moja! Jaz pravim, da nam ne stoji sovražno nasproti nemško ljudstvo kakor tako, in tudi italijansko ne, ampak le posamične stranke, v nas v prvi vrsti ona stranka, stranka nemškega državnega jezika, supremacije in jediuo opravičenega nemitva v vsej Avstriji. Da bi se kazala v luči ali svobodomiselnosti, prav za prav le zato, da bi ščitila nemške manjšine, je ta stranka glasovala člen 19. državnega osnovnega zakona, zapreča pa, da bi se isti upotreboval tudi za Slovan«, so-»ebno v onih deželah, kjer ona v deželnih zborih gospoduje se svojimi večinami, kakor n. pr. na Koroškem in Štirakem. Tu ne pripozuava nemško-liberalna stranka Slovencev niti kakur pleme, ki ima pravic kakor tako, katere pravice bi se mo-moralo spoštovati, ampak pozna le „individue, govoreče slovenski", kakor se je zljubiio grofu "VVurmbraudu izraziti s« v tej visoki zbornici. V deželni odbor, v deželni šolski svet se nikdar ne dopusti slovenski poslanec (Čujte!) in v predzadnji seji deželnega zbora štirskega .so bili naši poslanci moralno prisiljeni, da so izsiopili iz istega. Nove volitve niso provzrofiile nikake spremembe, ampak so zopet dovedle v deželni zbor star« intranai-gentno veČino. Da-li naši poslanci zopet vstopijo v deželni zbor, o tem niso do danes storili še mkakega obveznega sklepa. O tem, kakor se postopa se Slovenci v deželnih zborih v Poreču, v T r s t u in v G o r i c i, je bilo čuti že raznih pritožeb v tej visoki zbornici, toda pomoči jim ni bilo nikake. Zakaj vendar ne? Kdo zakrivlja to? To zakrivlja ravno avstrijska birokracija, ki tu noče poseči vmes, gori do namestnikov in izvestnih re-sortnih ministrov. Na ta način prihajam do druzegk glavnega vzroka, ki je zaprečil, da se v nas Sloveuoih ni izvel člen 19. drž. osnovnega zakona. Stan uradnikov je v uas skoro izključno nemški, v Primorski italijanski. Kar se dostaje njega pulitiškega mišljenja, stoji pa isti sLoio brez izjeme istotako v taboru nam sovražnem. Nem-školiberalna stranka je namreč izborno umola to, da je vsikdar vaa uajvažueja mesta birokracije popolnjevala ne svojimi strankarskimi somišljeniki. Iz tega pa je sledilo za uas Slovence uajvečih neprijetnosti, krivic in sovražnostij, in sicer v trojnem pogledu. Pred vsom tožimo na tem, da naši ljudje le po redko, težko ali r,el6 ne dobijo mesta v svoji domovini, to je okolnost, katero je cel6 dr. Menger nedavno pripozual kakor nedopustno, ko je rekel: Glavni postulat vsacega naroda mora biti ta, da njega sinovi niso izključeni od delovanja na sodiščih in v upravi. No, naše sinove jn smatrati blizu kakor izključene. Ako se kateri slovenski jurist prijavi v državno službo, se često niti ne vsprejme, ne dobi adjutuma. Prejšnji namestnik v Gradcu, baron Kiibeck, je rekel nekemu prosilcu : P o j t e, j a z ne potrebujem Slovencev! (Cujte! Cujte!) In Če se je vendar kateri Slovenec posvetil javni službi, pa ue napreduje in se često zapostavlja na najbolj žaljiv način. Jaz opazujem že nad 30 let javno življenja v nas, in sem ▼ tej dolgi dobi naletel na mnoge slovenske sodne »loge, pisarje-dne7ničarje, sosebno slovenske »-k-sekutorje, ali slovenskega okrajnega glavarj«, ki bi bil ie pii življenju, še niaem videl. Meni' sta znana le dva okrajna komisarja slovenske narodnosti, ki sta bila promaknjena v okrajna glavarja. Toda le jeden njiju je bil naatavljen na slovenskem teritoriju, drugi je moral v čisto nemško okrajno glavarstvo na Koroškem. Težko da bi se motil, ako trdim, d* v slovenskem delu Koroške in Štirske sedaj ni niti jednega okrajnega glavarja in težko tudi kateri okrajni komisar. In tu biva vendar ukupno nad pol milijona Slovencev. Tako postopanje od strani državne uprave je globoko žaljivo za nas. Sedaj hočem navesti jeden slučaj najbolj žaljivega /»postavljenja nekega slovenskega uradnika. V nekem malem mestu južne Štajerske je bila razpisana služba poitnega upravitelja, za katero mesto sta prosila dva poštna kontrolorja, nameščena v jednem in istem uradu. Stareji in bolje kvalifikovani opravlja že dlje časa službo VIII. čina, je torej nadrejen mlajiemu. Vendar se je preskočil stareji, bolje kvalifikovani kontrolor na korist mlajšemu v jednem in istem uradu. Taki slučaji se dogajajo, žal, pogosto in po-ojstrujejo le narodni prepir. K tej grajani okolnosti ae pridružuje še druga, da namreč večinoma tuji uradniki niso zmožni našega slovenskega jezika ; oni ne razumejo nas, a mi ne moremo občevati ž njimi v naš^m materinem jeziku. V resnici je jako malo uradnikov vseh kategorij, tudi profesorjev, ki bi bAi popolnoma vešči slovenskemu jeziku v govora in pismu, večinoma poznajo ta jezik le nezadostno, mnogi pa prav nič. Jaz sem letos sklical več javnih shodov, h katerim so došli okrajni komisarji; na jeden shod je prišel neki mladi grof, na drugi neki stari grof (Veselost), a nobeden njiju ni razumel ni besedice slovenski. (Čajto !) Poznam sodnega uradnika, ki mora imeti v rok*h Janežifiev slovar, da se mora sporazumeti se slovenskimi strankami. (Čujte! Čujte!) Latinski pregovor pravi: .Ignoti nulla cu-pido", to se pravi: Česar človek ne razume, tega ne spoštuje. Tako se godi našim uradnikom, ki ue razumejo našega jezika; oni ne spoštujejo istega, ga zaničujejo cel6 in se dad6 zavajati do same sovražnosti nasproti narodu slovenskemu. Zopet hočem navesti vzgledov. V uajjužuejem mestu Štirske je kupil nedavno neki Sloveneo hišo, v katernn se j* 12 let opravljala gostilniška obrt. Novi posestnik je hotel imeti koncesijo na svoje im«, toda čisto nemški okrajni glavar v čiato slovenskem okraju mu je odrekel koncesijo. (Čujte!) Potem je vzel posestnik uajemuika, ki je že imel koncesijo; isti je došel k okrajnemu glavarju, da bi prepisal koncesijo na to hišo. Okrajni glavar pa je rekel od besede do besede: „Vi hočete torej biti navideznik tega slovenskega pivovarja ? (Čujte 1 Čujte!) Zastavljam vam svojo btscdo, da tam se ne bode izvrševal gosiilniški obrt, dukler bodem ja* vodil ta urad. (Čujte! Čujte!) Vi pa, za svojo osebo, morete prepisati koncesijo na katero-si-bodi hišo v mestu, to se dovoli, le ne n* hišo tega slovenskega pivovarja". (Čujt* ! Čujte!) To se pravi z drugimi besedami. Nemški okrajni glavar je tu uradoval strankarski in krivično, le iz srda do Slovencev. To je slučaj med stoterimi iu tisočerimi. Jaz se sklicujem v tem pogledu na mnogoštevilne interpelacije v tej visoki zbornici, ko »mo se tožili radi rogoviljenja izvestnih profesorjev, okr sarako krono. Ta p r o š n I a j i ni je bila o d -b i t a. Izkaz darov, danih društvu o priliki velikega • koncerta „Slovanskega pevskega društva* v Trstu j due 13. t. m.: Tuik Josip 2 gld., Vatovec Ivan Marija 2 gld, Pretnar dr. Matej 1 gld., Jakid j Anton 1 gld., Abram dr. Jo.sip 1 gld., dr. Treo , 50 nvč„ dr. Pertot 50 nvč., Kuščar 50 nvč. in • 1'erhauc 40. uvč. Skupaj 8 gld. 90 nvč. Odbor se ] uljudno zahvaljuje darovalcem. Nesreča ali zločin?! U sv. Križa nam pišejo j daues: Roku .se mi trese, gospod urednik! Naša vas je včeraj in danes v neopisneni razburjenju. ZaUst pretresa srca vsem, kamor se ozres, jadiko-vanje in jok. Povod temu je nastopni: Včeraj ob zori so se podali na ribji lov: Josip Gušti« po dom. Sinoč, Anton Verginela po dom. Mojstrato, Josip Bezin po dom. Zelene, Janez Sedmak po dom. Uugarež. Zadnji trije »o oženjeni in glavarji družin. Ob >/sll uri so ljudje še videli njih barko, potem ni bilo več sledu o njih, pač pa so ljudje čuli, kako so laški ribiči popoludne neprenehoma trobili na rogove. To .se jo čudno zdelo domačinom, ker ni bilo megle, a oni rogovi služijo le v dobi megle. Kasneje pa je neki italijanski ribič ujel blizo Devina v svojo mrežo — mrtvo človeško truplo. Bila je — Guštinovo. O ostalih treh in o barki ui sledu do tega hipa. Parnika pomorske vlade „Audax* in „Pelagosa" iščeta one tri. Vsled tega dogodka je v naši vaai tako razburjenje, kakor ga menda še ni bilo nikdar! Ljudje si delajo razne kombinacije, »osebno z ozirom na prepire, ki so s« dogodili nedavno v Grijanu z italijanskimi ribiči in pa posebno še ua okolnost, da ni bilo takega vetra, da bi bil mogel provzre-čiti nesrečo. Jaz si ne upam izreči nikake »odbe, nadejam pa se, da oblasti store vse potrebno, da se pojasni: ali seje dogodila nesreča ali zločin?! Tako pojasnilo je neizogibno potrebuo, kajti žalost je splošna, neopisna, ker prav ti 4 možje so bili med najpriljubljenejimi in najmirnejimi v vasi. Ko dozvem nadaljnjih podrobnosti, vam sporočim takoj. „Monte Carlo* v Zadru. Te dni se je dogodil v Zadru žalonten slučaj: spoštovani uradnik in dobri domačin Fabijauič šel je na pokopališče in se ustrelil. Uzrok temu samomoru je nesrečna hazardna igra, zaradi katere je že nad tisoče ljudij prišlo v nekolikih urah od priličnoga blagostanja — na siromaštvo in zabredlo v dolgove. Dete z dvema glavama. Dne 7. t. in. rodila je seljakinja Magda Terzič iz Letine, občine sunj-ske, otroka možkega spola, ki je imel dve glavi. Ostalo telo bilo je razvito tolikanj normalno, da so otroka še smeli krstiti. Ta otrok pa je umrl še istega dne. Truplo tega novorojeuca bilo je, kakor rečeno, prilično normalno, toda glavi bili sti zrasli tako, kakor da bi n. pr. sestavil dve po polu glavi (en fa^e, lice spredaj in lice zadaj) skupaj na jed-nem vratu. Sprednja polovica je bila razvita povsem normalno, dočim je bila druga, nazaj obrnjena, nekoliko slabo razvita in mrtva. Zgodaj sta pričela 1 V ogerski občini Petrocz sprla sta se dva 131etna dečaka zaiadi — nekega dekleta. Papir je končal s tem, da je mlajši zabodel starejšega nožem ter je ranjeni kmalu zate« izdahnil svojo dušo. Zopet izseljenci v Brazilijo. Raznim trmastim ljudem ne pomagajo ne dobri nasveti, ne propo-vedi, na vzgledi; oni kar siloiu drve v svojo nesrečo. Kljubu temu, da je že toliko govorilo in pisalo v svaritev pred izselitviio v Brazilijo, vendar vse to ni pomagalo. M'nolo nedeljo prepeljalo se je zopet 850 izseljencev u. Hrvatske, Kranjske in Ogerske preko ;< sti i js ko-italijanske meje v Genovo. Preko 200 teh nesrečnih zaslapljencev pridržale so oblasti na Reki, kar niso imeli voznih listkov. Agent za izseljevanje ja bajč pravil v Korminu, da ja sklenil z glavno agencijo brazilj-sko pogodbo, glasom katera mo;a preskrbeti 15.000 (!) izseljencev za Braziljo. Umevno je, da ta nepoštenjakovič mami ljudi na vse možne načine, samo da jih pregovori in da dobi svojo provizijo ! O istem predmetu piSe .Obzor": Dne 11. t. m. dospelo ja zvečer z vlakom iz Broila v Zagreb 16 rodbin, ki so štele 72 členov. Namen jim je bil odpotovati preko Genove v Brazilijo. Ker pa ti ljudje ui^o imeli predpisanih potnih listov in ker je bilo med njir i tudi takih, ki so ša podvrženi vojaški obveznosti, zaustavilo jih je mestno redarstvo in jih odposlalo na lednjega dne nazaj v njih pristojno občino. Na žalost se je konstatovalo, da so ti nesrečneži vsi došli na beraško palico, ker so bili brezmiseluo in na pol zastonj poprodall svoja zemljišča in posestva, kajti poslušali so brezvestne agente, ki so jina obetali brezplačno vožnjo do Brazilije, kjer da vsak dobi zemljišča, kolikor mu je drago in si ga poželi. (!) Bogati berači. V raznih velikih mestih živč obogateli berači, ki pa vendar prosjačijo še nadalje ali iz navade, ali v zabavo, ah pa iz ljubezni do „dela*. Taku ja nedavno prosjačil berač v Parizu, ki je običajuo stal pred kianno, šest nadstropij visoko palačo. Po smrti tega .berača* se je pokazalo, da je bila dotična palača njegova neomejena last! Temu sličnega bogatina-berača imajo sedaj v Londonu. Ta mož je v raznih okrajih orjaškega mesta znan pod imenom „slepec na mostu Waterloo". Ta „slepec" si je nabral lepega premoženja in zatorej želi iti »v pokoj1, ter odstopiti svoje zlato mesto za dobro plačilo kateremu drugemu .beraču*. Ta mož more namreč dokazati, koliko prinaša beračenje ua mostu, kajti vestno si ja beležil svoje dohodke slehernega dne. Ćuden „slepec", kaj ne ? Nadalje se govori, da nameruje uvrstiti v razne londonske časopise ta-le oglas: „Slepec, ki čita ta oglas in hoče dobiti dobro aieete, obrne naj se do Glaiier-ja, Naum. Street 47, II. W. Glaiser, slepec po poklicu*. — Kaj ne bi človek skoro zavidal slepca, nvainjć, da je slepota - poklic, a kratkovidnost — bolezen I Obaboiana grollnja. V Stuttgartu je te dni ■Mrla v skrajni bedi groflnja Sante Amaro. Groll-01* bil je hči zel6 bogate in vplivne braziljske obitelj-. Za časa vlade cesarja don Pedra je bil nje soprog braziljski poslanik v Peterbnrgu in na drugih evropskih dvorih. Pred 35 leti je umrl v Stuttgartu, kjer je bil na obisku pri nekea diplomatu. Po smrti svojega soproga ostala je udova v Stuttgartn. Dokler je bila bogata, bila je ze!6 radodarna in človekoljubna; pred kakimi 10 leti pa je prišla ob veči del avojega premoženja in od tlej proganjala jo je nesreja tako, da se je morala boriti s težkimi skrbmi, da se je skromno preživljala, a umrla je popolnoma obubožana. Klub lanskih „akademikov. V New Yorku ■e je sestavil klub akademsko naebraženih ženskih. Svrha temu klubu j« ta, da podpira siromašna dekleta in jim omogoča studiranje. Klub na-meruje graditi svoj po^bni „dom* ter v njem prirejati predavanja, koncerte iu tudi plese svoji blagajni, oziroma siromašnim deklicam v korist. •It ilvalitva*. Humorist Stettenheim je objavil mnogo .Iskric in mislij is živalstva", izmed katerih posnemamo tt-le: „Š torki ji naj bi bila vendar dolžnost, ds z marsikojim otrokom zajedne prinese tidi njtgovega o Č e t a". — „Papiga je znamenita zavoljo tega, ker samica ne klepeče več nego samec". — „Ako bi bil jas petelin, mislil bi si, da so kurja očesa zelć koristna s var". — .Nobenem« v ol u ne pada v oči, da nosi rogO*. — .Kačam ugaja svet menda tako malo, kakor oae svetu, kajti v jednomer sikajo*. — .Marsikatero tele pleše okolu zlatega človeka*. — .V e 1 b 1 o d u se vidi žirafa pohabljena zato, ker ni grbasta. kakor je on". — „Ako kdo kogs nailazi vlja oslom, vprašati je, ako s tem ni žalil o i o 1 ?• — Uboge ribe! Tudi če bi znale mieliti pa ne znajo govoriti, da bi mogle zakrivati svoj« misli*. — .Bedasta mačka mora biti U, ki si misli, da je to velika čast, če jo kedaj ubijejo, spečejo in pejed6 namesto zajca*. Baratiori ozdravel. Iz Arka javljajo, da Ba-ratieri ustaja že dober teden dnij, kajti slemljeua noga se mu je zacelila, ue da bi bil občutil posebnih bolečin. Zato ti je kratil čas s pisanjem svoje knjige o vojni Italije proti Abesiniji. To knjigo je bil pričel pisati že v Afriki. Opozarjamo naše čitatelja na današnji oglas „Mejnarodni panorama* na četrti strani. Loterijsko itovilks, izžrebane dne 16. t. m.: Bnio 73, 21, 36, 41, 66. Najnovejše vesti. ru.12] 11. P.'or:.ČUi^ki oj*«!: je vsprejel proračunski provizorij. Posl. Nitsche in Kaizl sr.a izjavila, da njiju stranki bosti glasovali proti. Potem se je vspiejel zakon radi odprave časuiškega kolka, ko se je zakon popoluil v zmislu sklepa odsekovega. Dunaj 17. Zbornica poslancev je vsprejela proračun ministerstva deželne brambe iu je pričela razprava o proračunu ministerstva za nauk in bo-gočastje. Dunaj 17. Danes predpoludne je cesar zaprisegel novega škofa krškega, Antona M ah niča. Dunaj 17. Minister za notranje posle je imenoval ministerijalne^a podtajnika dra. Meerausa začasnim zdravstvenim nadzornikom za Istro in je pridodelil istega uamestništvu v Trstu. To s« je zgodilo z ozirom na epidemije v Pulju iu ua črne k6ze v Malem Lošinju. Trgovinske bnojavko ln veatt. ..-.iy.L-štu. Pšenicu ah jtvion—•— •— t aniun . j>a ■pomlad Isftrt 8.14 do S 15 Oves za spomlad 5*91— 5-S2. iti spomlad 6.78—ti.80. Koruza za raaj-juni 1887. 3.918.92 «t>v \ j kil. f. 8 aO 8 25 od 79 u l0. 8.80—8 35 <>.i HO kil. f. 8'35—8*40 od 81. kil. f. 8-40 S 45 , 'tli. tor. —.---,«rnti«n g-10—8-— pr.v* 5 65 6-10. Pioniea: Slab« ponudbe in omejeno povpraševanja. Prodaja lOoOO met. stot., Vreme: lepo. •> . w \>r«> iiiruni »ladjar >or. 11 iS, Rev«mb*»r-deeemDvr 11 VO zopet mlačno. Pliga. (JoiiiriiuKui doti, poatavljne » Trat » r.uin.. T rod •itp.-iSiijarev proocj f. 33 60 —— Concasu M SO—.—CetTorni SB-50'—•-. V flavah nodih »7----•— . a t\ v rt Saik«.-. j^ooii uvbrujft« /.» december 5150 ; . april 60 25. ttalno. Fr-.iitnrt/. "*hm<»h »v*.-«.. deoember 49.— za ta m are 1*97. t. 49.75, za september 50.25 mirno. XJr v. r . (>|HkM but na 17. deoambra dano« včtirnj IJržHvui .loi« v papirju . . 101.25 101.25 10145 101.40 12816 123.-. . 10076 100.75 . . 372 26 871,— . 120 - lift) 06 . . 9.64«/, 9.54'/, 11.78 11.78 . 46.50 44.45 (JrŽHvui iloltf v papirju „ , t arobru \ vk(ri'nk r«ntu v zini it , , v «.'on.ih Kreditne n k o i j r L«»'<)'t |0 1. kr(»^lj|lcami »16., jedcu K:ivilok t O ikiitljicumi 8 K•»» nć. Ako se znesek predplačil Btane s poštnino vred: 1 zavitek krogljic l gld. lift nfc., 2 zavitka 'i gld. .SO nč„ 8 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 6 gld. 20 nč., I zavitkov 9 yld. 20 nč. (Manj kot j«-deii zavitek ho ne pošilja). Prosimo, da se izrttčno zahteva J. Pserhoferjeve čistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov "nitko žkatljiee isti podpis ,1. l»w«irholer v rudC^Ul pin-uienih, ka*nretytt je videti na navodilu za porabo. £ Balzam za ozebline Trpotčev 30k, '-a lečenje dlizu 1 Hlekl. 50 nć. Balzam za goltanec, J^ A:16-'poitniue Ctnll-nvi kola" preparati, iaborno kre])ilno sredatvo za olu" UTI eelodeo in ilvoe, 1 liter kola-viniv ali elekslrja 3 gld., pol litru 1 gld. 60 nvč., en četrt litra K5 nvč. Grenka tinktura za želodec, r^Saii Praftkn kapljice imenovana). Kalilo raztapljajoče sredbtvo ki oživlja in krepi želodec, kadar Jo pokvarjen. 1 bočica 22 nvč., 1 tucet 2 for. Mastilo za rane, i .tekiemea so nvč. Tanokininska po mada M^V^^CT® Ranocelni obliž Snpčokppro™tfopnin« Unverzalna čistilna sol ^JSS1^ £ Hledicaui nlabe prebave, 1 omot 1 gld., Kuzvon imenovnih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih čusnikah napovedane tu- in inozoinsku iarum-coutično specijalitete. Na zahtevanjo pruKkrbuje so točno vsako v skludisču nahajajoče se hlugo po nizki ceni. ... Razpoitljanja po poAti vrAo «« točno, a treba je denar poprej Jdoposlati ; vučju naročila tudi po poštnem povzetju. l»i*i OMti manj kakor po povzetju. »mm Lastnik kensorcij lista »K