143. številka.
Trst, v torek 25. junija 1901.
Tečaj XXV i
fc». & ensrnt b»	raz 13 oBčetj .t*
r*r£1«► Vi. 4. uri mfer.
l"ar»?nlBa umit :
za »lo leto........24 tron
ta nnj leui ......... 22
za fetrt let*........
za 6ij me#c ........ 2 kroni
Narodnim) je p-aČe*ati aturnj. Na m-»'rw pHldfsn'' naroVnins «5 ozira.	_
r% aihakanan v Trata prodatajo po-
«:evijk*» po **» stotin k f3 * -ec Trst* t>* pO S "»totink (4 r*^.
Telefon Ctv. STO.
Ogl&al
»8 računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domač? otriasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dtjuini naj se pošiljajo urednlStvn Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokorini se ne vračajo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnino, reklamacije in i>gla»e sprejema upravništvo. Naročnino in oglas« je piačevati loeo Trst.
l:redalSt«o in tiskarna se nahajata V ulici Cariniia Siv. 12. 1'pru*nlfitvo, in »prejemanje luserator v ulici Moli«
p ccoK) štv. li, II. nad^lr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista ,,Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Sovražnikom \nm Slovencev.
i.
»Pieeolo« od 11. t. m. je priobčil sledeči čla>)<~;<" jM).l naslovom: t" na voce «1 i sa -cer »loti i t a 1 i a d i« (»Glas italijanskih duhovnikov«) :
Nekega dne, pred leti, j« <1 u h o v -ni k»-v tržaško-koperske škofije — katerim :e pristransko postopanje škofijskega ordinarijata užalilo duhovniško in italijansko dušo — p:edložilo mons. Sterku spomenico, v kateri mu predočili tužno stanje stvari in ga s sjk»štovanjem }>o/.i vali, naj krene na druga |x»ta (a migliori consigli).
Ta spomenica ni dobila odgovora. Mooh. Sterk ni odgovoril >S9tim duhovnikom svojim, j temveč je nadaljeval še hujše, nego prej. — Sedaj pa se oglaša tieviimen glas, glas i tali- 1 janskih duhovnikov, ter svari one, ki so od- j govorni /a tisto, narodnemu značaju mesta sovražno demonstracijo, zahtevano od agitatorjev izza hribov in katero je dovoli, — da : prav za prav celo za u kazal inons. Sterk s tem. da je dovolil zastavi sv. Cirila in Me-todija udeležln) na procesiji sv. Rešnjega Telesa.
I,' A nnico«, klerikalen list, ured o -v a n o d d u h o v n i k o v, je potem, ko je opisa! dogodke, dodal sledeče: »Pa je Trst jeziku globoko italijanski, tega ne more nikd » zanikati : in tudi zadnje ljudsko štetje, . ■Jakor čujemo, dokaže to še enkrat onim, ki so ob jHjIudnevu sanjali, da se Trst pro-tflam r:- glavnim mestom famozne iugoslovan-r-ke tlržave, na katero siromašni Biankini in lepa družba mislijo po 4S ur na dan. Nikomur ne prihaja n»ti na misel, da bi o po- j rek:d temu, da je v okolici in v predmestjih doma i^jm število Slovencev; kdor pa ln>če 'št; -p-štovan v lastni hiši, naj spoštuje tudi droge in ti drugi srn o mi v svojem dragem | Trstu, ki šteje 20 stoletij I a t i n -etva! Kadi tega smo mi ljubosumni na svojo dedščino, in torej ne moremo dovoliti, tla bi nam osel* , ki odgovarjajo na imena R v bara < V; ;t . Stenibergerja ali Seražina diktirale zakone. Neovržen takt je, <1 a delujejo; ti na uničenje našega n a d v 1 a d j a hegemoniji! na teh zemljah, in t »i hoteli, da bi 'zginilo i na- h cerkva celo isto latinsko • -c -iužje. ki nas že stoletja veže s središčem i ka' . -keg-j sveta, z Kimoni. Nič nenavadnega : n:. da ima onih maio tisočev Slovencev, ki Žirijo v mestu samem (kakih — i' tisoč v j me*!n, k: -t»je KKUnm* prebivalcev),svojo bra-
p
O D I, J 8 T E K
i«
Umirajoče dete.
<> Bif-k iz mat« »rineira dnevnika. Slovaški spisala Helena Soltysova. PosL Podravski. I »a bi na.- ubranil pogina, je on, nelteški, vzel na--" {»ezo pozemeij-kega življenja. Pri--ei e razpihovat v nas iskro l>ožjega duha, da ne bi zamrla v tvarini ter mi ne prišli ob dedš'ino božjo. Potem je s terpljenjem in svoj.* smrtjo zapečatil ljul>ezen božjo, katero nam ;e kazal vse svoje življenje. Na to je od mrtvih vstal ter premagal smrt, nam bednim v to!ažl*»! Nam tako bednim in malim, da smo komaj zmožni zahvaliti ga za to.
Sprejmi, pr< - m Te, občutke vroče hvaležnosti, s katero zrem gori k Tebi,jasnemu. Spoznal si me za vredno svoje dobrote, torej J*»glej tudi na mojo hvaležnost. Znaj, da se Ti izročam z vso dušo svojo !
Dne 15u maja Žalostna je ta promena. ko iina človek namesto otroka samo grol>ček na pokopal i-šču. Poprej povsod, a sedaj pa nikjer sledi delovanja inoje Koženke: povsod je tiho jki po njej — tudi ta grobček je nem. Ko je napočila pomlad, se je pokril z zelenjem, da
tovščino. Tudi Italijani, ki delajo po raznih nemških mestih, imajo več takih bratovščini. Razlika sestoji v tem, da Italijani ne mislijo v takih slučajih na politiko, medtem ko se mora to reči o znanih slovenskih načelnikih, kateri, zlorabljajoči dobrodušnost Tržačanov, silijo na vse načine svoje v resnici dobre so-rojake v to, da pozabljajo pravila uljudnosti v mestu, kjer neizmerna večina noče postati slovenska, temveč želi ostati italijanska«.
Nekoliko spodaj pa omenja isti list: »Mi vemo, da je ljudstvo vedno dobro in radi tega tudi slovenske služkinje in slovenski delavci ne prihajajo v Trst uganjat jnilitike, temveč služit si krtih, želeei dobiti si službe pri laških gospodarjih. Znani podpihovalci pa bi radi napravili i? vsake dekle besno a»;ita-torieo in radi tega razvijajo oni tudi v naših cerkvah tako agitacijo, ki utruja vsako pošteno dušo. In gorjč, ako jih eerkvena oblast ne zadovoljuje: t a k o j pretijo z razko'1-n i š t v o m ali z menjanjem obreda ! To so žalostni odnošaji, v katerih se nahajamo, in boli nas misel, da se v Trstu ne more več vršiti v miru nobena cerkvena slavnost. »Edinost«, njeni odvetniki in kateri slovenski duhovnik (poznajo ga itak že vsi) razvili so o priliki procesije S. K. T. tako agitacijo, da se ni treba čuditi, ako je bilo tržaško
prebivastvo i n d i g n i r a n o«.
* *
*
Cifutski »Piccolo« je imel sto razlogov, da je s slastjo ponatisnil ta izvajanja. Navedeni članek v >Amico« je klasičen dokument ne le po svoji vsebini, ampak tudi po dejstvu, da so ga spisali duhovniki. To je m »ment, ki zahteva od nas, ki nam veleva, da fja zabeležimo in mi bi ne bi vršili svoje dolžnosti kakor narodno trlasilo, ako ne bi dali odgovora na Ta dokument: naravnost, odkrito in brez vsacega obzira. Ako gg. sami tirajo poslanstvo svoje z one višine, na katero je je postavil Krist, potem naj ne zahtevajo od nas nikakih obzirnosti. Tu bijemo mi boj za ekzisteueo, naši nasprotniki boj za našo smrt. Takov boj je hud, je viharen. Mi vemo in se zavedamo, kaj in koliko je tu v igri za narod naš. In to, kar je v igri, je— vse! Možje okolo »Amica« si morejo torej sami misliti, kakova čutstva nam plamte v duši do njih, ki so se v takem boju postavili v vrsto naših nasprotnikov! Wdo naj tudi, da njihove grožnje s tožbami ne naprav-ljajo v nas nobenega druzega etekta, nego da obžalovanje na tem, tla so sploh možni taki
ne izgleda več tako žalostno. Kadar zahajam na dvorišče, obračam svoj pogled proti njemu. Dvoje velikih dreves dela mojemu razgledu napotie. Po zimi so gole veje njune žalostno uplivale ua-ine, sedaj pa so se pokrile z zelenjem. Ali je nemara tudi moja žalost že ; dobila jasnejšo podobo ? Skoro bi si mislila, da po istem načinu se dajata »1 ruži ti žalost in jasnota. Moja žalost sicer traja še nepre-' sta no, toda ne premaguje me več izklj učljivo, marveč dopušča prostor tudi drugim mislim in zanimivostim. Resnica, da tudi o teh se ona skriva v ozadju v temi, toda ta tema že ni več nepredorna, marveč jo čimdalje pogosteje prešinja luč tolažbe. Seveda, da me tudi sedaj vsaka neznatna stvarca zbada v srce ter mi šej>eta: »Imela si ljubo, dobro, vrlo dete a sedaj ga nimaš več — zgubljeno je za zmerom !« Toda takoj na to mi pravi drugi glas: »Ni ti zgubljeno — imaš je ! Le za sedanjost ti bo manjkalo, toda za večnost ga imaš.« — In jaz p<»slušam ta }>oslednji glas.
Resnica, da ne mineva dan, da se ne bi s}M»mnila bledega, shujšanega lička mojega pokojnega deteta, kako je zrla s svoje postelje na-me s svojimi resnimi očmi ; ta bolestna slika se mi je vtisnila v spomin za vse živ-
dubovniki, ki tako pišejo, kakor piše »Amico«, postaja v nas še intenzivneje. Druzega etekta ne napravljajo njihove grožnje s tožbami absolutno nobenega. Oni nas morejo tirati pred tržaške ]>orotnike, svoje politiške somišljenike, mi pa hočemo tirati njih pred neko drugo sodišče, ki sicer ne pošilja ljndij v zapore, čegar obsodbe so pa huje in — uničevalne.
Torej, le tožite, le korajžo! Mi pa radi tega ne spremenimo ni pičice na odgovoru, ki smo ga napisali na zgornja izvajanja v »Amico*.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 25. junija 1901.
Deželni zbori. Istrski. Ker so nekateri dunajski, vladi pristopni listi zatrjali. <la vlada ni nikdar mislila na sklicanje deželnega zbora v Poreč, navaja današnji »Piccolo« odgovore, ki jih je bil svojedobno prejel o tej stvari od italijanskih poslancev z Dunaju in p«* katerih tenorju je vlada jasno obljubila Italijanom, da skliče deželni zbor v Poreč. Laški list primerja postopanje vlade z otroci, ki, storivši kako porednost, se zatekajo od jedne laži k drugi. Konečna sen-tenca tržaškega lista pa je ta : med Bade-nijem, ki je falzificiral besedo vla larjevo — . in Korberjem slabega spomina je bil grof Thun, ki je bil tisti dobri prijatelj, kateremu se imajo zahvaliti za hrvatski gimnazij v Pazinu, še vedno dober mož . . . Brr !
Dalmatinski. Zastopnik vlade je odgovoril na interpelacijo posl. Biankioija glede klavzule o carini na italijanska vina, da je namestništvo obvestilo osrednjo vlado o šk odi, ki jo dalmatinska vina trpe vsled klavzule in je predložilo istej tudi sklepe deželnega zbora. Zastopnik vlade je zagotovil vnovič, da vlada o obnovljenju trgovinske pogodbe stori vse možno v varstvo interesov dalmatinskih produeentov.
T i r o l s k i. Posl. Lanzi se je v svoji interpelaciji pritoževal, češ, da je c. k. veterinar premalo obziren glede živine iz Italije, ki prihaja na avstrijska tla terda domačim pastirjem delajo sitnosti, ko se vračajo z živino s pašnikov na Italijanskem.
Moravski. Podi. Lukš in tovariši so predlagali, da je pozvati vlado, naj predloži zakon proti kupčiji na termine.
Gorenj e-~A v s t r i j s k i. Mej došlimi spisi je prošnja kmetijske družbe, tla se kupčija na termine prepove.
G a l i š k i. Posl. Olesznicki je zahteval, naj se v Lvovu zasnuje malorusko vseučilišče, ali pa vsaj maloruske stolice na lvov-skem vseučilišču. Ta predlog so izročili šolskemu odseku.
Nemški agent provocateur! »Agenta provocateurs' pravijo Francozi takim ljudem, ki so v službi policije, a si znajo pridobivati zaupanje politiško sumljivih oseb, iz katerih izvabljajo priznavanja in jih zavajajo v kažnjiva d ej« nj a, da jih potem ovajajo in spravljajo v nesrečo. Nekak tak agent provocateur ; pangermanskega gibanja je — kakor kaže — j tudi tisti bivši ogerski ministerijalni podtajnik i Rimler. Navidezno ruje grozno proti trozvezir ; obleta vse one, o katerih je znano, tla niso prijatelji te politiške zveze, in sploh vzbuja domnevanje kakor da je hud sovražnik Nemčije in v najintimnejih zvezah z francozkimi državniki. Po brošuri, ki jo je ravnokar izdal, pa nastaja sum, da je plačan od Nemčije in da se ga le-ta poslužuje, da je obveščena, kako mislijo in kaj namerjajo njeni sovražniki. Rimler se je usiljeval na vse strani: znanemu madjarskemu politiku in sovražni ku trozveze, Gabrijelu l 'gronu, baronu Riegru. francoskemu ministru za vnanje stvari, raznim ruskim generalom in diplomatom. Tako je izvedel marsikaj in tudi položil v zadnjo svojo brošuro z očevidnim namenom, da bi dotične osebe, Nemčiji neljube, kompromitiral. Zlasti je z zadnjo svojo brošuro hotel zadeti barona Riegra in pa Ugrona. Prvega hoče kompromitirati z včeraj omenjenim pismom, drugega pa s tem, da pripoveduje, kako je (Ugron) na njegovo (Rimlerjevo) posredovanje potoval v Pariz, kako se je tam pogajal z ministrom za vnanje stvari, kako je prosil denarja za volitve na Ogerskem..... Kaj se je hotelo doseči s tem, priznava n. pr. »Neue Fr. Presse« čisto odkrito, ko vsklika : »Nekoliko razgrnene so sedaj niti, ki naj bi se združile v mrežo proti Nemcem v Avstriji, proti liberalni večini na O g e r s k em in proti politiki trozveze«. Namen je torej ta, da bi »liberalne« Madjare prestrašili in jih še bolj pognali v mreže avstrijskih Nemcev in s tem v politiko zveze z Nemčijo in v skrajnih posledicah : v službo p a n g e r m a n-s k e ideje!!
Posl. Ugron je objavil v »Neue 1'reie Presse« daljšo izjavo, v kateri dokazuje, da Rimler ali izmišlja dogodke in stvari, ali pa jih opisuje napačno. Tudi direktno falzifika-cijo pisem *nu očita. Sploh da je ta Rimler zgubljena ekzistenca, v desperatnem položaju,
ljenje. Toda seduj se že pogosteje radujem njene podobe, kakoršna je bila še zdrava. Isto žalno razkošje tudi čutim, ko si predočujem svojo Boženko otl njene mladosti v vseh fazah mladostnega njenega življenja in duševnega razvoja. Koliko krasnih potez smo zapazili v njenem značaju od njene rane mladosti ! Naštevati vse to, zdelo bi se marsikomu neskromno. Dovolj bodi tega, da povem, da se je odločno nagibala k vsakemu dobremu ter se odstranjala od zlega. Vrhu
1 tega se je odlikovala že z izredno in čudo-: vito nadarjenostjo ter ljubila resnico nad vse. j Ona se v ničemer ni kazala površne, marveč i se je povsem vdala svoji stvari, ne meneča ! se za vnanje mnenje. Večkrat smo začudeni ostrmeli nad njo, gledali drug druzega ter se povpraševali : kje se neki jemlje to v tem otroku ? Kajti ona je jasno razumevala mnoge reči, o katerih imajo drugi otroci komaj slabe j»ojme. V njej je prihajalo to nekako samo od sebe. Mogoče, da je bilo to neprirojeno, kakor znamenje, da ona ni od tega sveta,
Nočem zamolčati, da je imela tudi svoje hibice, toda za kolikor so njene dobre lastnosti bile zakoreninjene v globel duše, za toliko so njene hibice čepele na samem površju ter
se urno spreminjale, ali povsem izgubljale. Te je niso omadeževale.
Ko bi ne imela vere, morala bi obupati nad izgubo takšnega bitja. Kleti bi morala usodo, tla mi je dala takšno »lete in, pokaži vši mi sijajne njega lastnosti, mi ga urno odvzela, kakor bi mi nalašč hotela pokazati svojo hudomušnost. Ne, ne kolnem, marveč vdano hvalim Boga, da mi je da! dete, bodi tudi le za kratek čas ter mi ga zopet odvzel. Jaz vem, da ono ni poginilo, marveč dospelo k poveličanju. Vem, da vrle lastnosti, ki so bile spojene v njega zali duši, se še dalje razvijajo ter delujejo pod roko Onega, od katerega so pošle — Boga Stvarnika samega. Niti ne razglabljam dalje, čemu mi ga ni pustil in kakšne druge namene ima žnjim — za to je človeška pamet preslaba. Dovolj mi je tega, da je Bog tako ukrenil z nami, ker verujem vanj ter se z brezpogojnim zaupanjem izročam v njegovo sveto voljo. Dokler tu živim, smatram že zgolj spomin na to moje vrlo dete za bogatstvo.
Zaključujč si še iz polne duše ponavljam tu besede jednega izmed odličnih svojih veroučiteljev, s katerimi se je poslovil od nas. On nam je dejal :
ki e spofcoiien za vse. Sicer pa priznava l~gr<ui odkrito, da je bil vsikdar prijatelj Krsn^ifuv, k e r v i ii i v nemški sili ■ eraraoBt za Ogrsko, a v Franciji potrebno protitežje tej nevarnosti- Konečno izjavlja lojalno, da je storil dve j>ogrešk; : daje Kt4»pii v doti ko z Rimleijem. ne da bi ga bil ; k »znal, in da se mu njegov načrt ni posrečil. (Hotel je bil namreč v Budimpešti ustanoviti veliko banko \* |HH»oČjo francoskega denaija|, katere dohodki naj bi služili za orgainza-eijo njegove stranke )
Ti dogodki s«> neizmerno poučni. Na tcrn slepi '-u Rimlerju vidimo, kakov in Kolik je arzena i, iz katerega pangermansko gibanje jemlje -voje orodje. To gibanje ima povsodi razvlečene svoje niti. povsod i svoje zaupnik«-: očitnih, kričečih, tihih, zavratnih, govornikov na shodih, med diplomati, in tajnil
Angležko in Francijo, katera nasprotja dobivajo vedno ostrejši značaj. V Evropi, pravi »Hrvatska«, se vedno bolj razširja mene nje, da je v oj na m e «1 Francijo i n A n -tr I i j o neizogibna in misli se, <1 a bi A n g 1 i j a v t e j vojni podlegla. Na Francozkem pišejo o tej stvari že novine in govori se o tem, kakor o dogodku, ki pride čim prej. Anglija in Francija sti v dotiki, oziroma v sporu, po vsej Afriki, v Siarau in na Kitajskem. Govori se, da je ni vlasti, katera I>i si ** sedanjem času upala vzeti nase odgovornost velike vojne. Angležka in Francozka pa se nasprotno moreti bojevati, ker jima ni treba, da bi spravljali na noge toliko milijonov vojakov, kakor bi morale Kuska, Nemška, Avstrija in Italija, ako bi se bojevale med seboj. Vojni prihranek na
izjemami — institucija, katero bo jako lahko
pogrešati in ki je skoraj brez vsake važnosti,
se pa oba okrajna načelnika, skrčena sedaj v resnici na jed nega, zlasti pa, odkar je vlada potegnila na-se državno policijo, vidita mesto element točnejega razvijanja opravil okolice,
le zavora, ki je v resnici ovirala potrebno delovanje magistrata in ki ni nimalo preskrbovala administrirancem (prebivalstvu) zgornje okolice tiste efekte, ki jih zahtevajo različne potrebe in napredujoči čas.«
Tako priznava slednjič mestna delegacija sama, in daje s tem, nehotć sijajno zadoščenje vsem onim, ki so kedaj kaj trpeli radi tega, ker so o capovillah in okrajnih načelnikih sodili tako, kakor sodi sedaj ista mestna delegacija . . . . !
Tu naj omenimo, kako nizko in podlo se o tem vprašanju vede list »Gazzettino«. Vzlic dejstvom, vzlic pri poznanju mestne de-
francozki banki je tak, da se Franciji ni
agentov, k. »i na nepošten način umejo pri-I !>*ti, da bi v *llfljlll vojne ostala brez de-_ dobivati zaupanje p lenih ljudij, katero ,K) j »arja. Proti temu pa je bila Anglija v po- j legacije o nevrednosti te .nst.tuc.je, vzlic tem z oral.ljajo ' na škodo njih, ki so jim četku južnoai'ričanske vojne v velikih stiskah pri poznanju od večine mestnega sveta, tla je
radi pomanjkanja zlata. Ako bi med Anglijo i reforma uprave neizogibno potrebna: vzlic Ta Kiinler jc tip velik..nemških a gen ts i in Francijo prišlo do jedne jedinstvene po- vsemu temu poživlja rečeni brezvestni list pr v ateurs ! Gg. baron Rieger in Ugron vesta morske bitke, mogla bi Anglija zmagati; do mestni svet, naj n i »a r ne izvede te sedaj to najbolje.	%	take bitke pa ne pride, ker se jej bo Fran- reforme! Samo tega ne vemo, ali naj bi
Razdor v socijalno-demokratični <+)» izogibala in ker bi Anglija svoje bro- bolj strmeli na drznosti tega nasveta ali pa stranki na Nemškem. Rerolinski časopisi <lovje razpršila v blokiranju francozkih luk; na cinizmu, s katerim navaja razlog za svoj poročajo o govoru voditelja socijalno-demo- tem pa bi blokiranje malo škodovalo, ker nasvet. Razlog mu je namreč ta, ker je krančne stranke na Nemškem, Singerja, ka- Francija pridno zalaga . svoje najoddaljenejše dr. Rvbar povedal, da prebival-teri govor je imel na nekem shodu in v ka- kolonije, da iste lahko pretrpe tudi tri -'stro nujno želi reforme!! Po taki ter«-m je razpravljal o obeli nasprotnih strujah do štiriletno blokiranje. Jedino v Sre ložem-j izjavi zastaja človeku sapa!! Ali so ti ljudje
v stranki, le neznatna manj
iki. 1/. njegovih izvajanj je sklepati, da	*kem morju bi moglo priti do jedne velike	res že popolnoma znoreli. Torej zato, ker si
iatna manjšina ostane na strani Sin-	bitke; a tu imajo Francozi superijoriteto nad	ljudstvo želi reforme in ker bi bili isti, ka-
geria, ;n drugič, da tudi socijalnodemokra-	Angleži. Mesto jedne velike |bitke dogajali	terim je uprava namenjena, zadovoljnji z
tična stranka ni sestavljena iz tako bomoge-	bi se pogosti spopadi med posamičnimi bro-	nasvetovano reformo: zato m smeti izvesti te
priprostimi ali normalnimi
mh elementov, kakor vedno zatrjujejo njeni	dovi : a skušnja uči, da je v takih spopadih	reforme ! !
voditelji. Singer je namreč rekel, da je bolj	Francija močnejša. Vsa vojna bila bi prete-	Ljudje
; a« io v oljen, ako na njegovi strani ostane le	™o merkantilne naravi; to pa na največjo	možgani so bili vsikdar tega menenja, daje
majhna ali toliko bolj kompaktna in jedna-	škodo Anglije, katere trgovina in obrt bi	uprava namenjena ljudstvu, da je radi Ijud-
komisleča stranka, nego da ima za seboj	propadli. To so seveda le ugibanja, a treba	stva tu, da mora biti torej prikrojena priveli k Konglomerat, sestavljen iz najrazličnej-	jih zabeležiti, ker podajajo značaj	momenta	merno potrebam in željam ljudstva, sedaj pa ših frakcij. Tudi socijalnodemokratične stranke	in ker so termometer razpoloženja	duhov v	moramo čuti od brutalnih -- 1 se je prijela moderna bolezen vseh drugih	Evropi.	hujskačev, da našim okolica
Tržaške vesti.
strank : cepljenje v razne strančice in frakcije. To >o pa med socijalisti največ zakrivili oni absolutistični demagogi, ki teptajo
vsa načela zdravega liberalizma ter mislijo,	Osebna vest. Načelnik tuk. postaje južne
da n, vzeli v zakup vse socijalno gibanje in	železB;ce gospo<i Friderik M a h o r č i č, je
ki izrekajo svoj anathema nad vsakim pri-	imenovan vi§ira inspektorjem. Čestitamo,
s ta še m lastne strake, ki se ne pokori brez-	pa je nj j<4 nj » Sedaj še le dozna-
pogojno njihovim poveljem !	jemo o nekem dogodku, katerega so laški
Razdor v liberalni stranki na	Usti, bržkone iz vzrokov oportun tosti, popol-Angleškem
lil»eralne Rannerma
južni Afriki in njiju zahteve, naj se južno- tivov iz cesarske himne
brutalnih in brezvestnih nom ni smeti da-jati uprave, ki bi bila njim po misli ! ! Suho in kruto je torej rečeno tu: da nočejo, da bi prišli mirueji odnošaji, da nočejo, da bi ljudje živeli v miru in da hočejo nezadovoljnost, ki je vir bojem!! In ti ljudje so še tako imper-tinentni, da nam, ki se boriino le za pravo našega ljudstva — ne da bi hoteli Italijanom kratiti ni mrvico njihovega prava — očitajo, tla rušimo mir, da smo krivi, da so odnošaji
:.uui v uuciaiui euttun.1 na.	listi, orzKOne IZ vzr0K0\ oinirmui:o»ii, , . ^ . ,
t ,- i	, • -i meti okolico in mestom neprestani* napeti....!
tem. .Nastop voditeljev anglezke	norna notaiili. Nedavno temu je vojaška , . 1 . .
IT . ,, ...	, . . „ , . . »Gazzettino« je povedal s svojo najnovejo
stranke Harcourta in < ampbell-	«r,,dba svirala v Boschettu. \ jedni tocek. ki .. . . .... ....
, ....	6 , , i- hujskaeijo, da on tn somišljeniki niso se za-
iiinu proti nadaljevanju vojne v	HO 1>;Je na programu, ie bilo tudi par mo- , .. . . . .. , A , . .
....... ...	' * J ... dovolim s tem, da našemu ljudstvu odrekajo
iki in njim zahteve, naj se južno-	tivov iz cesarske himne. Ko so zazvenelt ti J
. ... .	, ¥ . v . - vsako eLisko pravo, ampak da mu ne privo-
ain-kima republikama prizna samostojnost,	motivi je del občinstva začel žvižgati. Godba
ščajo niti telesnega kruha....! In tudi to je dragoceno pri poznanje! Da bi le iz tega irre-dentarskega pripoznanja vsem našim ljudem prišlo tudi — pametno spoznanje ! !
Jaj. jaj. jaj 1! Takega pa še — ne T1
povzročile so razdor v liberalni stranki, ka-	je prenehala takoj in odšla- Po nasvetu od
teremu utegne slediti popolna ločitev obeh	kake dobrohotne jim strani je šlo baje par
Kr i Imj»erijaiistični liberalci, pod vodstvom	gospodov naslednjega dne celo opravičevat
A-Muiia. nastopili, kakor znano, proti za-	občinstvo, češ, da tisto neumnost je napravilo
htevam < 'ampbeli-Rannerraanna in Harcourta	ie .)ar nerazsodnih fantalinov* . . .! Ti ljubi	*'«M* J°4? J*»J • •
, .	. i -	, .	,	, - •	Tak malheur na se jim še ni dogodil. Mestni
ter > piot! temu. da hi se hurskima repu-	l»otr	]e l>d<» za ca*a, ko je pokojni l»e-	1	J	°
...	.	, .	. .	. ,	,	.. i.	magistrat vrača — kakor smo povedali vee-
.»likama priznala neodvisnost. Imperijalisti	j,retin služil — pod svojim adlatusom w	1
... t n o	"i ^ •	' ..... .	• i	raj — slovenske prošnje za podeljenje <lo-
za h te vej o, na| t anipl>ell-Hannermani» odstopi	R i n aldi r. i	in tudi pozneje, celo me- J	1	...	. ,, ,
.	, . . . ,	.	, _. .	, • i • movinske pravice in utemeljuje svoj odlok s
od v«ivvj liberalne stranke in naj se isto	tanje bomb »(iassenbubereien«, zaKaj ne bi	1
»» ...... i i• i	J ...	i- tem, tla ne ume jezika, v katerem so pi-
izr<>." zopet Kost-I>eryju. .NmIijo, da se lihe-	i\ -rassenbubi tudi maio žvižganja jemau
ra na >tranka radi tega razcepi na dva dela. Iia svoja pleča . . . !
I m peri aii sti se bržkone pridružijo konserva-	Sicer pa: ni je, pa je ni — irredente v	Med tolikimi drugimi vrnjenimi prošnjami
tivcem: Campbell-Bannennann pa posebno Trstu! Kaj pravite, a, ekscelenea grof Fran v5eraJ Ustavili gosp. K. J. vse dokumente, računa na irske nacijonaliste.	Coronini ?! Ali pa je morda vaš prijatelj, vložene <lne 20. februvarija t. 1. in pa
Angležka in Francija Sobotna ekscelenea baron Rinaldini, bolje obveščen °J	~ traven istih tudi laški prevod
.Hrvatska«, govoreča v uvodnem članku o „ tem?!	od tine	tebruvarja, podpisan po prela-
vnanji polit ki, bavi se tudi z nasprotji med	Drasoeeno priznanje. Mi smo povdar- gatelju ! ! Xi-li to — smola?! I ruiti, tla ne
_______ _________ jali že, kako so naši mestni očetje — pod "mejo jezika, a o b enem dostavljati
Nor-etn vara tajiti, da je tudi moja vera težo dejstev in nevspehov -- došli do one [avtentičen prevod slovenskih bila i/, početka medla — da so tudi moje točke, ko niso mogli več drugače, nego da|dokum«^tov (prevod poskrbljen na istem mišljenje večkrat kaliii mučni dvomi: toda z so pripoznali: grešili smo! I>a so pripoznali, magistratu). novim najMjri duha sem se vsikdar povspel da slabo upravljajo našo <jkolico. Ali na<l na višino zaupanja v večno istino (resnieo) vse zanimivo je. kako ojstro sodbo in oi>-b../;e	in Kristovih obljub! A po tej sodbo so sami izrekli ravno o tisti instituciji,
svoji veri verujem, da. zazrši na kakoršen- ki jiin je bila uprav k srcu prirastla, ki jim koli način ondi svoje drage, ki s<» šli pred je bila nekak noli me tangere in potom katere men.ii, zagledam tudi vas drage zaklade so našim okoličanom dajali občutiti svojo svoje duše. kateri pridete za menoj: ker oblast. Proti možem, oziroma proti o v a d-verujem v Boga! ter ne verjamem, da bam teh mož ni bilo rekurza. Xjim je šla bi ta n-miIjeni B..g po svoji najv šji |m»|m»1- brezpogojna vera, njih beseda je delala na nosu, rnii'»ti, ljnl>ezrii. ki nam jih kaže v tem magistratu le}K» in grdo vreme za nase oko-/ v »>ni ; t;i.. -Javn > n ču.l<>vito — da Si ta ličane. Njihova zlohotna beseda je pomenjala nost« v -Delavsko podporno društvo«! Mali z:m< irel zve/o rias;li src- in naših duš. že sodbo in — globo, ali pa drugačne per- gistratnim slugom, ki žalijo stranke, dostav-biatr -iovijeno po njem, ugonobiti na veke.« sekueije. Našim okoličanom ne treba praviti. Ijajoči jim gori omenjene vrnjene prošnje, pa T iko ie ir -v .ril moj duhovni oče iz glo- na katero institucijo mislimo. Ta institucija svetujemo, naj pazijo, da ne vdobe »zasluže-bine -teira j^epričanja ter tudi umrl v tej so naši dragi, ljubi eapoville . . .	nega« plačila in to še prej, nego mislijo
veri. Tudi jaz živim v njej ter hočem umreti	Ozirom na označeno dosedanjo veljav- sami ! !
nost teh mož na našem magistratu, mora v vi-	Nekoliko več reda! Pritožba iz ob-
soki meri zanimati vsakogar, kako na istem eilistva. Pišejo nam : Večkrat že smo mislili magistratu sedaj sodijo o teh možeh. V poročilu, ki je spremljalo predloge mestne delegacije za reformo uprave v zgornji okolici, je tudi ta le odstavek :
»Tu je umestno, da omenimo, da. ako so eapoville z jedne strani — z jako redkimi
Urezali ste se, gospod Artico in comp. bella — seveda — nehotč! ! Komedija je odkrita, ki jo tirajo celo tedaj, ko bi morali biti najresneji : reševaje uloge svojih lastnih občanov. No, še enkrat obljubljamo, da bo storjeno vse možno, da se ta komedija izjalovi. Ob enem in ravno v ta namen vabimo vse naše ljudi, ki so prtjeli, ali ki še le prejmejo vrnjene prošnje, naj jih prinesejo nemudoma uradniku političnega društva »Kdi-
v njej.
B tr blagoslovi ter oskrbuj moje drage, ki so sli pred menoj. A ti, drago dete, pr«>-slav ena dušica, razvijaj se še tam dokaj slavnej-e, nego si za|»očelu tu! Naj»oči čas, ko se zoj»et združimo — |x»tem pa se Uirao vsi skupaj veselili vso večnost !
Zvršetek.f
spregovoriti besedo o redu, oziroma neredu, ki vlada na vseh veselicah, prirejenih na vrtu naše šole pri sv. Jakobu. Lepo je, da razna društva puščajo manjše in — veče otroke na veselice, ne da bi zahtevala od njih vstopnino, ali lepo ni, da ti otroci kriče in raz-
sajajo po vrtu tako, da ni slišati — grome-čega boga! Kako veselje more imeti pevec ko nastopa v takem vrišču, in kako zabavo, imajo oni, ki so prišli na vrt, da bi slišali
—	petje, a morajo poslušati — tt pitje i!
Poreče kdo, da se tu otroci uee spoznavati in ljubiti svojo narodnost ! Zalibog, da se tu dogaja narobe! Večina takih otrok mladičev in mladenk, govore med raznimi zabavami — laški!!! Kakor bi pa ne zadostovalo to — spuščajo na vrt tudi razne «še-šolote>, ki prihajajo tja, ne z namenom, da bi se zabavale, ?.rapak z namenom, tla zabavljajo in — odnašajo kako čašo! Mi nismo i načelno proti dovajanju otrok na vrt, želimo i pa, naj se to omeji le na take otroke, ki so ! došli s stariši; od starišev pa zahtevamo, naj pazijo na svoje otroke in naj jim ne puščajo uganjati kravate in kvariti zabavo onim, ki ; so plačali vstopnino!
Prosimo torej nekoliko več re lu v imenu svojem, ki želimo uživati na naših veselicah ter >e naslajati na naši pesmi, in tudi v imenu ugleda naših javnih prireditev. X:iše javne zabave so v Trstu ob sedanjih razmerah nekake in jedine narodne reprezentaeij-ske prilike, tem več je nas vseh, posebno pa gg. prirejevateljev dolžnost, da pazijo skrbno, da si ob takih prilikah delamo — Čast! l'o takem bo menda sleherni umel dobri namen, ki je odločal, ko smo se odločili, da pošljemo v svet to-le pritožbo, oziroma opomin.
(Slede podpisi.)
Razprava Mauroner-Steiigle. Včeraj ob uri zjutraj vršila se je sodna razprava v glasoviti aferi ge. E m e M a u r o n e r-<' :-berti proti njenemu bivšemu varuhu Leopoldu Mauronerju (po nesreči drž. poslancu na l)u naju) in gej. Stengle. Čitatelji vedo, da gre tu za stvar o vitaliciju. Predsedoval je svet. Dejak, sodnika sta bila Dukič in Diminicli.
Go. Kino Mauroner-(Jiberti je zastopal odvetn'kdr. Gregorin; Leopolda Mauioner odvetnik dr. Reiser, go. Stengle pa odvetnik dr. Daurant. Ga. Eima Mauroner-Giberti uložila je predlog, da se tožba razširi tudi na to, da se prekliče podaritev, katero je določila ona, da po njeni .- m rti pripade gej. Stengle. Zastopnika Leopolda Mauronerja in ge. Stengle sta se temu protivila. Sodni dvor pa je vsprejel ta predlog in se bo tudi o tej stvari razpravljalo. Govorili so dr. Gregorin, dr. Reiser 1*11 dr. Daurant. Na včerajšnji razpravi so bili zaslišani : Ema Mauroner-Giberti, Leopold Mauroner in Terezija Stengle, na kar so razpravo odložili na danes zjutraj.
Raseovicliev sin tepcu. »Ni bilo godu svatovšč" ne semnja, da tja bi ne bili vabili ga«. Res, ni ga skoraj nobenega važnejšega dogodka v pouliškem tržaškem žilvjenju, kjer govorijo svoj govor pesti palice in dežniki, tla ne bi bil zraven vsaj jeden tistih slavnih Rascovichevih sinov. .Tako bi si človek težko mogel predstavljati, kako je pridsinoči na južnem kolodvoru navstal pretep med socijalisti in laškimi liberalci, ki so se v jednom in istim vlaku pripeljali z nekega izleta, ako ne bi bilo zraven jednega Rascovicha, Ga-retto Rascovich. Ta je še potem ko stražarji pomirili pretepalce, pred kolodvorom in potem v kavarni »alla Stazione« izzival socijaliste, tako dolgo, da so ga slednjič ti prav pošteno naklestli tako, da je moral Garetto Rascovich pobegniti pod mizo, in potem, ali le vsled milosti socijalist«»v iz kavarne.
Težka nesreča. Sinoči je 63-letni voznik Ivan Milauc vodil voz, obložen ^ zaboji stekla tvrdke Pontelli. Jeden teh zabojev pa je zdrsnil z voza na tla in zlomil Milaucu desno nogo. Ponesrečenca so prenesli v bolnišnico.
Dražbe premičnin. V sredo, dne iti. i junija ob 10. ur; predpoludne se b<nlo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-| vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : | na Korzu št. 4, predmeti iz gume : v ulici Chiozza št. 55, hišna oprava; na trgu dolle Legna št. mobilije; na V rdeli štev. .'>14, hišna oprava; v ulici Nuova štev. 16, stroji.
Vremenski vestnik. Včeraj : toplom r ob 7. uri zjutraj	ob uri popoludne
9,S.8 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.5.
—	Danes plima ob 6.0 p red p. in ob 5.-3 pop.; oseka ob 11.3 predpoludne in ob —.— popoludne.
Za sodelovanje na slavnosti »Kola«
se je prijavilo še pevsko društvo »Slavec« iz Ricmanj, ki nastopi s P. H. Sattner-jeviin mešanim zborom »Vrbica«. Pevsko društvo
»Nabrežina« nastopi z A. Forsterjeviin možkira zUirom »Pjevajmo«.
Nov deležnik društva »Narodni doni
T Tf>tU«. l>ue 24. t. ra. je kot 12. deležnik z deležem 2»lO K. pristopil društvu »Narodni dom v Trstu« gospod Josip Muha, trgovec v Trstu.
I>a bi našel mnogo jHisnemjvaleev !
Vesti iz ostale Primorske.
> Italijansko po 1 i t i č n o d r u- 1 š t v o z a Istro lio imelo svoj oljčni zbor v dan 14. julija v Rovinju. P«nl. Rizzi ho j jjorooal o prestopil italijanskih f*oslan<*ev na j Dunaju v opozicijo. Srno res radovedni na delo g« -j «.da gigerla med italijanskimi |>o-
-	lanci.
X Raznoterosti iz Kopra. Iz Kopra nam pišejo :
Ozrite se malo v naše učiteljišče in jh>Io-/ili ste roko na l»olečo rano. To je dete naših Itoleein, dete nesrečnega zistema v Primorju, tistega zistema, ki ima — ali vsaj do danes je imel — ta jedini smoter, da ovira kulturelni in gos|>odarski razvoj slovanskega na celjenj a I<re in da ohranja anomalijo. da tretjina prebivalstva mikasti in tlači 2 treti ni, da imamo v Istri še sedaj, v XX. veku. duševnih in gospodarskih sužnjev in ,,a — p-stopačev, živečih o!> cento per cento !
Da, da, naše učiteljišče z vsemi od noša j i \a ... osebam: svojimi je priča, kakov je zi-stem v naši I^tri ! In j*>staja vedno slabše. Će pojde tako dalje še par let, l>o hrvatski in slovenski učiteljiščnik, ki ni padel, pravi fenomen. Ce [lojde t*ko dalje, bodo naši mladiči, ki so prišli na nesrečno misel, da se posvetijo i^iuu in težavnemu stanu učiteljskemu. r etiki, redki, ki ne ponesrečijo že -.red pragom v življenje. Ne more biti drugače ob takem učnem zistemu. Učni zistem na našem učiteljišču je znakom našega splošnega zistema: kakor je nesmiseln ta, tako —- nepedagogičen je oni prvi. Ce poslušaš ravnatelja, ko predava predmet svoj, toli težaven že sam na sebi, če poslušaš, kako lei»o vrsti -ieer res dovršene, ali dolge dolge nemške |>erij«>de, moraš b»ti mojster v nemškem jeziku, ako hočeš z razumom in vspehoin slediti predavanju. Naši mladiči pa so prišli naravnost s kmetov in niso do svojega vstopa na učiteljišče morda nikdar čuli ni iednega samega nemškega zvoka . ..Kako naj sedaj zmagujejo veletežav ni predmet, ako *nu ga tolmačijo v neumljivem jeziku?! In s tolik • težavo, ki jo morajo mladiči premagovati gledč predmetov in glede učnega jezika, je v kričečem nerazmerju strogost v k 1 a s i fi k o v a n j u. Jeli se more kdo še čuditi kričečim nevs|»ehom na našem učiteljišču, ;e li čudo, tla naši mladiči obupujejo in da že razmišljajo nekateri, da bi se rešili v /,ader i ! Ali kako, siromaki?! Kako brez vsake {»odpore ?! In take razmere v deželi, kakoršnja je Istra, v deželi s tako šolsko mizeriji«, v dežeii s tolikim pomanjkanjem učiteljev, v deželi, kjer tre!»a na šolskem jmjI 'u »toriti malone še — vse, kjer bi morali naj-Krimeje negovati učiteljski naraščaj, kjer bi morali paziti in gledati, da se ne izgubi
ni jedcu.....! Mladiči obupujejo, stariši so
v sKri>eh, sleherni prijatelj narodne presvete gleda z žalostjo na take razmere. Vse, vse je ozlovoljeno. Le jeden jedini ni. On je za-Jovo.jen. Kadar si ogleduje naše učiteljišče, to a v o j o ustvaritev, mu je stereotipna traza : Befriedigt mich vollkommen . . . !
Te dni smo imeli velike cerkvene slav-nosti, katere je |»oviševala navzočno t treh cerkvenih knezov, treh vladik : mitroj»olita-kardiuala r. G >ri»^e, škofa tržaško-koperskega in znanega dobrega prijatelja Slovanov istrskih, ki ob čajno rezidira v Poreču. Ne vemo,, di-li Vam je znano, da je naš tržaški vla- i dika mej temi slavnostni i precej nevarno obolel. No, po spretnosti Vašega dr. Frana Mandi do katerega iina vladika od nekdaj vse zaupanja, je bila kmalu odstranjena vsaka nevarno-t. Zanimati pa vas utegne govorica, ki se trdovratno širi po mestu — relata re-tero —, da je bil vzr »k tej nezgodi vladike strah radi nekega noenega dogo.lka pred stanovanjem vladike. Ljudje pa si še pečejo, da sti občinska in državna oblast v lef>em soglasju storili vse možno, da se je stvar j>omašila, potnečkala n pota j i la, ker jima seveda vendar ne bi bilo ljul>o ni jedni ni drugi, da bi se tudi ob taki priliki kompromitirala naša
—	kultura. Sploh je med obema rečenima oblastima vsikdar uprav idilično razmerje: zložni sti v žalosti in veselju ; zložni ob ra-
dostnih ;n kritičnih dneh. zložni v željah glede izida kakih volitev v kakem Pomjanu,
—	in potem se ni čuditi, ako sti bili zložni tudi ob naših cerkvenih slavnostih .... v skrbi za dobro ime — kulture!
Kakor Vam je znano, je naše staro pa-robrodno društvo, na katerem so interesi rani naši mogočneži, dobilo precej hudo konkurenco na vožnjah med Trstom in Koprom. Vse naše ljudstvo se je obrnilo na parni k novega podjetja, ker se tam vozijo hitreje in ceneje in ker postopajo žnjimi nekoliko bolj I h k — evropejski. Naši mogočneži, v skrbi za svoj interes in vide»"i, da jim teče voda v
—	parnik, so baje najeli sedaj par agitatorjev — ru d istimi baje tuli proslulega župana iz Pomjana — ki naj bi ljudstvo z lepimi — obljubami zvabljali zopet na parnike signorov. Naši kmetje in kmetice da se bodo na starih parnikih mogli voziti za naročnino le 2 gld. na mesec. Ker pa so naši ljudje še vsikdar, ko je navstala kaka konkurenca, slišali vse f>olno lepih obljub, ki se pa pozneje z neverjetno točnostjo — niso spolnjevale, bodo to pot menda nekoliko previdueji in se bodo raje vozili na parniku, kjer uživajo udobnost', nego pa na parnikih, kjer so jim — obljubujejo! K da : naši gospodje nimajo radi našega ljudstva, sovražijo njega jezik, je pitajo s ščavi, mu ra/.mečejo jerbase in vrče po parniku, mu — ob kakiii posebno slovesnih prilikah — celo groze s hladno ko-peijo, ali o njegovem denarju si mislijo, kakor praktični ljudje: noti olet! Ne, ta jim ne smrdi...!
Družbi sv. Cirila in Metoda so od
1. tlo 21. junija poslali prispevkov p. n. go spoda in korporacije: Upravništvo »Slov. Naroda« 135.81 K, uredništvo »Slovenca« 42 K, upravništvo »Domovine« 12 K, podružnica v Žalcu 40 K, podružnica za Slovenji Gradec dar duhovnikov pri konferenci v Starem trgu 12.40 K, posojilnica v Polho-« vem Gradcu 20 K, prof. dr. Svetina tiar povodom sv. maše na Rožniku za srečno maturo 20 K, kapi. K. Presker v Pišecah dar izletnikov s Sv. Gore pri Št. Petru na Štajerskem 4.2<> K, Fr. Konšek v Trojanah iz nabiralnika 0 K, učiteljica Iv. Velepič v Št. Petru na Krasu kazen 1.44 K, Ant. Mežan na Igu iz nabiralnika 2 K. — Pripomnja: Meseca maja je bilo dohodkov 1769.41 K,
I Aleksander Levi liiml
m
Prva in največja tovarna pohištva S	vseh vrst	fi2>/
►— Š
ZALOGE:	g
Piazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje! in Via Riborgo št. 21 gj
•t T R S T
TOVARNA:
Via Tesa. vogal Via Limitanea
I
—MOM
m
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Gene brez konkurence. sgj
ILDSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO gj Predmeti postavio se na parobrod
ali železnico franko. stroškov pa 2528.13 K ; od 1. do 21. junija
znašajo dohodki 295.85 K, brezdvombenih stroškov meseca junija pa bo 1662.50 K.
Blagaj n istvo družbe sv. Cir. in Metoda.
Slov. a kad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v četrtek 27. junija t. 1.
Štefan Cruciatti
ornamentalni kamnosek
v Trstu- via della Pieta št. 2"». i /.vršu je iz istrskega mramorja in kraškega
svoj IV, redni občni zbor. Dnevni red: L kamnJa vsakovrstna od najnavadnejšega tlo
.	. ..	a-, .	-ii	najlepšega in kompliciranega dela.
Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika br.	j i &	t
društva »Triglav«. Poročilo odborovo. 4. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne
Slučajnosti. 5. Zabavni del. Lokal: Budje-j	spomenike^
vieka pivnica, Alserstrasse 59. Začetek točno Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja ob S. uri zvečer. — Slovanski gostje dobro v različnih merah belega ali barvanega. došli !	Specijaliteta za pohištvo.
30.000 kron znaša glavni dobitek sreč- Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
kanja »Concordia«. Opozarjamo naše cenjeae tudj za }m(jl(Ve |m(ljrtj bele ali barvane.
čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepre- ., .	.. . „	i i
,	,	• •• 1firki	\ saka narocba so izvrši točno in po ugodni n
klicno dne Jo. jun'ia l,>01.	;	1
cenah.
Vesti iz Kranjske.
*	Odprt grob. V Ljubljani je umrl včeraj g. c. kr. notar Ivan Gogola po dolgi mučni bolezni. Iz »Naroda« posnemamo. da je pokojnik sam dobro vedel, da mu ni rešitve. Pokojnik je sicer intenzivno deloval v javnosti, ali je bil skromen i.i blag značaj ter ni silil v prve vrste. Ivan Gogola je bil predsednik notarske zbornice, upravni odbornik »Narodne tiskarne«, blagajnik društva »Pravnik«, podpredsednik mestne hranilnice ljubljanske in — seveda — člen mnogim drugim narodnim in humanitarnim podjetjem. Blag mu spomin.
*	B o g o s k r u n s t v o. V noči od 21. do 22. t. ra. so dosedaj neznani lopovi pokradli v cerkvi sv. Mihaela ob Nadanjem-selu vse cerkvene posode (monstranco, cibo-rij in dva kelih«) iz zakristije ia taberna-keljna. Cerkev so odprli z vetrihora, v ta-bernakelj so vlomili. Svete hostije so deloma pobrali, deloma po tleh pometali.
Po »Slovencu .
Vesti iz Štajerske.
— Izlet v Žalec in na Mrzlico Na praznik sv. Petra fin Pavla priredi Slovensko planinsko društvo izlet v Žalec, od koder poseti zanimivo jamo »Pekel«, ki jo o tej priliki podari lastnik gosp. Kač Slov. plan. društvu. Izletniki se odpeljejo z opolu-danskim brzovlakom v Celje, od tu se pa p.»peljejo z vozovi v bližnji Žalec. Drugo jutro v nedeljo 30. junija bo skupen izlet iz Žalca na Mrzlico, kjer ima Slov. plan. društvo svojo kočo. Iz Mrzlice se vrnejo kranjski izletniki na Hrastnik. Odbor vabi s tem na mnogoštevilno udeležbo s prošnjo, naj bi se udeleženci javili odboru Slov*, plan. društva vsaj do četrtka, di se poskrbi za vozove in prenočišča v Žalcu.
Brzojavna poročila
Turčija oporeka.
CARIGRAD 25. (B.) »Agence de Co-stantinople« povdarja da zanesljiva sporočila, došla turški vladi, nikakor ne potrjajo trditve o nasilstvih, tatvinah in sumaričnih ekseku-cijah, ki da so se dogodile v različnih krajih vilajeta Solun.
Gradnja železniške zveze s Trstom.
BAD G A STE IN 24. (B) Danes se je v navzočnosti 2000 oseb vršila ceremonija s prvo lopato za zgradenje železnice čez Ture.
DUNAJ 24. (B) Včeraj se je pri Spi-talu na Pvhrrnu vršila ceremonija s prvo lopato za predor pvhrrnski. Slavnosti se je udeležil sekcijski načelnik Wurml>.
Vojna v južni Afriki.
KAPSTADT 25. (B). Polkovnik Plicher operira vspešno na zapadu države Oranje. Neka leteča kolona je brez odpora zasela Bulfantlin in je ujela H Burov, ter je u[»le-nila mnt»go konj in volov.
S Krete.
CARIGRAD 25. (B). Visi ceremonijski mojster Ibrahim lieg je zastopnikom varstvenih vlasti Krete izrazil v imenu sultanovem zahvalo na tem, da se je na otoku ohranil status «|Uo.
Razne vesti.
Malce preveč blagoslova Povodom zad njega ljudskega štetja v Pragi je vzbudila veliko poz«»rn<»st popisna pola nekega T., ki ima 21 otrok. Krepka žena njegova ga je obdarila dvakrat s trojčki, šest k rat z dvojčki, torej so le trije otroci došli posamično na svet. Mati je v	oče v 51. letu. V isti
hiši živi še 6 bratov g. F.
Za gradnjo katoliške cerkve na Cetinju
je daroval papež 10.000 lir. Govori se, da je tudi kralj italijanski daroval jednako svoto, ali do sedaj ta ve^t še ni potrjena.
Nenavaden dogodek. — Čujte ! Čujte! V
Kielu so inioolo soboto ob navzočnosti cesarja Viljelma porinili v morje neko vojno ladijo, ne da bi bilo Njegovo veličanstvo držalo kakov govor !
Trgovina in promet.
Brzojavni in telefonski promet meseca maja 1901. — Xa c. kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca maja 1901 in sicer.
na P r i m orske m :
oddanih............ 55065
došli h............. 01429
tranzitujočih.......... 167965
vseh brzojavk 284459 od teh jih odpada na Trst sam:
oddanih............ oGS89
došlih............. 40285
tranzitujočih.......... 15475-»
vseh brzojavk 281927 na Kranjskem: ; oddanih............. 8993
i došlih ....	11585
.......
tranzitujočih.......... 17199
vseh brzojavk #7777 Tele l*o n s k i promet: \ interurbannem telefonskem prometu bilo je pogovorov v i*tej dobi:
v Trstu............. 2430
» Opatiji............ 537
» Pulju............. 151
» Ljubljani........... 272
\ lokalnem prometu govorilo se je:
» Trstu............320000 krat
»Pulju............ 6935 »
» Gorici............ 5425 »
» Opatiji............ 2763 »
» Ljubljani........... 21710 «
V Trstu, dne 19. junija 1901
Hiša na prodaj.
V ulici Muraglione št. 22 je na prodaj tMionaclstropna hiša s (> prostori pod jako ugodnimi pogoji. Podrobni pogoji se izvedo v zalogi olja dos. Gregorčiča v ulici Barriera vecchia sr. 4.
Stanovanje se odda
v Sv. Ivanu 336 s 24 avgustom ali 1. sept* t. I. v hiši dedičev Josipa G a spe r Si č-a. Cena 400 K. — Ponudbe L'. Frana Skap in, trgovcu v uliei S. Caterina 0.
Oznanilo.
Kdor želi piti deželno-znani t t' ra n iz Svetega pri Komnu iz kleti j I. Della Schiava, obrne naj se naravnost na imenovano tvrd ko, koja ga ima samo 25 lil po 04 stotink liter od 56 lit. naprej, franko kolodvor v Nabrežini, ali Tržaranotn franko na dom V>rez carine.
Tr/arani vdobijo uzorcc /a j»o-skušnjo pri g. L. Linassiju v ulici della Caserma st. 7 a drugim ga pošlje franko lastnik I. Della Beliia va v Svetem }>ri Komnu.
Podpisana priporoča svojo novo ustanovljeno postavno koncesijoni-rano
posredovalnico za službe.
Posredovalnica se nahaja na 1 tipskem tr<j;u (Piazza Lipsia) št. 4 in prevzema posredovanja na sltizbc vseh vrst.
Priporoča se udana
Josipina Jančič.
x
K K X X X X X X
f£ MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
fi	z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
g prvo slov. zaloio pohištva
y iz odlikovanih in svetovnoznanih to-y	varn v Solkanu in Gorici
* Antona Černigoj-a *
^^	Katera se nahaja	^^
y v Trstu, Via Piazza vecchia
(Rosario) št. 1. ^^ (na des,li slrani cerkve sv. Petra). ^p^ Konkurenca nemogoča, ker je blago ^ iz prve roke.	||
HHHHHHHHHHHHKHKU
Mala oznanila.
Pod tO rubriko prinašamo oznanila po najnižjifc
renah. Za enkratno inaercijo se plača po 1 nvr. u besedo: za večkratno insercijo pa se ceni primerno rni*a. l>lasi za vs«* leto za enkrat na teden stanejo po lo >r!'L ter w plačujejo v četrtletnih anti« ipatuih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloira likerjev v sodčih in buteljkah.
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstni!, vin in botrijk. Postrežba to<"na. cene zmerne.
Pekarne in slaščičarne.
PiazsrtU (tiacomo št. .1 (Corso lilijalka uli<-a RIIk r_ro 15 ima
vel k o pekarno in sladčičarno. Veti na zaloga vsako-vT-tnfh t.»rt. fcrokandov. konfctov, raznovrstnih sladčić ▼ kosili in t -katljicah, finih bi*kotov. različnih likerjev in viti v buteljkah za poroke, birme, krste in dnii.e slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan več- j krat pečen tin in navaden kruh »e razpošilja po pogodbi :.n u*.r<»čilu franko na dom in trgovcem v j razprodajo.
Ulica stadion -t. pe karna in sladričarna. Bve? kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejemh tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
\epmrorlji ve mrc/ier.
\§m±	f\ v Trstu, Piazza Negoaanti st 1
vllCa- U- priporoča slavnemu občinstu (»voje nepregorljive mrežice irettine) „Meteor" in vse dmtre priprave za plinovo luč ..Aner."
Ta slatina kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne rediine vrednos* zatorej
naj se zahteva povsod !e :
KAVA DRUŽBE SV.CI RILA IN METODA V LJUBLJANI
MAL POLOŽI DAR DO*MU
SgBPiPiALOGA PRI IV. JEBAČINU
■
Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.
H. Stibiel
Jak. Perhauc
S kGučekom sladkorja zavžijte po potrebi 20—40 kapljic
A. Thierryjevetra balzama sfc zeleno varstveno znamko -nuna- ::i na kovinskem zam;;Šku vtisnjeno tvrdko : in poslužujte se vedno le tejra balzama, koji ne le na zunanje ampak tudi v notranjem najboljše upliva in
koristi.	Edino pristno.	Vdohiva se v
lekarnah. Po posti malih ali »i velikih steklenic 4 K. Steklenico na po-kušnjo z navodilom uporabe in izkazom za'.ojr cfietra sveta pošilja po predplačilu 1 krone £0 stotink. — 1'ošiijatvc je naslavljati na lekarnarja A. Tiiierr.v-ja tovarna v Pregradi pri Kourateu (Ro-hitsch-Sanerbruiiu). Vdobiva se v lekarnah.
Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vodno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah.
Neštevilno priznaluih pisem je na razpolago in dohajajo vsaki dan izdelovalen.
Kavarne
Anton Šorii
pri poroča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki »ti shajali-či Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Osrlje i n drva.
v ulici dei Torro štev. li priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. k<.ka. trdega	itd. Svoji k svojim !
Muha Josip

Srečkanje
danes zvečer oli 8 uri.
V^-rfc-t*.' SJf ■ •
v Gorici, ulica Morelli št. 30. Sip- DELAVNICA
za uozlacB vanj e in dekoracije.
Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in družili predmetov po zelo nizkih cenah.
| M. U. Dr. Ani 2ahorsky |
priporoča svojo pomoč na porodih, a ho rti h	^
2 in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-	^
2 rednosti v perijodi, krvavenje, l»eli tok,	^
J® neredna lega maternice itd., kakor sploh	J
^	V var>li clii/viilb 1 mlc/n i	P
I
Crla-vni dobitek v vrednosti
KROM
v vseh slučajih bolezni. Oni i n uje ulica Carin t ia stv. S. od 11-11 in od 2-4.

Pohištvo.
Prva slovenska loga raznovrstnega
|x»L -tva lastnega izdelka. Sprejemam naroči** p.» načrtu. I>elo fino in trpežno. cene brez konkurence Za mnogobrojne nar<*čl>e s«* toplo priporoča svojim rofakom v m»—iu cn na deželi v smislu gesla _svoji k sv«. iru.~ Andrej .lug v Trstu ulica S. Lucia 12 tzadt-j c. kr. »leželne sod nije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnieo vsakovrstnega pohištva in popravljett <e istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosia. Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. Daniele st. 2.
Obuvala.
Podpisani priporoča toplo slav. slovenskemu ol«&natvu svoji zalogi \-ak«<. rstne<M obuvala /.a gospe, gospode in otroke : t— .'i<> za <;> . iv-ki stan, ki -e nahajati v ulici Rlborgo št. 25 in v Skednju iSčednii št. 388. ma glavni <-«-stiL Tu«li sprejemam vsakovrstne nmročbe po c,- 'i i ■ j * v e I _ in narod! Peter Rehar, čevljarski mojster.
Srečke „Cor.cordia'
po 1 krono.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 10- ttORICA - Vrtna ulica 10.
pripor« »ča
pristna bela in r-rna vina iz vipavskih. furlanskih, briskih. «ial-matinskili in i>terskih vinogradov.
Dostavlja na dom 111 razpošilja po že-'ezniei na vse kruje avstro-ogerske monarhije v sodih o<l .r»»> litrov naprej. Xa zahtevo ]>o-šilja tudi uzoree. Cene zmerne. Postrežba poštena.
] tri poročajo : .Josip Bolaffio. Maitdl <V C.o, Mereurio Triestino. Xeu-inana. Henrik Scliiit'maun. -Josip Zoldan.
Trst. — Piazza S. Giovauui st. (*». — Trst.
t
1 rgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. I^esene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali tudi brez gobe.
A. BUGH
Jak©b Ko:
-a T R S T
ulica ss. IVi artiri št. 16
nasproti Somando Marine.
IB^r T H (; O V I \ A
jestviu In kolonijalueira hluga. delikates in konserv.
Trst. — Via Kihorno 27. — Trst.
Zaloga mebljev, kovcekov, potnih torb j)0 cenah, da. se ni bati konkurence.
Nova pekarna in sSadčščarna
MATEJ PERITZ
TRST. — Via Giulia 1 A
TRST.
Konrad Jaeopich
trgovec z jfdilnim blagom v Trstu, 1'azza IiarrW-ra priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-cja j. navadnega n najtinej^'g'a olja. najtinejše te-j^t-niiie. natLdje moke. otrobov, žito. ovsa it<l. po j s; ko ni/kib « i ali Razjto^il ja nanu eno blago tudi na deželo na <let>elo in drobno. *Vniki franko.
Operater kurjih očes,
van sf«-eijalisi <iior<iani, ima svoj and»ulatorij Via >tadi<»L 'A. I. ki je fslprt od predp. do K pop <•:» rie.i^ljah -i praznikih <io 4. }s»p. Izvr-uje (Mlstra-nitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na p^bm način in brez nikakor-nih l»oletvin l ena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 'J kroni.
Nova čevljarnica ^isš VSi
ulica liiatia -t. •> \»'lika zaloga obuvala vsake vrste lastu* £3t iz<lelka zii uoške, Ženske in otroke. Blago, k*kor : ptsiphili. usnje in pripadki so iz najlH)|j«ih tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročl>o t«» meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se do-^otovi v ist^iii dnevu. tVne brez k^^ukurence. Kože v vseh 1 -arvah.
riolcSliniPCJ r'A :*"],r5tv'jItnje vsakovrstnih stro-UuldVIiiud t-,, motorjev na plin in brizgalnic vs< : -t. Ko\.i~ka <j.*lavuica. Alojzi] SchromecU &. C. v Tr>tu. ulica Belvedere št.
IVnlplati so zjistonj, ako vsakdo rabi .. Dura tor ~ ter žnjim 3 — 4 te<lne maže svoje p<nlpbte. kateri trajajo :» krat več m jih voda ne obrabi. Cena jedni ~katljici z navodilom vred 1 iu '1 kroni, lhirator" se prodaja v rni-rodilnicah, ^^M-cerii-kih prodaj alnicah, trgovinah z usuiem in obuvalom. Kjer se <ra ne vdobi. naroči naj se ga z 1 K "Jo -tot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in 1 »almacijo: J. Mi-cha]up v Trstu, ulica Kossetti št. 1 'J.
O
8
Ugodna prilika.
V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor
O
O
Izbor raznih vin in likerjev.
i Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem i najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi liaroebe za razpošiljanje.
Priporoča svoj .*> krat na dan zveži kruli, vsakovrstne najfinejše sl.ideice. nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in točna na dom.
R
a*
upi
za risanje.
NAOČNIKOV g
v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru \r. najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od novč. vi<e.
Naočniki so zSravnisko prcDpisani. @
Moderne lorinjeie vdelane v žel-vino kost. dalnogSedi za kopno, /;i po morju in trledalisee.
Termometri za mrzlico, barometri m povekševalne leće po ugodnih cenah.
Sprejemajo se poprave.
Na tukajšnji ob r t n o-nadaljevalni soli oddati je učiteljsko mesto za risanje in sicer v II. tečaju po o ure na teden za nauk o projekciji in v III. tečaju po o ure na teden za strokovno risanje za klesarje (kamnoseke.) Vseli l» ur se lahko izpolni v enem dnevu.
ZB podove 1 čna nagrada se določi po dogo-•	voru. Potnina se posebej jdača.
Prosilci naj svoje dokumentirane prošnje doposljejo pojnsaneinu odboru <lo 10. avirusta t. 1.
Xajbolju prevluku /u po<lov<»
je Femolendtov
v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejžno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 [H m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v plehasti škatlji.
Ces. in kralj.
priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
Šolski odbor obrtno - nadaljevalne šole za klesarje na Nabrežini.

♦ ■ ■ t ■T m m'-l ■ T ■ »4i
Durator.
trirovec / jedilnim blagom Via Giulia st. 7- — Podružnica: Via Torrente4.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najtineje^a. — Najfine'e testenine, po jako nizkih cenah, ter m<>ke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blap» tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri naj »obilnejšem delu in o zmernimi cenami.
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
železuati iiuio.
Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin na.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trsta. Piazza della Stazione it v. 3.
Postne pošiljatve s povzetjem.
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj. Schulerstrasse št. 2 1 j ^
Ustanovljena 1832.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna crnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
dne Ki. junija U)01.

teščilo (biks)
Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto
Julij Redersen
srna m
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov.
Trst. — Via del Tor rente st. 858-3. — Trst,
(Nasproti ,.IsoIa Chlozza.4*) Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati, modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice,, suspenzori, elektroLerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga,
j predmetov z i kirurgična zdravljenja, angležk: j»redmeti o l gumija in nepreraooljivih snovij.