Bogomil
Dragi Marijini otroci!
Naj vam povein par misli o »beli nedelji«. Tako se imenuje prva nedelja po Veliki noči. Sveti Avguštin je zapisal za to nedeljo: »Velikonočno slavlje se z današnjim praznikom konča in zato danes spremene novokrščenci svojo obleko; vendar tako, da svetlobela barva, ki se z obleko odloži, vedno v srcu ostane.«
K tem besedam moram pripomniti, da so nekdanje dni tiste, ki so se spreobruili k pravi Kristusovi veri, krščevali na veliko soboto. V spomin na sveti krst so potem vsi novokrščenci en teden nosili belo obleko.
Obrnimo tudi mi svoje misli vsaj za hip na tisti srečni čas, ko je krstna voda oblila naše mlado čelo. Kaj se je takrat zgodilo z nami?
O, to so bile velike reči, ki jih je takrat izvršilo nad nami usmiljenje božje.
Izbrisan nam je bil izvirni greh. Naša, doslej s teiaa grehom. omadeževana duša se je v tistem hipu spre-menila in božje oko se je z dopadajenjem radovalo nad njeno lepoto. To greha prosto dušo je Bog oblagodaril z bleskom posvečujoče milosti božje; postali smo otroci božji in dobili pravico do večnega zveličanja v nebesih.
Vse to so tako lepi in dragoceni darovi, da primanj-kuje besedi, če hočemo njih vrednost prav opisati; da zastanejo naše misli, če se hočemo vtopiti v njih drago-cenost.
Ko si prejel sveti krst, ti je mašnik podal belo obla-čilce in ti je rekel besede: »Sprejmi to svetlobelo oblačilce in glej, da neomadeževano prineseš pred sodni stol našega Gospoda  Jezusa Kristusa.«
Postoj malo! Otlgovori samemu sebi: Kako si pa doslej izvrševal to naročilo? Z vso zvestobo? Dobro! Glej, <la tudi v prihodnjc ne omahnešl Ali bolj slabo? Popravi, kakor hitro ti je mogoče, svojo malomarnost!
Neki inisijonar poroča: »Pred. enim mesecem, v maju 1. 1906., sem se ustavil pri neki indijanski koči. V njej je bivala uboga Indijanka, ki se radi bolezni svojega otroka ni mogla udeležiti lova. Potožila mi je, da je zelo lačna in da že dolgo časa ni pokusila nobe-nega mesa. ,Sicer sem videla,' je pripovedovala, ,vola nekega belokožca, ki se je zgubil v gošcavi, in bi ga bila tudi ubila, če bi se ne spomnila na obljubo, ki sem jo napravila pri svetem krstu, da rajši umrjem, kakor bi storila kaj hudega. Rajši trpim lakoto, kakor da bi razžalila velikega duha — tako pravijo Iudijanci Bogu. če bi bila vola ubila, bi se me veliki duh nc bil usmilil v moji revščini.«
Kaj praviš ti na to?                                               r
Poišči te dni v svoji župni cerkvi tisti prostor, kjer si postal katoliški kristjan! V njegovi bližihi ponovi prav s pobožnim srcem krstno obljubo.
Potem se pa še sponmi, kako ti je ime. Tvoje ime je ime tvojega krstnega patrona. Ali ga poznaš? AH kaj veš o njem? Tudi to je potrebno ict koristnb, da poznaš svojega krstnega patrona, njegovo življenje in delovanje. Če nič ne veš o njem, poskusi dobiti vsaj nekaj življenjepisnih podatkov o njem. Prosi pomoči gospoda kateheta, prosi staršel
Pri krstu si prejel tudi botra in botro. Ju poznaš? Ju kdaj obiščeš? Jima kaj pomagaš? Ju ubogaš, ako te kaj posvarita? Krstni boter in botra sta ti drugi oče in mati. Ako kateri umrje, moraš lepo moliti zanj.
Vidiš, koliko sva se danes pomenila o svetem krstu. Naj Bog vodi vse tvoje korake tako, da boš po smrti prištet med otroke božje!
V ta namen: Z ljubljenim Sinom nas blagoslavljaj devica Marija!