GDK: 619 Usposabljanje v okularnem ocenjevanju raznih sestojnih karakteristik ter v gozdnogojitvenem diagnosticiranju in izbiri potrebnih ukrepov Franc GAŠPERŠIČ* IZvleček Gašperšič, F.: Usposabljanje v okularnem oce- njevanju raznih sestojnih karakteristik ter v gozd- nogojitvenem diagnosticiranju in izbiri potrebnih ukrepov. Gozdarski vestnik, št. 6/i 99i . V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 8. Metoda okularnega ocenjevanja je edina me- toda racionalnega pridobivanja zelo velikega šte- vila informacij o gozdu. V razpravi sta dani teorija učenja perceptivne in intelektualne spretnosti okularnega ocenjevanja ter praktičen postopek usposabljanja v spretnosti ocenjevanja sestojnih karakteristik, gozdnogojitvenem diagnosticiranju ff' izbiri potrebnih ukrepov. Ključne besede: gozdarsko načrtovanje, oku- lan1o ocenjevanje, gozdnogojitven ukrep. 1. UVOD Pri načrtovanju mnogonamenskega go- spodarjenja z gozdovi potrebujemo celos- tno informacijo o zapleteni zgradbi gozda. Funkcioniranje vsakega sistema, tako tudi gozdnega ekosistema, je odsev njegove notranje zgradbe. Popolnost zgradbe go- zda in prek te ogroženost posameznih fun- kcij torej lahko presojamo po stanju najbolj značilnih elementov, ki sestavljajo to zgrad- bo. S funkcionalnega vidika je stanje goz- dnega sestaja nedvomno najpomembnej- še. Pogosto slišimo napačno kritiko, češ da večino pozornosti in sredstev pri gozdnogo- spodarskem načrtovanju namenjamo zbira- nju informacij za tradicionalno-lesno funkci- jo, medtem ko vse druge splošno koristne funkcije v informacijskem pogledu močno zanemarjamo. To preprosto ni res ali pa gre vsaj za načelen nesporazum. Uspe- šnost izvajanja posameznih splošno koris- tnih funkcij je prav tako odvisna od stanja ! Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 6i 000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 294 G. V. 6/91 Synopsis Gašperšič, F.: The Training in Ocular Estima- tion of Severa! Stand Characteristics and Silvicul- tural Diagnosing as well as the Selection of Necessary Measures. Gozdarski vestnik, No. 6/ 1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The method of ocular estimation is the only method of rational acquiring of a great deal of information on forest. The paper presents the theory of the learning of perceptive and intelectual ability of ocular estimation and the practical pro- cedure of the training in the ability how to estima1e forest stand characteristics, in silvicultural diagno- sing and in the selection of necessary measures. Key words : forest planning, ocular estimation, silvicultural measure. posameznih elementov kompleksne zgradbe gozda (sestaja), od katerih je hkrati odvisna tudi trajnost (stabilnost) lesne fun- kcije. Na katere elemente sestaja, poleg lesne zaloge, se nanaša zbiranje infomacij o gozdu je razvidno iz obrazcev za »Opis sestojev«. Ta metodologija je v uporabi že od leta 1985 (8) . Razen informacij o potre- bah po splošno koristnih funkcijah in njihovi poudarjenosti v večini primerov ni treba zbirati kakih posebnih informacij, ki bi se nanašale zgolj na te funkcije. Izjema so npr. gozdovi večjih (pomembnejših) rekrea- cijskih centrov, kjer je potrebna dodatna valorizacija gozdov z upoštevanjem poseb- nih kriterijev. Tako je npr. za gozdove rekreacijskih centrov v SZ (Moisejev 1977, lnstrukcija, 1986) predvideno dodatno zbi- ranje naslednjih informacij: krajinski tip, higiensko-zdravstvena ocena, estetska ocena, prehodnost, možnosti razgleda in še nekaterih drugih informacij. Nedvomno je, da splošno koristne funkcije zelo pove- čajo potrebo (zahtevo) po kompleksnosti (celovitosti) informacije o gozdu. Velik del informacij o gozdnih sestojih je take narave, da jih lahko pridobimo le z metodo okularnega ocenjevanja. Informa- cij, ki jih lahko racionalno pridobimo z merjenjem in štetjem, je razmeroma malo. Zaradi izredne kompleksnosti gozdnih zgradb in velike obsežnosti populacij oseb- kov je gozd pri ugotavljanju njegovega stanja tipičen primer uporabe vzorčnih me- tod in zlasti cenitev. Ker so informacije, pridobljene s cenitvijo, pogosto obreme- njene z velikimi subjektivnimi napakami, gledamo nanje s podcenjevanjem. Ob tem pa se skoraj ne zavedamo, da je možno sposobnost okularnega ocenjevanja raznih karakteristik gozdnih sestojev razviti skoraj do popolnosti. Naš interes mora biti čim večja zaneslji- vost informacij, tudi tistih, ki jih pridobimo z okularnim ocenjevanjem. Neodgovorno je pri načrtovanju odločati z nezanesljivimi informacijami. S spremembo zdaj veljav- nega zakona o gozdovih bomo za zasebne gozdove potrebovali natančnejše gozdno- gospodarske načrte tudi v detajlu (odsek, oddelek). Seveda je to neposredno pove- zano z zanesljivostjo okularnega ocenjeva- nja, gozdnogojitvenega diagnosticiranja stanja sestojev in odločanja o gozdnogoji- tvenih ukrepih. Edini način za povečanje zanesljivosti in s tem kvalitete informacij je usposabljanje v spretnosti okularnega oce- njevanja, diagnosticiranja in odločanja. V praksi našega gozdnogospodarskega na- črtovanja (pri ugotavljanju stanja gozdov) je ta vrsta usposabljanja novost, medtem ko je v nekaterih deželah (vzhodnoevrop- skih) sistemsko predvidena naloga, ki jo morajo opraviti vsi inženirji - načrtovalci neposredno pred začetkom terenskih del. Pri tem ne gre za enkratno nalogo. »Kondi- cijo« načrtovalcev v okularnem ocenjeva- nju, diagnosticiranju in odločanju je treba stalno vzdrževati in izboljševati (negovati). 2. TEORIJA UČENJA PERCEPTIVNE IN INTELEKTUALNE SPRETNOSTI OKULARNEGA OCENJEVANJA 2.1. Temeljni pojmi Ocenjevanje najrazličnejših sestojnih ka- rakteristik, diagnosticiranje gozdnogojitv~­ nega stanja in odločanje o gozdnogojitven Ih ukrepih, višini etata itd. je v veliki meri stvar perceptivne in intelektualne (miselne) spretnosti, ki si jo je mogoče izuriti oziroma se zanjo usposobiti na sistematično v ta namen izbranih in pripravljenih kontrolnih ploskvah. Spretnost je izurjena sposobnost, je or- ganiziran in koordiniran sklop miselne in/ali fizične aktivnosti, ki je povezan z nekim objektom (D. Legge in P. Barber 1979). Spretnosti ni brez vaje, oziroma usposablja- nja. Pojmovno je spretnost vezana na doseganje določenega cilja ali vsaj za tež- njo, da bi bil kak cilj dosežen, v primerjavi z navajenostjo, ki je enostavna oblika ravnanja brez kakega cilja. Pod usposabljanjem je tukaj mišljena sistematično razvijanje strukture vedenja (ravnanja), ki ga sestavljajo znanja in spretnosti, kar nam je nujno potrebno, da bi opravili neko nalogo ali delo. Vsa~o spretnost izgrajujemo postopn': s pon.avlJa- jočim urjenjem (vajo). Tudi v nasem P.nmeru velja torej star izrek, da vaja dela m.oJstra .. Kot analogijo k nalogi ocenjevanJa raznih karakteristik gozdnih sestojev lahko upora- bimo nalogo ciljanja (zadetja neke tarče), kjer služi za kriterij uspešnosti dosežena prostorska natančnost. Posebnost na- šega primera je v tem, da je cilj fiktivne narave, predstavlja ga natančna (prava) vrednost neke sestojne karakteristike (npr. sestojna zasnova, drevesna sestava itd.) na konkretni kontrolni ploskvi. 2.2. Učenje spretnosti okularnega ocenjevanja kot kibernetski proces Kibernetika je ponudila predstavo o člo­ veku kot sistemu samokontrole tako v tiziološkem kakor tudi v psihološkem in spoznavnem smislu (Stemmers, R. in Pa- trick, J. 1980). To predstavo lahko koristno uporabimo tudi pri učenju določenih spre~­ nosti. Osnovni princip kibernetskega pn- stopa je upravljanje s P?moč~o po~ratne informacije, kar pomem, da Izhod IZ n~­ kega sistema lahko uravnava vhod v SI- stem. Operacija usposabljanja v. spre.tn~sti oce- njevanja kot sklenjen upravljalskl (kibernet- ski) proces je videti takole: G. V. 6/91 295 VHOD (usmerjanje) Akter (ocenjevalec) ------- ~ Ak~ija 1 1 1 Povratna informacija J L __________________ _ Učenje, oziroma usposabljanje za vsako spretnost, tudi za spretnost v okularnem ocenjevanju, sloni na dveh temeljnih dejav- nikih: na usmerjanju, ki ima značaj vhoda in na povratni informaciji (vplivu izhoda na vhod). Z usmerjanjem opozorimo na potreben miselni postopek pri ocenjeva- nju, povratna informacija pa nam pove, koliko smo pri ocenjevanju uspešni. Usmerjanje Najpogostejša oblika usmerjanja pri uče­ nju spretnosti so verbalna navodila, tj. na- zoren opis o tem, kaj in kako naj se naredi. V primeru ocenjevanja raznih sestojnih ka- rakteristik gre za prikaz kriterijev, ki jih je treba uporabiti pri ocenjevanju neke se- stojne karakteristike, in za določen miselni postopek (za določeno zaporedje misli) pri ocenjevanju. Če npr. ocenjujemo absolutno višino lesne zaloge po hektarju, je najbolj logično zaporedje misli takšno: najprej po- mislimo na debelinsko strukturo (srednji premer) sestaja, nato na njegovo višino in na koncu na gostoto sestaja. Akcija Je miselni proces, ki ga je treba opraviti pri ocenjevanju kakega parametra in zapisu njegove ocene v obrazec. Ker gre pri opiso- van ju sestojev tudi za odločanje o gozdno- gojitvenih ukrepih, je logično zaporedje v miselnem pocesu naslednje: vizualna per- cepcija {zaznava)~ diagnoza gozdnogoji- tvenega stanja-? odločanje, oziroma izbira potrebnih ukrepov. Povratna informacija Drugi glavni dejavnik pri usposabljanju v spretnosti okularnega ocenjevanja je po- vratna informacija. Lahko jo preprosto ime- nujemo kar poznavanje rezultata oziroma natančne vrednosti kakega sestojnega pa- rametra s kontrolne ploskve. V našem pri- meru ocenjevanja raznih sestojnih karakte- 296 G. V. 6/91 ristik na konkretni kontrolni ploskvi je po- vratna informacija pravzaprav razlika med cenjeno in dejansko {pravilno) vrednostjo te karakteristike. Za povratno informacijo v nalogi ciljanja je pomembo, da je ta preci- · zna. Pri streljanju v tarčo npr. sporočimo precizne, če povemo natančnejši položaj zadetka, npr. 4,3 cm na pet {v smeri 5. ure na urni številčnici). V našem primeru okular- nega ocenjevanja lahko sporočamo po- vratno informacijo v zelo precizni obliki. Sporočilo o pravi vrednosti kake ocenje- vane karakteristike omogoča razmišljanje o vzroku napake pri ocenjevanju (kaj pri tem podcenjujemo ali precenjujemo, česa dovolj ne upoštevamo itd.). V našem spominu se na ta način postopoma oblikuje zaloga vzorcev, neke vrste meril za vsako se- stojno karakteristike, ki nam omogoča, da smo na naslednji {naslednjih) kontrolni ploskvi v ocenjevanju vedno bolj uspešni. 3. POSTOPEK USPOSABLJANJA V SPRETNOSTI OKULARNEGA OCENJEVANJA SESTOJNIH KARAKTERISTIK, DIAGNOSTICIRANJA GOZDNOGOJITVENIH STANJ IN ODLOČANJA O GOZDNOGOJITVENIH UKREPIH 3.1. Usposabljanje za ta zahtevna opravila smo doslej v naši praksi povsem zanemarjali Za vse pomembne naloge, vključno tiste, ki zahtevajo zgolj fizične spretnosti, se v vseh strokah ljudje usposabljajo. Za zelo zahtevno nalogo okularnega ocenjevanja, diagnosticiranja in odločanja o gozdnogojit- venih ukrepih v sestojih pa doslej potrebo po usposabljanju nismo vzeli resno. Te zahtevne naloge pogosto brez predvide- nega usposabljanja zaupamo celo inženir- jem -začetnikom, ki nimajo nobenih izku- šenj in izdelanih osnovnih predstav ter meril. Zato imamo pogosto opravka s slabo kvaliteto zbranih informacij in ohlapno izde- lanimi gozdnogospodarskimi načrti, in to tem bolj, čim bolj se odločitve približujejo k detajlu. Več kot očitno je, da bi se porabljen čas in sredstva za usposabljanje na tem področju večkratno izplačala v obliki kvali- tetnejših načrtov na vseh ravneh od detajla do republiške ravni, saj vsi slonijo na isti bazi podatkov, oziroma informacij. V naši razpravi igra osrednjo vlogo vpra- šanje kvalitete informacij, zato ga je treba dobro pojasniti. Pod kvaliteto informacij ra· zumemo njihovo podrobnost, natančnost in zanesljivost. Podrobnost informacij Informacije so tem bolj podrobne (kon- kretne, čiste) in s tem kvalitetne, na čim bolj homogene dele gozda se nanašajo. Informacije, ki predstavljajo neka povprečja (npr. sestojna zasnova, drevesna sestava itd. kot povprečje vseh razvojnih faz), so nekvalitetne informacije. Takšne informa- cije so pri odločanju večkrat celo povsem neuporabne. Ustrezno podrobnost informa- cij pri ocenjevanju {>,opisovanju,opisujemo sestoje«), je prvi pogoj za natančnost ocenjevanja. Natančnost informacij Pod natančnostjo informacij razumemo napako postopka pri pridobivanju informa- cije. V primeru okularnega ocenjevanja raz- nih sestojnih karakteristik gre za tako ime- novano subjektivno napako ocenjevalca, ki je več ali manj sistematične narave. Prav natančnost informacij oziroma subjektivna napaka ocenjevalca pomeni osrednjo po- zornost te razprave. Verjetnost (zanesljivost) informacij Verjetnost informacije je dana z njeno vzorčno napako. Za informacije, ki jih pridobivamo z vzorčnimi metodami, vemo, da so poleg same napake postopka (natan- čnost informacije) dodatno obremenjene še z vzorčno napako. Ta je odvisna od homogenosti površinske enote gozda, v kateri vzorčimo, ter od velikosti vzorca. Vsaj smiselno imamo z vzorčno napako opravka tudi pri okularnem ocenjevanju raznih sestojnih karakteristik. Odvisna je od heterogenosti sestojne enote, ki jo opi- sujemo (ocenjujemo), in od tega, ali smo jo v celoti sistematično pregledali. Površen pregled sestoja pri opisovan ju ( ocenjeva- nju), kjer določenih delov sploh nismo vide- li, ima za posledico analogno napako, kot je vzorčna napaka. Homogenost osnovnih popisnih enot se torej ponovno izkaže s svojo prednostjo. Okularno ocenjevanje je zasnovano na usposabljanju (urjenju) »mere n~ okocc (nemško: Augenmass, rusko: glazomer). Predstavlja posebno obliko perceptivne in intelektualne (miselne) spretnosti, ki je temeljni garant za natančnost in zaneslji- vost pri ocenjevanju, diagnosticiranju in odločaju o gozdnogojitvenih ukrepih v se- stojih. V spretnosti ocenjevanja se je možno usposobiti (izuriti) na poligonu sisematično izbranih in podrobno analiziranih kontrolnih ploskev. Teorijo okularnega ocenjevanja v goz- dnih sestojih so razvili zlasti ruski gozdarji N. V. Tretjakov, A. V. Tjurin in drugi (po Moisejevu 1970). Tretjakov je za komplek- sno ugotavljanje stanja gozdnih sestojev razvil tako imenovano teorijo o elementih zgradbe gozda. Izhodišče tej teoriji je zelo široka definicija gozda po G. F. Morozovu (Tretjakov 1928). Zanimivo je, da vzhod- noevropske dežele (SZ, ČSFR, Bolgarija) pri ugotavljanju stanja gozdov veliko dajo na celovitost informacije o gozdu, med- tem ko se na zahodu pri načrtovanju nasla- njajo le na manjše število merljivih (dendro- metrijskih) informacij. Tako zoženo razum- ljeno stanje gozda je imelo v preteklosti zelo negativne posledice na samo vsebino gozdnogospodarskega načrtovanja, v skrajnem primeru ga je reduciralo na na- črtovanje etatov. Takšno skrajno zoženo gozdnogospodarsko načrtovanje smo imeli tudi v Sloveniji razmeroma dolgo časa po vojni in se je le s težavo vsebinsko širilo in bogatilo. Pri tem je zanimivo, da Rusi ne poznajo med gozdarskimi disciplinami den- drometrije, ampak vsebinsko širšo discipli- no, ki jo imenujejo ))lesnaja taksacija«. Ta se v primerjavi z dendrometrijo ukvarja z ugotavljanjem stanja gozda veliko bolj ce- lostno. G. V. 6/91 297 3.2. Namen in cilj usposabljanja Tako imenovano »Opisovanje sestojev« ob obnovah načrtov gospodarskih enot vse~ buje naslednje naloge: okularrio oceno raz~ nih sestojnih parametrov, diagnosticiranje gozdnogojitvenega stanja, odločanje (izbi~ ro) gozdnogojitvenih ukrepov in na tej pod~ lagi oceno višine etata ter vrst in obsega gozdnogojitvenih del. Usposabljanje (urje~ nje), ki se opravi na poligonu sistematsko izbranih in podrobno analiziranih kontrolnih ploskvah ima naslednji namen: - usposobiti se v sistematičnem opazo~ vanju in vizualni percepciji (zazna vi, dojetju) raznih sestojnih kazalcev ter v enotnosti in natančnosti (zanesljivosti) ocenjevanja; - usposobiti se v sposobnosti pregleda nad celoto (sposobnosti sinopsisa) na pod~ lagi množice prostorsko ločenih vtisov; - usposobiti se v uporabi območnih smernic (območnega načrta) v konkretnih pogojih gospodarske enote; - doseči zanesljivost pri diagnosticiranju raznih gozdnogojitven ih stanj in v odločanju (izbiri) o gozdnogojitvenih ukrepih; - usposobiti se v natančnosti ocenjeva- nja višine etatov ter vrste in obsega gozdno- gojitvenih del. 3.3. Izločanje in analiza kontrolnih ploskev Izločanje in analiza kontrolnih ploskev, pa tudi sam postopek usposabljanja so pomemben del pripravljalnih del pri ob- novi načrtov gospodarskih enot. Kontrolne ploskve morajo biti tako izbrane, da v rastiščnem, sestojnem in problemskem po- gledu čim bolj reprezentirajo konkretne raz- mere v gospodarski enoti oziroma enotah v območju, kjer obnavljamo gozdnogospo- darske načrte. O velikosti kontrolnih plo- skev, načinu polaganja in analizah je bilo že poročano (Gašperšič 1988). Za ustrezno usposobljenost je potrebno neko minimalno število kontrolnih ploskev (n). Ruski avtorji (Moisejev 1970) ga izraču­ navajo po naslednjem obrazcu : if 102 n =-=- = 25 ploskev; m2 22 pri tem pomeni: cr · = dopustna slučaj na napaka v % m = napaka srednje vrednosti v % 298 G. V;- 6/91 V najnovejši inštrukciji za izdelavo goz- dnogospodarskih načrtov v SZ (7) je pred- videno minimalno število 15 kontrolnih plo- skev, od katerih jih mora biti najmanj 5 v sestojih za redčenje. 3.4. Odgovornost za izvedbo usposabljanja Priprava kontrolnih ploskev in izvedba usposabljanja je dolžnost vodje službe za gozdnogospodarsko načrtovanje v območ­ ju. Hkrati je to tudi njegov interes, saj neposredno potrebuje kvaliteto zbranih in- formacij, tudi za uveljavitev območnega koncepta razvoja gozdov v konkretnih go- spodarskih enotah. Usposabljanje je hkrati s pridobivanjem spretnosti pri ocenjevanju namenjeno tudi pravilnemu odločanju o najrazličnejših rešitvah (ukrepih) v sestojih. Ob tej priložnosti mora vodja službe za gozdnogospodarsko načrtovanje v ob- močju z ekipo inženirjev, zadolženih za obnovo načrtov gospodarskih enot, dokon~ čno razčistiti še eventualno odprta vpraša- nja, ki se nanašajo na vsebino obnove načrtov teh gospodarskih enot in s tem v maksimalni meri usmeriti delo. Usposabljanje je obvezno za vse inženir- je, ki bodo imeli opravka s temi deli pri obnavljanju načrtov enot. Prav posebno je potrebno za inženirje, ki na tem delovnem področju še nimajo potrebnih izkušenj. 3.5. Potek usposabljanja Usposabljanje na poligonu pripravljenih kontrolnih ploskev vodi vodja službe za gozdnogospodarsko načrtovanje v območ­ ju. Usposabljanje naj ima obliko domiselno organiziranega terenskega seminarja ne- posredno pred začetkom terenskih del. V SZ je za kolektivno in individualno usposab- ljanje predviden kar ves teden (6). če upoštevamo, da je to edini način za dosego ustrezne kvalitete informacij in odločitev, potem nam tega časa nikakor ne sme biti škoda. Kot izhodišči za usposabljanje slu- žita območni gozdnogospodarski načrt in na njegovi podlagi zasnovan program ob- nove načrta gospodarske enote (podrob- neje glej Gašperšič, 1988). Kot uvod v usposabljanje je treba najprej pojasniti območne usmeritve, oziroma nji- hovo prilagojeno aplikacijo v pogojih gospo- darske enote~ oziroma enot, kjer obnav- ljamo gozdnogospodarske načrte. Na prvi ploskvi mora vodja usposabljanja posvetiti posebno pozornost usmerjanju (glej poglavje 2.2). Meje ploskve morajo biti vidno označene s trasirkami. Da bi bilo usmerjanje nazornejše in uspešnejše, je prav, če na prvi ploskvi osebke (drevesa) za najpomembnejše ocene označimo s po- sebno vidnimi znaki, s čimer močno olaj- šamo vizualno percepcije (zaznavo), goz- dnogojitveno diagnosticiranje in odloča­ nje (izbor) o gozdnogojitvenih ukrepih. Med usmerjanje spada tudi podrobna obrazloži- tev kriterijev za oceno posameznih sestoj- nih elementov in zaporedje misli pri ocenje- vanju vsakega elementa posebej. Po končani oceni in vpisu ocen v obrazce prevzame vodja usposabljanja opisne obrazce in takoj vzporedi za vsakega ude- leženca v usposabljanju rezultate za vsak ocenjevan parameter s stvarnimi vrednost- mi na konkretni ploskvi, komentira odstopa- nja in opozarja na verjetne vzroke sub- jektivnih napak. Prav posebno pozornost posveča pravil- nosti odločitev o gozdnogojitvenih ukrepih. Postopek na preostali seriji kontrolnih plo- skev se opravi hitreje in vedno bolj spretno. V spominu vsakega udeleženca usposab- ljanja se od kontrolne ploskve do kontrolne ploskve kopičijo vzorci sestojev, tj. nasta- jajo vedno bolj dodelana merila, s katerimi na naslednjih ploskvah primerja konkretne sestoje (Moisejev 1970). Na začetku ocene močno nihajo v odnosu na pravo vrednost, z nadaljevanjem usposabljanja na poligonu kontrolnih ploskev pa vedno manj in manj ter se končno umirijo znotraj dopustnih napak. Urjenje velja za uspešno, če so ocene vsakega od sestojnih parametrov v mejah dopustnih napak za več kot 68% ( ± a) vseh ploskev {Moisejev 1970). Za večino sestojnih karakteristik jemljejo mejo dopust- nih napak 1 O%. Vsi tisti, ki tej zahtevi niso zadostili, morajo usposabljanje nadaljevati na poligonu dodatnih kontrolnih ploskev. Tisti, ki imajo že po naravi zelo slabo razvito sposobnost vizualne percepcije in sinopsisa~ se pokažejo pri usposabljanju s slabimi rezultati, dogaja se jim nekako tako, kot ljudem, ki'ne razlikujejo barv. Inženirji, ki že po naravi nimajo te sposobnosti, ne bi smeli izvajati te naloge. Kolektivnemu usposabljanju naj bi sledilo individualno usposabljanje v skrbno iz- branih odsekih. Njegov namen je doseči ustrezno natančnost in enotnost pri izloča­ nju delnih površin. Posebno pozornost je treba posvetiti enotnosti in zanesljivosti pri razlikovanju posameznih razvojnih faz. Večkrat je zamegljeno zlasti razlikovanje med debeljakom in sestoj em v obnavljanju. Povzetek Pri načrtovanju mnogonamenskega gospodar- jenja z gozdovi potrebujemo čim bolj celostno informacijo o sicer zelo kompleksni in zapleteni zgradbi gozdov. Velik del informacij o gozdnih sestojih pridobimo z metodo okularnega ocenje- vanja. Za celo vrsto informacij je ta metoda tudi realno edino možna. Na informacije, ki so pridob- ljene z okularnim ocenjevanjem, gledamo podce- njujoče, ker so pogosto obremenjene z velikimi subjektivnimi napakami. ln vendar je sposobnost okularnega ocenjevanja možno razviti skoraj do popolnosti. Naš interes mora biti čim večja natan· čnost in zanesljivost informacij, pridobljenih z okularnim ocenjevanjem. Edina pot do tega je usposabljanje v spretnosti okularnega ocenjeva· nja na poligonu specialno v ta namen izbranih in pripravljenih kontrolnih ploskev. Ocenjevanje raz- nih sestojnih karakteristik je stvar perceptivne in intelektualne (miselne) spretnosti, za katero se je treba usposobiti. Ni je spretnosti brez vaje, ozi- roma usposabljanja. Naloga ocenjevanja kakega sestojnega kazalca na kontrolni ploskvi je analogna nalogi ciljanja (zadetja v tarčo), s to razliko. da je cilj (natančna vrednost tega sestojnega kazalca) fiktivne nara· ve. Usposabljanje v spretnosti okularnega ocenje· vanja na kontrolnih ploskavah je v bistvu sklenjen kibernetski (upravljalski) proces, ki sloni na dveh dejavnikih: - na usmerjanju oziroma nakazovanju misel- nega postopka pri okularnem ocenjevanju in - na povratni informaciji, ki nam natančno pove, koliko smo pri ocenjevanju uspešni. Usposabljanje v spretnosti ocenjevanja, goz- dnogojitvenega diagnosticiranja in odločanja o ukrepih smo doslej povsem zanemarjali. zato imamo pogosto opravka s slabo kvaliteto načrtov. Očitno je, da bi se porabljen čas in sredstva za to usposabljanje večkratno izplačala s kvalitetnej- šlmi gozdnogospodarskimi načrti. Vprašanje kvalitete informacij o gozdu ima v tej razpravi osrednje mesto. Pod kvaliteto informacij razumemo njihovo podrobnost, natančnost in zanesljivost. V primeru okularnega ocenjevanja je natanč­ nost podana s subjektivno napako ocenjevalca. Prav subjektivna napaka ocenjevalca pa je pred· met te razprave. G. V. 6/91 299 Okularno ocenjevanje je zasnovano na uspo~ sabljanju (urjenju) »mere na oko«. Pomeni po- sebno obliko perceptivne in intelektualne {misel- ne) spretnosti in je temeljni pogoj za natančnost okularnega ocenjevanja. Usposabljanje na poligonu v ta namen izbranih in pripravljenih kontrolnih ploskev ima naslednji namen: - usposobljenost v sistematičnem opazovanju in vizualni percepciji raznih sestojnih kazalcev ter v enotnosti in natančnosti ocenjevanja ; - usposobljenost v sposobnosti pregleda nad celoto na podlagi množice prostorsko ločenih vtisov ; - usposobljenost v uporabi območnih smernic (območnega načrta) v konkretnih pogojih gospo- darske enote ; - doseči zanesljivost pri diagnosticiranju goz- dnogojitvenih stanj in izbiri ukrepov ; - usposobljenost v natančnosti ocenjevanja višine etatov ter vrste in obsega gozdnogojitvenih del. THE TRAINING IN OCULAR ESTIMATION OF SEVERAL STAND CHARACTERISTICS AND IN SILVICUL TURAL DIAGNOSING AS WELL AS THE SELECTION OF NECESSARY MEASURES Summary The planning of the forest management which takes into consideration severa\ purposes requi- res integral information on a very complex and complicated forest structure. A great deal of information on forest stands is acquired by means of the method of ocular estimation. For a great dea\ of information this method is realistically the only possible one. The information acquired by means of ocular estimation is underestimated due to great subjective errors. Yet in spite of this fact, the abilities of ocular estimation can almost be developed to perfection. The greatest possible accuracy and reliability of information acquired by means of ocular estimation should be the chief interest. The only way which leads to this goa\ is the training in the ability of ocular estimation at the testing ground with especially for this purpose chosen and arranged control plats. The appraisal of various stand characteristics is the matter of perceptive and intelectual (mental) ability, which has to be learned. No ability can be acquired without exercise or training. The task of estimating of a stand indicator in a control plot is analogous to that of aiming at (hiting the target) with the only difference that the aim (the precise value of this stand indicator) is of ficitive nature. The training in the ability of ocular estimation in control plats is as a maHer of fact a closed cybernetic (managing) process which is based on two factors : 300 G. V. 6/91 - on the directing and suggesting of the mental process in ocular estimation and - on back-information which offers precise in- formation on estimation. The training in the ability of estimation, silvicul- tural diagnosing and the selecting of measures has been entirely neglected so far. The conse- quence of this is poor quallty of plans. It is obvious that the time and money spent for this training would prave profitable with silvicultural plans of much higher quality. The issue of the quality of information on forest is of central interesi in this paper. The quality of information means its details, accuracy and relia- bility. ln the case of ocular estimation the accuracy is given with the subjeclive error of the estimator. And the subjective error is the subject of this paper. Ocular estimation is based on the qualifying (training) of the estimate by the eye. It is a special form of perceptive and intelectual (mental) ability and is a basic precondition of the accuracy of ocular estimation. The training in a testing ground of control plots selected and arranged for this purpose has the following purposes : - the ability of systematica\ monitoring and visual perception of various stand indices and of the unity and accuracy of estimation ; - the qualification in the ability of the survey over the whole on the basis of a great number of spacially separated impressions ; - the qualification in the aplicability of regional quidelines {a regional plan) in concrete conditions of a forest managing unit; - . attaining the reliability in the diagnosing of silvicultural situations and selecting measures; - the qualification in accuracy of the estimation of annual cut amount and the kind and extent of silvicultural work. LITERATURA 1. Gašperšič, F.; Strokovne podlage za izde~ \avo gozdnogospodarskih načrtov, Ljubljana, 1988. 2. Legge, D. in Barber, P.: Information and Skill (srbski prevod) , Nolit, Beograd, 1979. 3. Moisejev, V. S.: Taksacija lesa, Leningrad , 1970. 4. Moisejev, V. S.: Landšaftnaja taksacija i formirovanie nasaždenij prigorodnih zon, Lenin- grad, 1977. 5. Stammers, R. in Patrick, J. : The Psychology of training {srbski prevod), Nolit, Beograd, 1980. 6. Tretjakov, N. V. :. Zakon jedinstva v strojenO nasaždenij, Leningrad, 1928. 7. lnštrukcija po provedeniju lesoustrojstva u jedinom lesnom fonde SSSR, Moskva, 1986. 8. Navodila za zbiranje in obdelavo podatkov v načrtih gospodarskih enot, RKKGP, Ljubljana, 1985.