Sadjarji pozor!
Kadar zadene kmetovalca kaka vremenska nezgoda, bodisi da mu škoduje slana, toča ali pa kaj drugega, tedaj mu ns preostaja drugega, nego udati se v voljo božjo in upati, da mu vsaj odpišejo nekoliko davka. Proti takim nezgodam kmetovalec res ne more ničesar ukreniti; mirno mora gledati, kako mu včasih nekaj minut vzame zaslužek celega leta.
Pa recimo, da bi imeli sredstvo proti toči, ki bi bilo zraven tega še lahko in ceno. Kaj bi rekli onemu, ki tega sredstva ni hotel rabiti; in mu je zato tudi pobila toča? Rekli bi: Prav ti je, tvoje nesreče kriva je lenoba. Prav tako je zelo malo pomilovanja vreden dandanes pogorelec, ki le vsled malomarnosti svoje ni bil zavarovan. Kaj pa hočem s tem besedičenjem? Nič drugega, nego našim gospodarjem povedati, da je prepozno po toči zvoniti, in naj vsak umen gospodar v pravem času ukrene vse potrebno, da se ubrani škode.
To velja pa tudi za nas sadjarje. Letošnja sadna letina obeta zelo dobra biti, morda boljša,   nego je bil
------    174    ------
pred dvema letoma. Prav po malem računjano, prišlo je 1. 1S86. na KranjsKo več nego en milijon goldinarjev za sadje: vsota, ki je veča, nego zemljiški davek cele Kranjske. Ali ni to dohodek, katerega se more veseliti kmetovalec in sicer tem več, ker je drugim njegovim pridelekom tako grozno padla cena? Ali nam je pa letošnja dobra sadna letina zagotovljena? Nikakor še ne: akoravno drevje prav lepo odcvita, in se veliko sadja prijemlje, vendar pretijo narediti gosenice in zlasti pa sedaj hrošči (kebri) mnogo škode. Ta mrčes nam more vzeti velik del dobre letine, in če nam jo vzame, prav se nam godi, ako smo toliko leni, da ne preganjamo gosenic in hroščev. V naših rokah je, zagotoviti si sadno letino, ako stori vsak svojo dolžnost in sili na podlogi postave tudi druge, da jo izpolne. Deželna postava iz leta 1870. veleva občinam pokončevanje mrčesov, vi pametni sadjarji pa silite županstva, da zvršujejo to prekoristno postavo. Kmetovalci! Tožiti o slabih časih prav nič ne pomaga; naredite si s pridnostjo in z umnim kmetovanjem sami dobre čase, saj je to v vaši moči. Torej na delo, sadjarji! Z združenimi močmi se spravite na hrošče; ako jih uničite, ne bodete koristili samo sadjarstvu, ampak tudi gozdarstvu, zelenjadarstvu in poljedeljstvu. Pomislite, da zaleže samo ena samica preko 30 ogrcev, kateri potem razjedajo korenine po vrtih, travnikih in njivah. Naj občina da majhno nagrado za pobiranje hroščev, saj ji bode boljša letina tisočkrat povrnila neznatne stroške. Obljubite otrokom za vsak liter hroščev en krajcar, in z veseljem bodo šli na hudega kmetovega  sovražnika.
Zlasti pa naj skušajo vplivati v tej zadevi po občinah gg. učitelji, ker oni morejo s poukom v šoli in zunaj šole mnogo storiti. Ni pa dovolj pokončavati samo hrošče, treba je vedno in vsako leto pokončavati pridno in dosledno tudi njih zalego t. j. ogrce. To pa najlaže storimo, ako varujemo naše zaveznike iz živalstva, ki neizmerno veliko koristijo s pokončavanjem te podzemeljske zalege. Najbolj koristen je pa krt. Zato ga pa ne preganjajte, marveč ga raje k sebi vabite!