„§tajerc"  izhaja vsaki
yetek, datiran z dnevom
prihodnje nedelje.
Naročnina veija za Avstrijo : za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; na Ogrskem in v inozemstvu: Za celo leto 9   kron, za
Sol leta 4 krone 50 vin. iaročnino   je   plačali naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. '
Uredništvo   in   uprav-oištvo se  nahajata   v Ptuju,   gledališko  poslopje štev. 3.
;iisi (i
Dopisf dobrodošli in se sprejemajo zastonj, aH rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil   (inseratov)  je
strani K 160--strani K 80'— strani K  40 —
za  '/.   strani  K  20'-
za  Vi«  strani  K
za  •/»»  strar.i  K
za  V«.
ID2,—
strani K
Pri večkratnem oznanila
se cena primerno zniža.
Na bojiščih ničesar odločilnega. — Gospodarska in železniška pogodba z Ruinmijo sklenjena. — ?Naš cesar v * Sofiji in Konstantinopel-i. — Ostre odredbe .zoper vseslo-
vansle veleizdajalce.
Avstrijsko uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Dunaj, 16. maja. Uralno se danes razglasa:     "
Med B r e n t o in P i a v o je lilo več poizvedovalnih sunkov Italijanov odbiih. Na Monte As o Ione in Monte Pertioa je prišlo do bližinskih bojev.
Šef generalštaba.
4-».,—
Nemško uradno po
K.-B. Berlin,   1 glavnega stana se poro
Zapadno boji obstreljeval je O s t e n valcem znatne izgube. bila je ognjena delavno;) delkih   povišana.    Traja1
Nemško uradno poročilo od četrtka.
Tz
K.-B.   Berlin,   16.   maja.   (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Po končanju včerajšnjih infanterijskih bojev severno odKem-m e 1 - a, pri katerih smo Francoze iz krajevnih vdrtnih mest zopet nazaj vrgli, ponehal je v pokrajini K e m m e 1 - a artiljerijski boj. Tudi na drugih bojnih frontah popustila je artiljerijska delavnost. Ljuti ognjeni napadi trajali so proti našim infanterijskim in artiljerijskim pozicijam obojestransko L a Basse e-K a n a 1 a, kakor med S o m m e in A v r e. Na zapadnem ,bregu Avre sunil je sovražnik včeraj zjutraj iz Senecat-gozda z močnimi silami. Pod težkimi izgubami bil je odbit. — Na ostalih frontah majhni boji v prednjem polju.
Močni letalni vstavek na bojnih frontah vodil je do mnogoštevilnih zračnih bojev. Sestrelili smo 33 sovražnih letal; 14 od teh dovedlo je zopet prej od ritinojstra barona v. Richthofen poveljevano zračno brodovje k padcu. Lajtnant Windisch iz-vojeval je svojo 20. zračno zmago.
Z drugih bojišč nič novega.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 17. maja. Uradno se danes razglaša:
Na ital ij anski fronti mestoma živalmi artiljerijski boj.
V Albaniji napadli so 11 ali j an i Francozi naše gorske pozicije med rekama Osma in Devoli. Razven nepomembne ozemeljske pridobitve zapadno od K o r c a bil je sovražnik povsod nazaj odbit.
Šef generalštaba.
ičilo od petka. 'maja.    Iz   velikega
I e. Sovražni monitor in je zadal prebi-Na bojnih frontah le v nekaterih od-je poizvedovalna delavnost. Po zavrnil sunkov severno S c a r p e in pri 1! e a u m o n t-Hamel, kakor pri uspešnih lastnih podjetjih južno A r r a s a napravili smo vjete. — Na ostali fronti nič pomembnega.
Včeraj se je .18 sovražnih letal in en privezan balon sestrelilo. Lajtnant L o w e n-hardt izvojeval je svojo 22., lajtnant Windisch svojo 21. zračno zmago.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 18. maja. Uradno se danes razglaša:
Italij a n s k a poizvedovalna delavnost na južno-zapadni fronti je trajno živahna.
Boji med Osum in Devoli so se nadaljevali.
Šef generalštaba.
Dogodki na morju.
Eden naših podmorskih čolnov, poveljnik linijski lajtnant H o 1 li b je dne 14. t. m. pred V a 1 o n o neki veliki angleški r a z r u sevalec skozi torpedni strel potopil.
Mornariško poveljstvo.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 18. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Na bojnih frontah oživela je čez dan slabotna artiljerijska delavnost ob mraku znatno. Močni motilni ogenj trajal je skozi noč. Vrla poizvedovalna delavnost peljala je zlasti v Kraju L a s s i g ny do ljutih bližinskih bojev. Večkrat se je pripeljalo vjete.
Včeraj se je 16 sovražnih letal in en privezan balon sestrelilo.
Prvi generalkvartirmojster Lud endorff.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj, 19. maja. Uradno se danes razglaša:
Obojestranski razvita poizvedovalna delavnost vodila je na tirolski zapadni fronti in na'Vicentinskem gorov-j u do ugodno potekajočih se bojev. Vzhodno od Monte P e r t i c a bil je sovražnik dvakrat v bližinsklm boju vržen.
V  Albaniji ponehali so boji. Napadalcem smo 100 vjetih in nekaj strojnih pušk odvzeli.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
• K.-B. Berlin,   19.   maja.   Iz   velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Zapadno od H u 11 u c ha napadel je Anglež z vcSimi kompanijami. Pod težkimi izgubami bil je nazaj vržen. V ostalem omejila se io infan-terijska delavnost na p b i z v e d b e. bojnih frontah do zgodnjega jutra trajajoča živahna ognjena delavnost je v predpoldan-skih urah malo popustila, oživela je pa zopet proti večeru. Med Arras-om in Albertom bil je sovražnik posebno delaven. Naše baterije stale so tukaj večkrat pod ljutim ognjem.
Prvi generalkvartirmojster
Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 20. maja. Uradno se danes razglaša:
Na južno-zapadni fronti so obojestranski poizvedovalne čete in letalci še vedno v najvrlejši delavnosti.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
»    K.-B.   Berlin, 20. maja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
V  pokrajini K e m m e 1 - a povišala se je ognjena delavnost zvečer in proti polnoči. Danes zjutraj razvili so se tam.ljuti artiljerijski boji. Tudi na drugih bojnih frontah oživela je večkrat bojevna delavnost. — Na južnem bregu A n c r e napadal je Anglež v zgodnjem jutru z močnimi silami. V Villesur-Ancre je vdrl. Poskusi sovražnika v dolini Ancre nadaljevati, so se izjalovili. Večkratni proti Malancourtu vodeči napad zlomil se je krvavo že pred vasjo. Na mnogih mestih fronte so bili angleški in francoski poizvedovalni sunki zavrnjeni. V bojih v prednjem polju in pri uspešnem podjetju severno od St. M i h i e 1 a napravili smo vjete. — V zadnji noči so bili London, Dover in drugi angleški kraji ob obali z bombami napadeni.
Prvi generalkvartirmojster
Ludendorff.
vrše velika premikanja čet v Zgornji Italiji in južni Franciji. „Secolo" poroča, da prihajajo francoske kolonijalne čete na italijansko fronto.
Nemški kancler o bodočem miru.
NemSki kancler grof Hcrtling je izjavil zastopniku ,Az E s t a" : Mir z Rumu-nijo je zelo posebno zadovoljil v Avstro-Ogr- a^] ski. Nase preskušeno orožno bratstvo bode doseglo v vseh časih, da Avatro-Ogrska in Nemčija ne bodeta nikdar pozabili svojih skupnih koristi. Nam gre le za-to, da se utrdi sedanja zveza. Ce se ustanovi zveza na-rodov*za splošen mir, mu Nemčija brez obotavljanja pristopi a upanja na njo je zelo malo. Mi si zato želimo priboriti sami trajni mir. Sedaj se borimo za naše življenje in naš obstanek. Bil sem vedno optimist in verjamem, da se bo dosegel svetovni mir še letos. V sedanjem trenutku ne morem ničesar povedati, kako nas bodejo približali dogodki na zapadni bojni fronti koncu vojne.
Italijani o sestanku  cesarjev Karla in Viljema.   ^
„Idea Nazi on ale" sodi, da je sestanek v nemškem glavnem stanu v prvi vrsti vojnopolitične važnosti. List pravi, da zbira Avstro-Ogrska svoje sile seveda le proti Italiji, kar dokazuje okolnost, ker so odtegnili avstro-ogrsko artiljerijo od zapadne fronte. „Secolo" pričakuje važnih vojaških *< dogodkov tako na Francoskem, kakor proti Italiji.
Po obisku  cesarja Karla v nemškem glavnem stanu.
K.-B. Dunaj, 14. maja. Njegovo Veličanstvo cesar Kari je poslal cesarju Viljemu sledečo brzojavke: „V, trenutku ko na poti domov zapuščam blagoslovljena tla nemške države, mi je resnična srčna potreba, da Te še enkrat najtoplejše pozdravim ter se Ti najsrčnejše zahvalim za ne aauio dobrotni,,—0 marveč v resnici pravi prijateljski sprejem, ki sem ga včeraj našel pri Tebi. Zelo zadovoljen z razgovorom, ki je izraz najinega soglasja, Ti iz srca in v zvestem prijateljstvu kličem : Na skorajšnje svidenja.         Kari."
Nato je nemški cesar Viljem odgovoril : Hvala lepa za Tvojo prijazno brzojavko.
Povišano bojevno delovanje na južno zapadnem bojišču.
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dunaj, 21. maja. Uradno se danes razglaša:
Na italijanski fronti peljala je odobojestrani razvita poizvedovalna delavnost do večkratnih bojev. Južno-vzhodno od Mori sunili so oddelki ogrske intanterije na večer pred binkoštno nedeljo v sovražne postojanke. Ob jezeru L o i p o pri A s i a g u in na S a s-so rosso zavrnilo se je italijanske patrulje. Pri F e h e r bili so sovražni poizvedovalni sunki z protinapadom vrženi. — Pri Capo Sile iztrgal nam je Italijan prednjestražno postojanko. — Ces. in kr. letalna kompanija Štev. 14 sestrelila je dne 19. 4 sovražna letaia, katera so na našem ozemlju na tla padla. Šef generalštaba.
Uspešni boji na zapadu.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 21. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Kemmel bil je včeraj zopet cilj sovražnih napadov. Oni so se krvavo izjalovili. Branilci Kemmel-hriba dosegli so polni uspeh. — Na fronti od Voormeze e. 1 e do zapadno od Dranonter-j a uvodil je najmočnejši ognjeni boj infanterijske napade. Njih glavni suneš je bil proti hribu Kemmel in njegovim zapadnim delom obrnjen. V večih valovih so prodirale prednje francoske čete. In-fanterijska in artiljerijska ognjena sila je njih naskok razpršila in jih je pod najtežjimi izgubami k nazadovanju prisilila. Krajevni vlomi sovražhika v naše vdrtine so bili skozi protisunke zopet popravljeni. Vzhodno od L oker-j a še je neko francosko gnezdo ostalo. Angleške divizije so po iapovedanju vjetih stale v tretji vrsti pripravljene. Ker je Francozom vsak uspeh spodletel, niso več napadali. Zvečer in po noči zavzela je artiljerijska bitka večkrat največjo ljutost. Ponovni sovražni napadi na večer iz Loker-ja in ponočni delni sunki severo-vzhodno od Loker-ja bili so odbiti. — Na južni bojni fronti potekel je dan  razmeroma mir-
Požeruh.
■                             Vojaška šaljivka.                           ;
"%..........................................................t
Bohuslav Vojtek je bil izvrstni rekrut, krasni dečko z rumenimi lasmi, kakor voda plavimi očmi in pogumno naprej hre.penečim nosom. Vedno vesel in poslužni vaški fant si je pridobil takoj prve tedne prijateljstvo cele kompanije. Prvič je vedel prav veliko pripovedati, kat se je zlasti korporalu dopadlo, in drugič je pazil jako skrbno na red.
Ako korporal po večernem odtrobljenju ni moge'. zaspati, treba mu je bilo le „hej, Vojtek" zaklicati. Ta je potem že za zabavo skrbel s svojo odlično zmožnostjo pripovedovanja.
Ali ■ takoj prvi dan je Vojtek več kruha zahteval. Dobil je štiri in pol kruhov za pet dni, a ta porcija mu vsekakor ni zadostovala. Kupil si je poleg tega belega kruha v kantini in komisnega kruha pri tovariših.
Nekega dne pa je zmanjkalo Vojteku denarja. Zdaj so pričeli zanj težki časi.
Izgubil je svojo veselost in hodil tih in skrben okrog. Za dva vinarja je zdaj vse mogoče male službice izvrševal. Snalil je puške in čevlje drugih, snažil za druge tla in hodil zanje po to ali ono stvar.
„Dva in dva sta štiri in za dvanajst vinarjev dobim že en komisni hlebec", je računil.
A njegovi na ta način dobljeni dohodki so bili prav majhni.
Bilo je neko soboto zvečer, kmalu po razdelitvi kruha.
Vojtek je bil vesel in zabavljiv. Udrihal je pošteno po kruhu. V nedeljo sedel je na svojem kovčegu in je vedno naprej rezal kose od hlebca ter jih je polagoma ječel.
V pondeljek na vse zgodaj opazil je nekdo, da Vojtek nima več kruha. Snedel je bil tistih štiri in pol kruhov, ki bi morali zadostovati za pet dni, v komaj šestintridesetih urah.
Povedali so to korporalu. Ta je imel Vojteka rad. Poklical ga je k sebi in mu delal očitke. Vojtek je molčal.
Na vprašanje, kaj bode ostale štiri dni jedel, je odgovoril, da mu bode zadostoval beli kruh.
no. Močnejši ogenj ležal je na naših baterijskih pozicijah obojestransko Lyse v zvezi a krajevnimi infanterijskimi boji severo-za-padno M e r v i 11 e. Na večer nastopilo je pri Bucquois in Hebuterne, južno od Villers-Bretonneux in na Avre mimogredoč ognjeno povišanje. — Na ostalih bojnih frontah nič pomembnega.
* *         *
V zadnjih treh dneh se je 59 sovražnih letal in 3 privezane balone k padcu prisililo. Lajtnant Loewenhardt izvojeval je svojo 24., vicefeldvebel Runev svojo 20. in 21. zračno zmago.
Prvi generalkvartirmojster Lu dendorf f.
Mir Rumunije.
Poveljnik prve rnmunske armade general G r i g o r e s c u, je priredil v Jassy-u na čast ministerskemu predsedniku M a r g h i-1 o m a n u pojedino, pri kateri je nagovoril ministerskega predse'dnika rekoč, da se je dosegel najboljši mir, ki je bil sploh mogoč kar je velik diplomatičen uspeh. Marghilo-man je opozarjal v svojem odgovoru, da je pričela armada na boj nepripi-avljena na absurdno dolgi bojni črti 400 kilometrov. Bes-arabije ni pridobila Rumunija, v Kišinjevu, marveč pri mirovnih pogajanjih v Bukareštu. Če bi ne podpirali Rumunije Avstro-Ogrska in Nemčija, bi ne dobila Rumunija 3 milijonov ljudi in 45.000 kvadratnih kilometrov ozemlja.
Italija išče pomoč pri Ameriki.
New-York, 17. maja. "Washingtonski zastopnik „Asociated Brest" brzojavlja, da je Italija obvestila neobvezno Zedinjene države, da želi, da bi bilo par tisoč mož ameriških čet navzočih na italijanski fronti. V spričo nemške propagande bi navzočnost teh čet vplivala pomirjevalna na civilno prebivalstvo in vojaštvo.
Italijanski listi o avstro-ogrski ofenzivi.
Berlin, 17. maja. Italijanski listi menijo, da se bo pričela avstro-ogrska ofenziva koncem maja. Iz železniškega prometa v Italiji  in  južni  Franciji  se da sklepati, da se
Dva dni pozneje zmanjkalo je enemu vojakov pol hlebca. Korporal je pustil vse v vrsto stopiti, je vpil in psoval ter grozil z garnizonskim zaporom. Drugi dan je bil zopet kos kruha ukraden. Zdaj se je vršila redna preiskava, ki pa je končala brez uspeha.
Korporal je napravil kratki proces. Zopet ie pustil vse v vrsto stopiti. To pot bilo je moštvo v polni opremi.
„Ali se hoče tat prostovoljno oglasiti ?" vprašal je korporal.
Vladal je molk. Tat si pač ni hotel svoje vesti s priznanjem olajšati.
»Nieder!« je zarjovel korporal. »Aul! Mieder! Auf! Nieder!« Vse je padlo na tla, se dvignilo in zopet padlo.
Rekruti so se potili in so vzdihovali. A korporal ni poznal nobene milosti. Stal je mirno in dajal svoje •povelje: »Nieder! Auf 1 Nieder! Auf!«
Ta vaja je trajala deset minut. Vsi so molčali, le dihali so hitreje. Ednakomerno so udarile puške in tor-nistri na tla.
Končno je vendar strogi zapovednik zavpil rešilno besedico : «Halt!» Potem je rekel:
•Vi ste presneti faloti, a jaz bodem z vami že gotov postal. Tat mi ne uidell»
Zdaj so smeli izmučeni vojaki odstopiti.
Zopet je preteklo par dni. A tatvine kruha niso ponehale. V noči od sobote na nedeljo je sklenil korporal, da bode čul. Medtem ko je vse spalo, ležal je v postelji in poslušal pazno na .vsak glas. Dihanje spečih vojakov je prihajalo k njemu, enkrat slabeje, potem zopet močneje. Nakrat proti polnoči se je nekaj premakr.ilo. Korporal je to začul in se dvignil. V temi je opazil, kako I se je neka postava tiho naprej pomikala.
Previdno je zlezel korporal iz postelje in je postavi sledil.
Čez par korakov se je ta postava vstavila, iztegnila roko proti regalu in je vzela hlebec kruha.
Zdaj' je hotel korporal na tata skočiti. A ta je bil hipoma pod eno posteljo zlezel, kjer je ukradeni kruh mirno pojedel.
Korporal je premislil. V roki tata je bil videl krušni nož. Kako lahko bi ga sunil! Najprve je hotel videti, s kom ima opraviti.
Tako je šel polagoma nazaj, dokler ni prišel k prazni postelji. Bila je Vojtekova postelja.
Drugo jutro — korporal se je komaj zbudil — so mu že tatvino  naznanili.
»Tokrat bodem iz očes bral, kdo je tat«, rekel je korporal.
Šel je od enega do druzega in je vsacega ojstro pogledal.                                                                     A
Ko  je prišel do Vojteka, obstal je presenečen in   ? zaklical:
«A ti, moj sinček, si tati Tega nisem od tebe pričakoval.«
Vojtek postal je rdeč kakor ogenj. Najprve je hotel tajiti, a kmalu je priznal, da je izvršil tatvine kruha.
• Kaj naj s teboj napravim?« vprašal je korporal. »Ali te naj naznanim, da prideš v zapor, ali ti naj dam deset udarcev s palico?«
Vojtek se je odločil za udarce. Korporal je vzel palico in Vojtek se je moral naprej pripogniti.             f*
Prvi udarec je padel. Pri drugem je Vojtek zavpil. Pri tretjem se je iztrgal, stekel v kot in zaklical:
»Jaz grem raje v zapor! Tega ne izdržim.»
Korporal pa ga je vlekel zopet v sredo sobe in zavpil:
»Zaradi tebe, meniš, naj ima kompanija neprijetnosti? Naprej se pripogni !•
Vojtek dobil je četrti udarec. Pri petem udarcu zbežal je iz sobe na dvorišče.
Korporal je hitel za njim, ga vjel in oddal dnevnemu korporalu, da ga je ta v posamezni zapor odvedel.
Vojtek prišel je k raportu in je dobil deset dni strogega zapora, poojstrenega s posti.
Ko je prišel iz "zapora, eksercirala je kompanija ravno na dvorišču. Vojtek je bil izstradan. Ker ni bil nikdo v sobi za moštvo, vzel je en kruh Iz regala in si za-se kos odrezal..
V tem trenutku odprl je korporal vrata. Skočil je na Vojteka, mu iztrgal kruh in dal glasno zaušnico.
Vojtek je začutil hudo bolečino v levem ušesu. Bilo mu je, kakor da bi tisoč zvonov zvonilo. Preiskava po regimentnem zdravniku je dognala, da mu je bila mrena v ušesu razpočila.                                           *•
Napravili so naznanilo. Korporal je dobil par mesecev garnizijskega zapora, Vojteka pa so poslali za vedno na dopust. Bil je srečen. Raje gluh biti, nego brez kruha živeti, je dejal vedno s smehom, kadar je pripovedal od svojih vojaških dni.
—    3    —
Srčno se veselim, da si zadovoljen s Tvojim tukajšnjim obiskom. Tudi meni je bilo v veliko veselje, da sem Te videl in da sva v najinih podrobnih razgovorih vnovič ugotovila najino popolno soglasje v vseh vodilnih ciljih. Njih uresničitev bo našim državam prinesla velik blagoslov. Upam, da se bom kmalu mogel odzvati Tvojemu dobrohotnemu pozivu. Srčne pozdrave Citi in Tebi. V zvestem prijateljstvu                              Viljem."
Vojna na morju.
13.000 brutto register-ton.
K
-   v ■
K.-B. Berlin 18. maja. Uradno. Naši podmorski čolni so v Kanalu in na Vzhodni morski obali Angleške zopet 13.000 brutto-register-ton sovražnega ladjinega prostora potopili.
Šef adrniralnega štaba mornarice.
Italijanski motorni čoln pred Polo.
K.-B. Dunaj, 15. maja. Iz vojno tiskovnega stana se poroča: Sovražni poizkus dne 14. maja pred dnevnim svitom z nekim brez-š u m n j m t o r p e d o-m o to r n i m čolnom v pristan Polo vdreti, izjalovil se je pred pristanom na pozornosti naših prednjih straž in radi naših varnostnih odredb. Italijanski motorni čoln bil je potopljen, posadka, obstoječa iz korvetnega kapita-tana in treh mož, od katerih eden težko ranjen, pa vjeta. Sovražno podjetje bilo je navidezno skozi neki oddelek mornarice podpirano. Po dnevnem svitu sunili so nekateri poizvedovalni letalci v severni Adriji na močno sovražno zračno brodovjc. V eno uro trajajočih se zračnih bojih sestrelilo se je eno sovražno in eno lastno letalo.
Zopet 21.000 brutto-register-ton.
K.-B. Berlin, 20.- maja. - Uradno-. 'V zatvornem okolišu okrog Angleške potopili so naši podmorski čolni zopet 6 parnikov in 2 jadernici z skupno 21.000 brutto-register-tonami. Uspehi so se večinoma na z a p adn&io bali Anglije in v Kanalu dosegli.
Šef adrniralnega štaba mornarice.
Politični utrinki.
Jugoslovanska mladina.
V posebnem članku se pečamo z veleiz-dajalskimi dogodki, ki so so v zadnjih dneh v češki prestolioi in „zlati Pragi" godili. Zanimivo je pri temu, da ima velik delež na teh sramotnih dogodkih . Jugoslovanska" mladina. Doma štedi in zbira naš kmet svoje goldinarčke, da bi gospoda sina pustil študirati. V Pragi pa zapravlja sinček v družbi ednakih nezrelih in mokronosih fantičkov očetove peneze in uganja na povelje iz inozemstva podplačanih agitatorjev veleizdajst-vo. To se je tudi v Pragi zgodilo in sicer tako očitno, da je morala policija vmes poseči in te jugoslovanske fantaline iz Prage izgnati. Policija ima prav! Ah očetje so reveži, kajti poba zapravi denar, se ne nauči ničesar in pride konečno kot veleizdajalec ali na vislice ali pa v ječo. Ti dogodki v Pragi so dokaz, da slove,nska politika še vedno hrepeni po cilju združiti se z vsem kar je Avstriji nasprotno in skušati avstrijsko domovino razbiti. Ta politika je na vsak način velikanska nesreča za slovenski narod in tisti, ki jo propagirajo, nalagajo velikansko odgovornost na svojo osebo. Morda se bode tekom razprav o veleizdajalskih dogodkih v Pragi kaj natančnejšega izvedelo o tej zlati Jugoslovanski" mladini.
Dunaj proti Jugoslovanom.
Dunaj, 14. maja. V včerajšnji seji dunajskega občinskega sveta so vložili  z  mno-
gimi podpisi predlog, ki predlaga, naj se predloži vladi sledeča prošnja : „Dunajski občinski svet kot zastopnik mesta Dunaja smatra ustanovitev jugoslovanske države, kakršno zahteva državriopravna izjava jugoslovanskih poslancev s 30. majnika 1917 za resno nevarnost obstoju monarhije in za nevarno ogrozitev narodnih, gospodarskih in notranjih političnih koristi držav o ohranjuj o-čega nemSkega naroda v celoti in posebno še Dunaja. Pot v Trst, k morju kot svetovni trgovski cesti se mora zavarovati trgovini in prometu za vse čase. To prometno pot k morju so ustvarili v prvi vrsti nemška trgovina in promet, nemški kapital, nemška podjetnost in nemški davčni goldinarji; privedli so Trst k sedanjemu no-predku in k sedanjemu cvetočemu < razvoju ; južne pokrajine monarhije so oplodili in jih pospeševali v kulturnem in v gospodarskem napredku. Južna ozemlja monarhije niso čisto slovansko ozemlje, marveč tvorijo deloma stara nemška kulturna tla. Veleposestvo, trgovina in plovba, rudarstvo in industrija so še dandanes večinoma v nemških rokah. Dunajski občinski svet ugovarja slovesno proti državo razdirajočemu namenu ustanovitev jugoslovanske države in zahteva iz razlogov enakopravnosti ustanovitev nemške mornariške šole v Trstu za desetmilijonski narod Nemcev v Avstriji. Dunajski občinski svet vidi končno v zvesti zvezi monarhije z Nemčijo edino varstvo za državo in popolno jamstvo trajnemu miru in srečni bodočnosti svojih narodov. „■..........................■•..............................,
Kemmei.                j
i..........................................................:
Kako je iz vsakdanjih uradnih vojnih poročil razvidno, bijejo se v na naši sliki označeni pokrajini Kemmela najljutejši boji.   K e m m e 1-hrib, najvažnejšo točko, ta-
kozvani ključ za nadaljne operacije proti C a 1 a i s u, iztrgali so Nemci po ljuti borbi Angležem in Francozom. Ker je važnost tega hriba, za Nemce največjega pomena, žrtvujejo sovražniki sedaj neizmerne žrtve, da bi se ga zopet polastili in Nemcem iztrgali.
■a....■■■■.■■■.......■■•■■>.....■..«.■•■..■■■■■■■■■■■■■■■■»
Veleizdajalci v Pragi. ............................................................■
Ob priliki jubileja deželnega in narodnega teatra v Pragi, katerega so Čehi izvršili iz političnih vzrokov na prav široki podlagi, odigrali so se v Pragi veliki izgredi, ki so nosili vseskozi veleizdajalski in državi sovražni načrt. Čehi so se zopet enkrat pokazali v pravi luči; pomagale so jim tudi vse druge, z Avstrijo nezadovoljne skupine, tako na primer Jugoslovanska" mladina, vedno nezadovoljni Poljaki in celo — kar je naravnost nesramnost —, Italijani.
uu
la-
Dogodki so bili tako očitno protidržavni, da je morala ces. kr. policijska direkcija vmes poseči. Izdala je sledeče zanimivo uradno poročilo :
K.-B. Prag, 18. maja. Uradno se razglaša : Dogodki državnosovražnega, da celo vclcizdajalekega značaja, ki so se odigrali med tridnevno slavnostjo 50-letnega jubilejnega obstanka češkega deželnega in narodnega teatra, prisilili so vlado do protiodredb in sicer se je od strani policijskega ravn teljstva izdalo razglas sledeče vsebine
Kulturelna slavnost jubileja kraljevo-češ-kega deželnega in narodnega gledališča iz-gredila je večkrat v politične demonstracije in je dovedla slučajno do cele vrste veleizdajalskih dogodkov, kateri so zahtevali najstrožje protiodredbe.
Vsaka nadaljna potrpežlji v o s t je radi tega in tudi z ozirom na res nost časa, kojemu take priredbe v obče n pristajajo, izključena ter se skupna jav na zbirališča in pohodi brezobzirno in Se potreba, šiloma razpršijo.
Tuuradna   prepoved  nositve znakov   in kokard v barvan večih sovražnih držav (bel plavo-rudeče)   se   v   ozir jemlje  in se bod> prestopljenco te prepovedi po § 11. cesar.sk naredbe od 20. aprila  1854 sodilo.
Mladeniški jugoslovanski gostje morajo me Prag zapustiti.
Intendanca kraljevo-češkega deželnega narodnega gledališča se je na gotove obžalovanja vredne dogodke opozorila ter se je zahtevalo, da jih odpravi, sicer se eventualno gledališče zapre.
Na uredništvo perijodičnega lista „Na-rodni Listi" se je od strani policijskega ravnateljstva poslalo sledeči odlok :
V pisavi od Vas urejevanega perijodičnega časopisa »Narodni Listi" stopa kljub tuuradnemu odloku z dne 14. februarja 1918 in tam izrečenega strogega svarila vedno bolj očito na dan stremljenje, da vzbudite razpoloženje in simpatije za ententne države in i da tako pospešujete interese naših sovražnikov.
Ker so bili sedaj vsi proti temu očitno državi sovražnemu pisanju storjeni koraki cenzurne oblasti brezuspešni, odrejam na podlagi zgoraj omenjenega odloka in odredbe celotnega ministerstva z dne 25. julija 1914 v zmislu § 7 lit. a, zakona z dne 5. maja 18(59 ustavitev lista »Narodni Listi" od 19. maja 1918 naprej.
Ces. kr. dvorni  svetnik in vodja policijskegaJ ravnateljstva : dr. Kunz.
Tako uradno poročilo. Prišlo je Jako pozno, ali pri nas je že taka navada. ,,Narodni Listi" so bili vstavljeni ali so zopeV' hitro izšli pod novim imenom „Narodne No-vine." Duh se seveda ne spremeni. In duh se menda tudi ne bode spremenil pri Jugoslovanski" mladini, ki je bila iz Prage izgnana. Treba bode, da oblast poseže po ostrejših sredstvih, da zadene prave krivce, ki ne hodijo na cesto demonstrirat, marveč sedijo varni in hujskajo ljudstvo v veleizdajo.
Naš cesar v Sofiji. *...........................................................i
K.-B. Sofija, 17. maja. Našo .cesarsko dvojico so v Sofiji sprejeli jako slovesno. Na kolodvoru sta jih pričakovala kraljevič Boris in princ Ciril poleg mnogih civilnih in vojaških dostojanstvenikov ter nebroj naroda. V kraljevski palači je cesarja in cesarico slovesno sprejel kralj Ferdinand s princesami. Pri svečani pojedini je napil najprvo kralj Ferdinand in* izražal veselje, da je sedaj Bolgarska meja? naše monarhije, kar da bo pospeševalo politični in gospodarski razvitek Bolgarije. V odgovoru je cesar Kari slavil zavezniško zvestobo Bolgarske, ki naj jo čimpreje venca bla-godaten mir. Cesar je obiskal tudi bolgarski glavni stan, kjer ga je nagovoril generalisim Jekov. Cesar je odlikoval z redo vi vse odličnejše bolgarske civilne in vojaške odličnjake,
4
—   4   —
cesarica Žita je pa podelila zvezdokrižni red princesama Evdoksiji in Nadeždi.
K.-B. Sofija, 17. maja. Pri dinerju v / kraljevski palači je izrekel bolgarski kralj Ferdinand napitnico, v kateri je pozdravil cesarsko dvojico in se spominjal številnih vezi med Bolgarijo in Avstro-Ogrsko. Te zvezi so opravičevale skupno mejo z Avstro-Ogrsko, ki je sedaj dosežena. Vsemogočni naj podpira tudi nadalje skupno stvar. Cesar Kari je odgovoril z napitnico, poudarjaje globoko ganutje vsled sprejema s strani Njegovega Veličanstva in bolgarskega naroda. Cilj vojne še ni dosežen, ali s trdnim zaupanjem vidim, da se bliža dan, ki poplača naše narode za vse trpljenje s Častnim mirom, polnim blagoslova. Upa trdno, da se bo prijateljstvo med obema državama vedno bolj utrjevalo in postane še bolj srčno vsled neposrednega sosedstva.
K.-B. Sofija, 19. maja. Cesar Kari, ki je 18. maja v spremstvu prestolonaslednika Borisa odpotoval v bolgarski glavni stan, je dospel opoldne na Kistendilu. Tam ga je sprejel bolgarski kralj Ferdinand in generali. Pozdravil ga je prefekt, nato je šel sprevod v mesto, kjer je kralj Ferdinand oddelku S. donavskega polka sporočil, da je imenoval cesarja Karla za šefa tega polka. Po obedu so odšli cesar, kralj in prestolonaslednik v Hisarlik v vilo generala Jekova. Zvečer so se vrnili v Sofijo. Cesarica Žita je obiskala bolnišnice in šla tudi k grobu kraljice Eleonore. Sprejem na avstro-ogrskem poslaništvu se je razvil v sijajno slavje. Zvečer sta cesar in cesarica odpotovala v Konstantinopel, Kralj l Ferdinand je podelil avstrijskim udeležnikom |"V'cesarjevega poseta razna odlikovanja.
r ;
Nov znak za ranjence.
Dss*
nm/pnois:z
L/          Prinašamo sliko novega znaka, ki se ga
bode razdelilo med vojne ranjence, ki so žrtvovali svojo kri za dom in cesarja.
S   Kaj pripovedujejo naši vojni vjetniki?
18. novembra.
Ko se je sklenil mir z Ukrajino in Rusijo, imeli smo upanje, da nam je prav kmalu mogoče naše težko izkušene vojne vjet-nike zopet polnoštevilno v domovini pozdraviti. Do danes še se žal ta upravičena želja mnogih družin ni uresničila. Nočemo sedaj preiskovati, kogar naj krivda nad tem neznosnim zadržavanjem zadene, ali tiste znane kroge, ki so neprenehoma po miru klicali in vpili, ali pa vlado, ki je pod vtisom svoje dolžnosti pozabila, da si zasiguri primerno varstvo za popolno izvršitev mirovne pogodbe, ali pa naše ljudske zastopnike, ki povsod tam molčijo, kjer se pravi varovati najvažnejše interese ljudstva in države ?
Mi nočemo samo to ravno tako bolečo kakor žal premalo opazovano resnico v javnost spraviti, ker še le sedaj dobivamo od vojnih vjetnikov, katerim se je pogostoma posrečilo, iz ruskih zmešnjav oprostiti se in v domovino zbežati, natančna poročila o n e z-nosnih mukah inneizmernemtrp-
ljenju naših vojnih vjetnikov, katere so morali pretrpeti pod nečlove|ko krutostjo češko-ruskega panslavizma. Kdor hoče vse te pojme v pravem in praktičnem pomenu izpoznati, ta naj iz Rusije došle vojne vjetnike o tem povprašuje. Oni ga bodo o pomenu panslavističnih idealov natanko podučili, kateri so sicer že preje bili v burnih frazah na različnih sestankih in shodih v Pragi, Ljubljani, Petersburgu in Belgradu javno označeni. Naši ubogi, neobo-roženi vojni vjetniki so na lastnem telesu občutiti, na kakoršen način se ta gesla izvršujejo, kjer panslavistična krutost in samovoljnost brezmejno  vlada.
Kdor želi notranje brezznačajne M a s a-r y k e poznati, ta se naj o njih zunanji per-iidni gonji natanko poduči, kdor hoče smoter in cilj njih vladohlepnosti v monarhiji opazovati, se mora o njih sodrugih v inozemstvu natanko podučiti. Potem še-le bode razumel, kaj pomenijo zahteve po fteško-slovaš-ki in jugoslovanski državi in kakšna usoda in nevarnost bi pretila našemu ljudstvu in državi v ustanovi iste.
V Darnici pri Kiewu, nekem velikem vjetniškem taboru, kjer je bivalo več kakor 80.000 vojnih vjetnikov obstojalo je tako občinstvo, katero je češke državnoprav-ne ideale pospeševalo in uresničilo, koje je Rusija na temelju vzajemnosti s tem podpirala, da je poverila oblast poveljstva čez vojne vjetnikeveleizdaj alskim Čehom. Ne ruskim Čehom, kakor se bode skušal izgovarjati g. S t a n e k in njegovi sodrugi, marveč avstrijskim češkim vojnim vjetnikom, kateri so od veselja vriskali, ker se jim je posrečilo, pobegniti in pridružiti se vseslovanskim bratom. Tam so dobili plačilo svoje veleizdaje.
Na čelu češkega poveljstva v D a r n i c i stal je zagrizeni Čeh Zajiček. Ta možakar bil je pred vojno, policijski komisar na Dunaja in je izvrševal svojo službo v osmem okraju. Kot Čeh užival je vse prednosti avstrijskega državljana in uradnika. V varnostni službi bila mu je poverjena izvršitev državne oblasti v nemškem mestu. Po izbruhu vojne podal se je kot rezervni častnik na bojišče, kjer je kmalu nato z več ali manj lahkim trudom hotel priti v vojno vjetništvo. Kaj ga je brigala častna in tovariška dolžnost? — Slovansko pobratimstvo! Slovanska vzajemnost!... Postal je član češke družine (prostovoljna legija na Ruskem) in je prevzel komando v Darnici. Tam je zamogel s svojimi izdajalskimi tovariši vladati, tam se je vendar enkrat zamogel nad „barbarskimi" Nemci in zvestimi avstrijskimi podaniki maščevati, kateri so ga v Avstriji in na Dunaju tlačili (!), tam je zamogel med avstrijskimi vojnimi vjetniki češkenarodnostipro-stovoljce za češko protiavstrij-sko armado nabirati, da osvobodi svojo preganjano (!) ljudstvo. Tam je zamogel v nabiralni pisarni ovenčano sliko K r a-m a r a kazati, in ga proslavljati kot idealca in bleščečega vzornika panslavizma .. .,
Tj* Je prišlo mnogo naših vojnih vjetnikov, ki so slučajno ali skozi tujo krivdo zabredli v vjetništvo. Tam so stokali, ker so bili od čeških Družinistov pod najsra-motejšim poniževanjem in grdim ravnanjem oplenjeni m oropani . . . Taki so čini čeških veleizdajalskih dezerterjev, na katere je lahko narod „ponosen".
Enakih in sličnih poročil, s katerimi bi sicer napolnjevali lahko cele knjige, nočemo tukaj nadaljevati. Vprašamo pa vendar vlado, ako ona tem nezaslišanim prizorom in dogodkom, ki pretresajo ves avstrijski zvesti narod, dolžno jej pozornost obrača in če je ona zaukazala nabirati dokaze teh brezpri-mernih surovostij veleizdajalskih zločinskih dezerterjev v svrho konečne najstrožje obsodbe in kako zadoščenje namerava ona težko razžaljenim in hudo prizadetim svojim zvestim podanikom v tem oziruizkazati?
Gospodarska pogodba z
K.-B. Dunaj, 14. maja. Danes je bila objavljena avstrijsko-ogrska-ranmnska gospodarska pogodba k bukareški mirovni pogodbi.
Člen I. Pogodbo sklepajoči deli .so edini v tem, da se z mirovnim sklepom konča vojska tudi na gospodarskem in finančnem polju. V prihodnjem času, ki je potreben, da se premagajo vojne posledice in nanovo ure-de razmere, se zavežejo pogodbo sklepajoči deli, da ne bodo delali nobenih težav pri pridobivanju blaga z vpeljavo visokih carin in so pripravljeni takoj se pogajati, da se, v kolikor je mogoče, med vojaško določene carinske oprostitve začasno obdrže še naprej in še bolj razširijo.
Člen II. V kolikor se blago, ki leži v nevtralnih državah in ki izvira iz ozemelj Avstro-Ogrske ali Rumunije, ni smelo izvažati, naj se take odredbe razveljavijo. Pogodbo sklepajoči deli se tedaj zavežejo, da bodo vlade nevtralnih držav o tej razveljavi takoj obvestile.
Nadaljni členi določajo, da se takoj obnovi poštna, brzojavna in telefonska zveza, da se podaljša pogodba z avstrijsko tobačno režijo glede dobave tobaka z leta 1911 do 1930, pri čemur ponudbene cene ne smejo presegati nabavnih stroškov za več kot 15 odstotkov.
Nadaljni člen določa, da bo Rumunija sklenila železniško konvencijo, da se železniški promet enotno uredi. Za uvoz in prevoz avstrijskega in ogrskega blaga se do 31. decembra 1930 ne smejo zahtevati višji tovorni tarifi, kot so določeni na podlagi dne 1. julija 1916 uveljavljenega lokalnega tovornega tarifa rumunskih železnic.
Nadaljni člen določa, da smejo avstrijski in ogrski državljani, akcijske in druge družbe pridobivati premično in nepremično premoženje po mestih, da smojo za trgovino, obrt in prometna podjetja potrebno nepremično premoženje v podeželnih občinah za dobo 30 let najeti in ta čas z njimi razpolagati. Avstrijskim in ogrskim državljanom, ki so imeli v Rumuniji že pred vojsko posestva, ostane ta lastninska pravica neomejena na podlagi rumunskih deželnih zakonov.
Do uveljavljenja zadevnega sklepa pe-trolejske pogodbe ne bo Rumunija pri izvozu surovega olja in petrolejskih pridelkov v Avstro-Ogrsko pobirala niti izvozne carine, niti ne bo prepovedala ali omejila izvoza tega blaga.
Glede osobnega in tovornega prometa in javnih oddaj se ne sme delati nobene razlike med prebivalci ozemelj pogodbo skle-pajočih delov, ki bodo skrbeli, da se bodo za osebni in tovorni promet na podlagi dejanskih potrebščin določili direktni tarifi.
Podlago za železniški promet med pogodbo sklepaj očimi deli tvori mednarodna pogodba o železniškem tvornem prometu z dne 14. oktobra 1890 v obliki, ki jo je imela dne 1. avgusta 1914.
Nadaljni člen določa, da se smatrajo donavska pristanišča med vštevši Brailo in Črnim morjem tudi  kot   morska  pristanišča.
S to dodatno pogodbo izpremenjena trgovinska pogodba naj ostane v veljavi do 31./18. decembra 1930 in po tem času do poteka enega leta po odpovedi od strani ene ali druge udeleženih strank. Samo glede carine pri uvozu v pogodbeno carinsko ozemlje obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije si pridrži Avstro -Ogrska od 30/17. decembra 1919   naprej   trimesečno   odpoved.
Železniška konvencija z Rumunijo.
V soboto sta se razglasili dve železniški konvenciji med Avstro-Ogrsko in Rumunijo, oziroma med Ogrsko in Rumunijo k avstro-ogrsko-rumunski gospodarski dodatni pogodbi od 7. maja 1918.
Konvencija govori o napravi novih železniških zvez, o   novem  železniškem   mostu
—   5   —
iez Donavo med krajema Corabia in Giurgiu, j -da se dobi zveza z ogrskimi železnicami čez červeno vežo (Roten-Turn-Pass) in izgradnjo proge Jassy-Pascani za glavno železnico prve vrste.
Nadaljni členi zadevajo že znane dogovore o povrnitvi železniškega materijala ter iz osebnega, prtljažnega in tovornega prometa pred izbruhom vojne izvirajoče plačilne obveznosti itd.
Objavlja se tudi med Avstro-Ogrsko in Rumunijo sklenjena pogodba, po kateri Rumunska proti letni priznalnini 1000 levov daje Avstro-Ogrska v zakup ladjedelnice v Turn-Severinu z vsemi napravami in poslopji vred. Teh naprav Avstro-Ogrska ne sme nikdar Se naprej dati v zakup kaki drugi državi. Ako Rumunska zakupne pogodbe ne odpove tri leta pred potekom, velja za podaljšano za nadaljnih 10 let. Avstro Ogrska si tudi pridržuje, da deloma ali popolnoma vzame v zakup otoke Simianu, Korbu in Ostro vum are.
Med našo in nemško vlado seje sklenila pogodba, po kateri Avstro-Ogrska najkasneje štiri tedne po podpisu nemško-rumunskega miru v ozemlju nad turn-severinsko ladjedelnico v okviru od Rumunije v zakup vzetega okoliša prepusti Nemčiji enako velik del zemljišča, kakor ga obsega dosedanja posebna nemška ladjedelnica, za napravo nove nemške ladjedelnice. Za opustitev dosedanjega nemškega ladjedelniškega obrata na tem mestu dobi Avstro-Ogrska enkratno odškodnino 350.000 mark. Nemška vlada se tudi zaveže, da ponudi Avstro-Ogrski 10 odstotno kapitalsko udeležbo pri nemški ladjedelnici v Giurgiu in primerno nadzorstvo v nadzorstvenem svetu. Ta ladjedelnica bo z avstrijskimi in ogrskimi naročili ravnala tako, kakor z nemškimi.
Rumunska vlada potrdi to pogodbo v vseh točkah.
fK;...........................................................
!      Tedenski pregled.
*...........■...............................................
Štajerske vesti.
Hijene. Opazili smo že marsikatero nesramnost v prvaških listih. Ali kar sta si v zadnjih številkah „Slov. Gospodar" in „Straža" dovolila, to je že tako ustudno, da človek res ne ve, ali sedijo v uredništvih teh listov ljudje ali pa groboskrumne hijene. Kakor znano, je umrl gosp. Maks Straschill - na Bregu pri Ptuju. Kako priljubljen in spoštovan je bil, pokazal je njegov pogreb. Pa to je vse eno; tudi ko bi bil pokojnik ne vem kak zlobnež, veljala bi tudi o njem beseda : „0 mrtvih govori le dobro." Gospod Straschill je umrl tudi kot katoličan s tolažbami svete vere in je torej ravno katoliško časopisje dolžno, obmolkniti ob odprtem grobu z vsako kritiko. »Slovenski Gospodar" in „Straža", za njimi pa seveda cela druhal ostalih slovenskih listov so se vrgli kakor zbesnele hijene na še toplega jnrliča, nepozabnega pokojnika. Lagali so-o njem — najsmešnejša je na primer laž, da Straschillov oče niti nemškega ni razumel — psovali so ga na vse načine, kakor živega nasprotnika, in se veselili, ker jim pokojnik ne more več odgovarjati in ker se na more več braniti. To je krščanska morala v naših krajih. Tako nas učijo blagoslovljeni činitelji katoliške vere! O odprtem grobu preklinjati, na še toplega mrliča pljuvati, to je krščanstvo tistih naših   nasprotnikov, ki so nas vedno za
i v„ brezverce imeli. Tega načela se mi seveda ne bodemo držali. Mi bodemo ostali Kristjani
** v pravem smislu besede, to se pravi v smislu evangelija, ki nam veli ljubezen do bližnjega ter celo ljubezen do sovražnika . . . ». Vi pa, farizejski »hujskači, ki hočete iz jugoslovanskega sovraštva celo naše grobove razrušiti, sramujte se. Vi posnemate le hijene! Mesto venca na krsto in v blag spomin pokojnega gosp. Maksa Straschill darovali so ubogim občine Breg pri Ptuju gospa Maria Straschill     40     K,     obitelj     Johann
"Wressnig 20 K, družina Anton K o s s 20 K, gosp. Georg S i r e t z 5 K, vsi iz Brega; nadalje gosp. Alois Repa iz Ptujske gore 20 K. Krajni ubožni svet občine Breg bri Ptuju izraža vsem blagim darovalcem svojo najboljšo zahvalo.
Iz Brega pri Ptuju se nam poroča: Za župana občine Breg pri Ptuju bil je izvoljen gospod Anton K os s, pek, gostilničar in posestnik na Bregu pri Ptuju.
Tatvina. Iz Brega pri Ptuju se nam poroča: V torek dne 21. t. m. ponoči je bila pri posestniku Ignacu Windisch na Gornjem Bregu ukradena cela konjska oprema v vrednosti 1G00 kron. Najditelju tatinskega zločinca se podari  100 kron nagrade.
Celjska orglavska šola. Piše se nam: „Slovenski Gospodar", to staro motovilo naznanja, da se od sedaj sprejemajo tudi deklice v Celjsko orglavsko šolq. To šolo se mora obiskovati tri leta, vodi jo popolnoma neizobražen Bervar. Zadnji čas mu je pomagal poučevati tudi njegov sin, (nič izobražen), ki je od začetka vojske do zdaj avan-ciral do gefrajtarja. Odločno svarimo, vse sta-riše. Mladenič, ki je absolviral to šolo, je izgubljen, če ne zna kakega rokodelstva. Vsak šuster lahko preživi ženo, organist je ne more preživeti in tudi ne sme imeti, ker župniki nočejo oženjenih. Pomislimo samo, koliko škode je ta šola naredila. Ko bi vsi ti mladi zapeljani ljudje obiskovali učiteljišče tri leta, kolikor izobraženih ljudi bi imeli, katere v tej vojski tako potrebujemo. Mariborski škof, ki je s to šolo že toliko mladih ljudi oropal mladosti in življenja, se nič poslednje sodbe ne boji, samo druge ž njo straši. Še enkrat svarimo vse stariše pred Celjsko orglavsko šolo.
Tolpa železniških tatov. Iz Maribora se poroča: V neki tukajšnji večji gostilni stanovali so že delj časa sem trije Hrvati, ki so bili skozi njih obnašanje sumljivi: Podne-vu 30 spali, zvečer odšli m se še le zjutraj zopet vrnili. Ko sta prišla dne 14. t. m. dva stražnika v gostilno, da preiščeta sumeče, našla sta le dva in sicer 25-letnega Ivana Belic iz Osijeka in 30-letnega Antona Krcelica iz Blaski-Like. Izdala sta se za trgovinska potovalca in sta trdila, da sta prišla na počitek v Maribor. Oba se je gnalo potem v stražniško sobo. Med potjo poskušal e Krcelic pobegniti, a se ga je kmalu doseglo. Na sumu sta, da pripadata že znani zmikavi tatinski tolpi Matkovič, katera na kolodvorih že dolgo časa svoje zločine vganja in od katere se nahaja že pet članov v mariborski okrožni kaznilnici. Šesti član in sicer vodja tolpe, Matija Matkovič je dne 9. t. m. po težki operaciji iz mariborske bolnišnice pobegnil in Še se ga do sedaj ni moglo zasačiti. Belic javil se je bolanim in se ga je bolnišnici izročilo, kjer še je isti dan v lastni obleki pobegnil. Tretji, ki se imenuje baje Emerih Ren deli in nosi na desnem očesu črno prevezo, se ni vrnil več v gostilno.
Tatinski vlom pri ces. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru. Dne 10. ali 11. t. m. se je pri okrajnem glavarstvu v Mariboru med drugim ukradla tudi uradna štampilja z avstrijskim orlom in štampilija ces. kr. okrajnega nadkomisarja Schaffenrath z njegovim podpisom. Storilca se še dosedaj ni dognalo. Ker pa ni izključeno, da bi se rabilo ti dve štampilji za ponarejanje listin ali v druge slične čine, se na pozornost istih opozarja.
jjrpzdravi giht
vat!ko)re™a
Pojasnila       fŠlflLS
in prospekt gratis.                  Dlwa
Dobra oskrba zasigurjena!          158
Razno.
Drago jajce. V Londonu je bilo te dni na dražbi prodano za 1200 K orjaško jajce ptiča iz rodu aeifornov, ki je nekoč živel na Mada-
gaskarju. Jajce je imelo v objemu skoraj meter. Kakšna škoda, da ti ptiči ne žive v današnjih dneh in sicer pri nas! Kako prav bi prišlo gospodinjam ko bi vsak dan imele vsaj eno tako jajce.
Vezuv pred novim izbruhom. Professor Mellagra, znani učenjak, je preiskaval nedavno Vezuv in dognal, da se je razširilo ognje-nikovo srednje žrelo na 12 do 15 metrov v severni smeri, in sicer vied izbruhov v decembru 1917. Plamen se dviga iz Vezuva do 40 metrov visoko in bluva zdaj velikanske množine gorečega in žarečega pepela, znamenje, da se pripravljajo v ognjeniku grozne reči.
Sleparji in zločinci v centralah. „Hlas" piše pod naslovom : „Kdo gospodari v centralah ? čitamo v „Obch. listech" z dne 3. maja: „Nadzornik pravljične centrale „Geos" L. Sehenker je bil že dvakrat kaznovan zaradi sleparstva. Zdaj ga je prijela oblast tretjič, ker je izvabil od neke tvrdke 1700 K za obljubo, da ji preskrbi 20 vagonov zelenjave za dober kup. Pa se čudimo, da centrale ne izpolnjujejo svoje naloge, ko so vendar pri njih nameščeni na odličnih mestih notorični sleparji." Cisto prav. Centrala „Geos" je tako delovala, da skoz celo zimo na našem trgu jabolk sploh ni bilo, ki so pa prišla pozneje iz skladišč na trg, seveda nedosežno draga, večkrat po 10 K 1 kg. Da je pa nadzornik centrale „Geos" slepar, se sploh ne čudimo, ker je občeznano, da po nekaterih centralah sede bivši zločinci, da celo take osebe, ki so bile iz mesta iztirane policijskim potom.
Kaj pa bomo kadili ? Kakor poroča tobačna rt zija trafikantom, bo prišel na trg že prihodnje dni „vojni tobak" za kadilce iz pip. Lahko si je misliti, kako more biti še bolj vojni tobak, kakor je ta, s katerim osrečuje tobačna režija kadilce. Poroča se, da je avstrijska tobačna režija kupila 15 tisoč me-terskih stotov starega hmelja. Zakup je posredoval bivši poljski minister. Meterski stot hmelja so plačali po 108—112 K. Dober tek!
Znani matematik padel. Vojska pač ne vpraša, kdo da si in ne dela razlike, temveč kosi vse vprek. V bitki pri Cambrai padel je znani nemški matematik Herbert H e r k n e r, ki je bil genij v svoji stroki. Profesor Bom sam slovit strokovnjak piše o njem v strokovnem nemškem listu, da je bil Herkner v matematičnih znanostih pravi fenomen. Taki genij se baje rodi vsakih sto let. Padli strokovnjak je bil sin znanega berlinskega narodnega gospodarja.
Proti muham je treba že zdaj začeti vojsko. Nikjer ne puščajmo ostankov jedi in drugih podobnih snovi, ki se kvarijo in tvorijo glavno gnezdo muh, nudeč njih ličinkam hrane v izobilju. Kadar belimo sobe, denimo v apno nekaj galuna in sicer na 50 litrov vrele vode 1 kg galuna; če primešamo k temu nekoliko sodnega luga, dobimo zmes, ki uničuje ves mrčes in zalego. Če vlijemo na krožnik nekoliko mleka in pridenemo žlico iormalina, ali če vlijemo na sladkor nekaj formalina, kmalu v sobi vse muhe poginejo. Lep, napravljen iz dveh delov kalafonije, iz dela trpentina in olja iz ogrščice, kateremu se prida nekaj sirupa in na lahnem ognju raztopi in zmeša, je izborno muholovno lepilo, ki ga natresemo na papirnate trake ali na brezove šibice. Snažnost in odstranitev V3eh razpadajočih snovi jako ovira, da se muhe preveč ne pomnože.
Vojni klobuk. Neki mož, katerega klobuk je bil že nekaj let pred vojno nov, bil je od svojega prijatelja norčevan: „Tvoj klobuk ae mi dopade. Koliko kart za mast pa bi ti za njega zahteval ?"
Proglasitev nevtralnosti Rumunije. „Temps" poroča : Nova rumunska vlada je vročila ofi-cijelno izjavo, s katero izjavlja, da je Ru-munija nevtralna in naznanja, da razveljavlja vojaško-politične pogodbe s sporazumom.
Prepoved krmiti zeleno žito. Pri vladajočem .izvanrednem pomanjkanju klaje (sena in slame) bi znala lepo stoječa rž in žito kmetovalce zapeljati, da bi zeleno pokrmili, posebno, ker je v nekaterih deželah in pokrajinah zeleno krmljenje iz travniških pridelkov
—    6    —
§e zaostalo. Da se pa kolikor možno neskraj-San pridelek prihodnje žetve omogoči, je potrebno, da se opozorijo na dotično prepoved c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 19. maja 1915, drž. zak. štev. 128, s katero se je pripovedalo pod kaznijo pokladati zeleno žito živini.
Devetinštirideset milijonov kron nas stane vojska vsak dan, piše „Prager Tagblatr,." Devetinštirideset milijonov kron ! Čeravno je nezaslimo, vendar se vprašamo ! „Kaj vse bi se dalo v mirnem času narediti za ta grešni denar? Šole, bolnice, čitalnice in muzeje bi si lahko postavili. Urejeno bi bilo lahko so-cijalno zavarovanje v nezaslišani potrati in nedosežni popolnosti. Za vsak ubogi milijon državnega proračuna bi se v mirnih časih razpravljalo in prepiralo brez konca in kraja, zdaj pa letijo milijoni v zrak, vsako urico dva milijona ! Pa ne samo pri nas, v Nemčiji nic manj, najbrže še več; a pri naših sovražnikih ni ta račun nič manjši. Vse to se nakopičuje na milijarde in milijarde, ki bodo vse življenje, vsako kulturno gibanje in delo obremenjale ne-le nam' in našim potomcem, ampak tudi otrokom naših otrok. Človeška fantazija je v obče preslaba, da bi si zamogla predstavljati vso životarjenje in vse davke, ki bodo potrebni, da bi se odstranilo te piramide dolgov. Razglasuje se celo vrsto novih davkov : kapljico na žareče železo. Če ne bodo dolgovi na kakšen način odpravljeni, bo imel denar zroiraj manjšo vrednost, bo otežkočal življenje vsakega posameznega državljana in celo sam državni bankerot ne bode nič drugega nego neznosen in brutalni način obdačenja vseh prebivalcev. A vendar še to vprašanje vojnih bremen ni najbolj žalostni stran vojske. Vojska stane še mnogo več: toplo, zdravo, nenadomestljivo človeško kri. Vsako poročilo generame'ga štaba- je^ druge vrste račun. Poveljnik računa z člove-" škim življenjem, prevdarja ali odvaga uspeh, računa z izgubami, ki so jih pričakovali, in se vprašuje, če je vrednost boja v razmerju s stroški. Pošilja se bataljone in polke v smrt, če to zahteva taktičen ali stra-tegičen cilj. Včasih tudi preplača zmago. Nemci umejo ves čas štediti z moštvom in materijalom, ali vendar imajo tudi oni grozne izgube. Doslej se računa na 7 milijonov človeških žrtev. A vojska se dotika tudi nas v zaledju a lakoto. Na frontah padajo krepki možje in mladeniči, cvet naroda, v zaledju pa v istih odstotkih starci žene in drobna deca. Grozno. Pa še ni videti konca.
Skoropadski se naslanja na Nemčijo. Sko-ropadski je te dni v Kijevu priredil pojedino, katere so se med drugimi udeležili tudi vojvoda Leuchtenberg, ministerski predsednik Lysogub in upravitelj zunanjega ministerstva Poltov. Med razgovorom o notranjem položaju je Skoropadski izjavil nekemu nemškemu časnikarju: „Z vso resnobo in čisto ofici-jalno, v navzočnosti ministerskega predsednika in upravitelja zunanjega ministerstva vabim potom Vašega lista nemške socialne demokrate,. naj pošljejo tri člane v Ukrajino. Jamčim za to, da bodo najboljše sprejeti in na noben način ovirani. Lahko bodo videli vse, vse preskusili in z vsakim govorili in potem naj kot socialno poučeni in odkriti možje razglase resnico. Tesna naslonitev na Nemčijo ni samo notranja potreba, ki tiči v lastnem interesu Ukrajine, marveč je za sedaj in pozneje nujna potreba realne politike v obojestransko korist. Ne vem, od 'koga bi se za našo državno upravo več naučili in imeli več koristi kot od Nemcev.
Rekvizicije v Rumunski. AAstrijski državljani, ki so bili po rumunskih četah v Rumunski odškodovani vsled rekvizicij brez potrdil, naj se v ta namen, da se jim napravijo nadomestna potrdila ob navedbi natančnega načina in morebitnih prič obrnejo na posredevalnico za ohrambo avstrijske imovine v inozemstvu. (Schutzstelle fiir Osterreichi-sche Vermfjgen im Auslande in Wien I., Stubenring Nr. 8.)
Rumunski kralj o sklenjenem miru z Rumu-nijo. Kralj Ferdinand je brzojavil ministrskemu predsedniku Marghilomannu: Vzamem na
znanje v Bukareštu sklenjen mir. Zahvaljujem se Vam in ostalim rumunskim delegatom za izpolnjeno težko in požrtvovalno delo, ki ste ga izvedli v varstvo naših pravic v bolestnih trenutkih. Kot kralj in Bumun popolnoma zaupam bodočnosti mojega vrlega in hrabrega ljudstva. Zahvaljujem se Vam na zagotovitvi zaupanja, v napredek in moč dežele pod mojim in vodstvom dinastije.
Vojni kruh. Prejeli smo : Nič bi ne imeli zoper vojni kruh, saj smo prisiljeni računati z vsemi vojnimi posledicami, ki so vselej bile in bodo slabe. Toda nekaj drugega je, kar bi bilo pa lahko boljše in s tem ustreženo marsikomu, če ne znabiti vsem : to je snaga vojnega kruha. Snaga, lepa beseda, ki pa pri našem vojnem kruhu nikakor ne pride v po-štev. Če se dobe v vojnem kruhu treske, pesek, papir, cunje ter gumbi, če se je dobil notri že cel šop las, cel ščurek, če je neki gospod pogoltnil z vojnim kruhom celo ši-vanko, ki mu jo je moral potegniti iz grla zdravnik, potem se pač lahko reče, da je vojni kruh nesnažen -in da ga nihče ne more jesti s slastjo, če je še tako lačen. To je vse zato, ker moke nihče ne seje, dasi se pretresa kdo ve kod, predno nastane   iz   nje  kruh.
Železniška nesreča Iz Sarajeva poročajo, da se je ob hercegovsko-dalmatihski meji zgodila velika železniška nesreča. Vsled trčenja dveh vlakov je skočilo s tira sedem vagonov, dva sta padla preko nasipov. Deset oseb je težko ranjenih.
Hazardne igre v Budimpešti. Vojaška policija v Budimpešti je prišla na sled, da skoro po vseh večjih kavarnah igrajo hazardne igre za mnogo tisoč kron. V neki kavarni so zaplenili banko z vsebino 40.000 kron. V neki drugi kavarni so aretirali dva trgovca, ki sta igrala za 7000 kron.
Vojaški konji za poljedelce.  Vojno  mini-
sterstvo je odredilo, da se bodo v svrho pospeševanja poljedelstva oddajali vojaški konji v zasebno uporabo. Reflektanti dobe konje pri razpečevalnici konj (Pferdeverwertungs-stelle) proti podpisu reverza.
Kaj vse pride v vojni kruh. Dandanes v hrani nismo nič izbirčni, če ni pristne hrane, rabijo se razna nadomestila, ki jih ljudstvo vživa in navadno molči. Ali večkrat se rabijo pa že take snovi za vojna živila, da morajo z njimi zbuditi naše občno ogorčenje. Tako so na podlagi pritožb nekaterih konzumentov aprovizacijski kruh na Dunaju kemično preiskali in našli, da sestoji iz naslednjih snovi: plesniva moka, gnil, zmrzel krompir, repa, les, kreda in papirnata kaša. Casniškega papirja Jako primanjkuje, da je večina časnikov primorana v več ko desetkrat manjšem obsegu izhajati nego pred vojsko, ali za kruh je papirnate kaše še vedno več ko preveč. Pač znamenje časa.
Naredba o uvedbi okrožij na Češkem. Dne 19. maja je državni zakonik priobčil minister-sko naredbo o uvedbi okrožnih vlad na Češkem. Naredba določa, da se stalno nastavi na Češkem dvanajst uradnikov, ki bodo izven namestniškega sedeža v imenu namestnika reševali namestništvene posle. Uradniki se imenujejo okrožni glavarji, ozemlje na katero se razteza delokrog posameznika, okrožje in njihovemu vodstvu podrejeni urad — okrožna vlada. Kot prvi začneta poslovati 1. januarja 1919 okrožni vladi v Ljutomerieah za okrožje Ljutomericein v Kraljevih Vinogradih za okrožje praške okolice. Okrožnim glavarjem se v njihovem uradnem okolišu nasplošno odkaže tisti stvarni delokrog, ki pripada po obstoječih zakonih in naredbah namestniku, posebno nadzorstvo nad podrejenimi oblastmi in organi, izdajanje uradnih odredb in ukrepov, kakor tudi pristojnost odločevanja v drugi instanci. Name8tništvu ostane pridržano vrhovno nadzorstvo in tudi vrsta agend. Razen tega ostane kraljevo glavno mesto Praga z bližnjimi občinami, ki imajo tvoriti bodočo veliko Prago, tudi poslej pod neposredno podrejeno namestniku. Okrožja se bodo ustanavljala polagoma, drugo za drugim : razen Kraljevih Vinogradov in Ljutomeric v Trut-novu, Budjevicac, Časlovi, Taboru, Plznu, Pisku,   Libercu,   Jičinu,   Hebu in Kraljevem
Gradcu.    Varstva  manjšin v okrožjih se naredba ne dotika.
Odbt»r, ki priredi avdijenco da presvitlega cesarja, je pod vodstvom okrajnega načelnika O miga ob enem neumerno na to deloval, da. se okraju tudi v gospodarskem ozi-ru kolikor mogoče pomaga. Posrečilo še nam je tudi, da smo dobili iz Ogrskega pod največiimi težavami 50 vagonov krmilne slame. Le ta-sa b; de po primerni ceni razdelila med naše kmetovalce. Naznanila se sprejema v pisarni „Štajerpau v Ptuju.
Loterijske številke.
Gradec, 22. maja 1918:     59, 29, 35, 15, 49.
Dunaj, 18. maja 1918:       39, 46, 29, 85, 45.
Trst,  15. maja 1918 :         47, 48, 65, 32, 80.
Line,  11. maja 1918:         64, 39, 80, 67, 87.
Znana eksportna firma Max BShnel, Dunaj, JV. Marga-retenstrasse 27,51 uvedla je novi, jako praktični ročni žitni mlin, s katerim se zamore Žilo grobo ali lino na moko jmleli. Mlin je vsaki hiši loplo priporočati.
i4»4'^,4'4-4'4.^.4-4-^. 4- 4- 4" 4" 4"
Poziv! 2
1
Podpisani naznanjam naročni= kom   sodov,   naj   svoj   les  za sode   v   tem   času   v   izdelovanje prinesejo,   ker   bi. v jeseni  težko^^ bilo, sode v kratkem času izvršiti.
Obroče za sode dam iaz  na razpolago ter se zaračuni   izdeio= | va je po zmernih cenah.
Kupujem  tudi vsakovrstni les za   *>ode  in ga plačujem po naj-I boljših cenah.
JOHANN STEU
sodar, Ptuj.
2I7
......T..r;..X,.T..V..p.,ii..T,..^..^....,....,..^,..,|..,...^..iT|.,|V...ly
--------------------"--------------------------------
Vinska zadruga v Ptuji kupi vino
i po dobri ceni. Ponudbe se pošlje na
gospoda načelnika Hans Perk o v Ptuju.
j     Razglas.
Na deželni sadjarski in vinogradniški  šoli V   Mariboru   se  razpiše  z  začetkom šolskega
j leta 1918/19 več deželnih«prostih mest.
Prosilci za taka prosta mesta morajo biti na   Štajersko   pristojni   in   najraanje   16   let
j stari. Oni morajo svoje nekolekovane, na štajerski deželni odbor v Gradcu naslovljene prošnje, katorim je dodati krstni in domovinski list, spričevalo o cepljenih kozah in o zdravju, nravnostno in odpustno spričevalo, do najkasneje 15. julija t. I   osebno  ravnatelj-
: stvu deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru predložiti, katera podaja natančnejša pojasnila.
Gradec, 4. maja 1918.
7                    Od štajerskega deželnega odbora.
J
—   7   —
Današnji številki pridjana je priloga o smotrih in ciljih veleiz-dajalskih Jugoslovanov, ki stoje v * službi naših sovražnikov ter o njih perfidni antidinastieni in protidr-žavni gonji na Štajerskem in Koroškem.
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
K.-B. Dunaj, 22. maja. Uradno se danes razglaša:
Na italijanski gorski fronti trajala je povišana bojevnadelavnost. — V noči na 21. vsilili sta dve sovražni kompani-ji v naše pozicije severno-zapadno-od Col d e 1 Rosso in sta bili v protisunku pod velikimi izgubami nazaj  vrženi.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. Berlin, 22. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno     bojišče.     V    pokrajini
piEemmel-a trajala je živaliha ognjena delavnost. Severno od vasi K e m m e 1 in južno od Loke r-ja izjalovili so se zvečer močni sovražni delni sunki. Obojestranski L y s e in ob La Basee-Kanalu ležalo je naše zadajšnjo ozemlje zopet pod hudim ognjem. Tudi med Arrasom in Albertom je bila sovražna artiljerija zvečer delavna. Med Som me in Oise oživela je bojevna delavnost mimogredoč. — Na ostalih frontah nič pomembnega. Neko naše brodovje, z bombami uničilo jo ponoči od 20. maja razširjena francoska  municijska   skladišča pri
*'^J51a rg i e s-u. Laj.tnazit IVcukliulT \y.vv\e-val je svojo 27., lajtnant Butter svojo 23. in 24. zračno zmago.
Prvi generalkvartirmoJ8ter Ludendorff.
Vojna na morju. Podatki v aprilu.
K.-B. Dunaj, 22. maja. V aprilu se je skupno 652.000 brutto register-ton za naše sovražnike trgovinskega ladjinega prostora potopilo. Njim na razpolago stoječ ladjin prostor se je torej le skozi vojno dogodke od začetka vojne za okroglo 17,160.000 brutto-*Vregister-ton znižal.
Italijanski izlet v Polo.
K.-B. Dunaj, 21. maja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča : Načelnik admiral-nega štaba italijanske mornarice poroča: Dne 15. maja zgodaj zjutraj so štirje mornarji z redko drznostjo in največjo vojaško spret-k nostjo, ko so prekanili sovražne patrulje, vdrli v pristanišče Pole in večkrat torpedira-li veliko križarko „Viribus unitis." Nato so se naša pomorska letala, ki so v jutranj zarji priletela nad Polo, spustila v boj 8 sovražnimi letali in dve sestrelila, nakar so se nepoškodovana vrnila.
Temu poročilu nasproti se ugotavlja: Uradno se je že poročalo, da se je italijanski poskus, vdreti z motornim čolnom v pristanišče Pole, izjalovil. Motorni čoln je bil potopljen, posadka (i korvetni kapitan in • trije možje) pa vjeta. Motorni čoln sploh ni prišel do tega, da bi mogel streljati, zato ni torpediral nobene ladje. Italijansko poročilo je torej popolnoma zlagano.
Nov nemški napad in angleške izgube.
Berlin, 18. maja. Iz Curiha poroča-•• jo: Angleški višji častnik je sporočil Reuter-ju, da zavezniško armadno vodstvo pričakuje zagotovo, da ker baje stoji večina nemških rezerv za sommsko fronto, bo od tu prihodnji nemški močni napad.
častnik je nadalje zatrjeval, da ni resnično, kakor trdijo Francozi, da so njih izgube večje nego angleške. Angleži da so imeli trikrat več izgub nego Francozi, kar da izhaja že iz uradnih seznamov o izgubah.
Francoske izgube.
Haag, 18. maja. Odlična francoska osebnost v Zedinjenih državah jo v govoru v Baltimoru izjavila, da so Francozi mobilizirali sedem milijonov mož. Doslej so izgubili na mrtvili milijon, na invalidnih pa tudi milijon mož.
Cesarska dvojica v Konstantinoplu.
K.-B. Konstanti nope 1, 19. maja. Ob pol peti uri popoldne je privozil dvorni vlak s cesarjem Karlom in cesarico Cito na okrašeni kolodvor Sirjedži. Cesarsko dvojico so pričakovali sultan v maršalski uniformi, prestolonaslednik z ostalimi princi, egiptovski kedive, šej-iil-Islam itd. Pozdrav obeh monarhov je bil zelo prisrčen. V palači Yldiz so sultanovi dvorni dostojanstveniki pozdravili goste. Sultan.se je nato poslovil. Cesar in cesarica sta sprejela prestolonaslednika princa Edula, velikega vezirja, kediva in šejka- til-Islam. Med sprejemom se je zunanji minister Burian razgovarjal z velikim vezirjem.
K.-B. Konstantinopel, 20. maja. Po zajutreku je sultan obiskal cesarja in cesarico v palači Yldiz, mu podelil maršalsko čast in mu osebno izročil meč.
K.-B. Konstantinopel, 20. maja. Cesar Kari jez lastnoročnim pismom imenoval sultana  za   avstrijsko ogrskega   maršala.
K.-B. Konstantinopel, 20. maja. Maršal Liman pl. Sandess je poslal cesarju in kralju iz Palestine pozdravno brzojavko, za katero se mu je v imenu cesarja zahvalil načelnik vojaške pisarne generalni major pl. Zeidler.
Razno.
Avdijenca pri cesarju.
Iz D u n a j a je došlo poročilo, da bode naš presvitli cesar veliko de-putacijo spodnještajerskih županov in zastopnikov sprejel v soboto dne 25. maja 1918.
Gospodarski načrt za prehrano prebivalstva.
Ker je treba napraviti gospodarski načrt za prehrano prebivalstva, pozvedeti se more tudi letos posetvene ploskve. Natančna po-zvedba se tiče tudi posestnikov samih, ker bi mogla nezanesljiva poizvedba posestvenih ploskev povzročiti, da bi zadeli posestnike trdi in nepravični predpisi in da jim za lastno prehrano ne bi ostalo toliko, kolikor potrebujejo. Pozvedba se bo izvršila za vsakega poljedelca posebej ter se bo raztezala na vse kulturne vrste in na vse pridelke posameznih poljedelcev (lastnikov, najemnikov, užitkarjev). Ta pozvedba je postavno utemeljena v § 14. naredbe celokupnega ministerstva z dne 26. maja 1917, drž. zak. štev. 235. Pozvedbe bodo izvršile po posameznih katastralnih občinah posebne ,.pozvedovalne komisije za posetvene ploskve", katerim so prideljeni zapriseženi   poizvedovalni   komisarji.   S   poslo-
vanjem prično pozvedovalne komisije v prvih dneh meseca junija t. 1. Poljedelce se v njih lastno korist poživlja, da se zglase takrat, ko bodo obveščeni s posebnimi razglasi ali pozivi pri pozvedovalni komisiji ter podajo glede letošnje posetve potrebne podatke. Poljedelce, ki ne zadoste predpisu gori omenjenega paragrafa glede dolžnosti napovedi, kaznovati se sme po § 34 omenjene mini-sterske naredbe z globami do 2000 K ali z zaporom do 3 mesecev, če so pa obtežilne okolščine z globami 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev.
Boljševiki proti bivšemu carju. „Naše Slovo" poroča iz Moskve: Boljševiki so imenovali komisijo, kateri predseduje Krilenko, z namenom, da posluje kot sodišče proti bivšemu carju, proti kateremu bodo dvignili obtožbo, da je povzročil državni preobrat za spremembo volilnih postav dume, da je uporabljal nepostavno javni denar in zakrivil druge pregreške. V Tobolsk so poslali eskorto etskih strelcev, da pripeljejo bivšega carju v Moskvo.
Ženitna ponudba.
Mladenič, star 29 let, ki ima 2000 K premoženja, želi se radi svojega večletnega bivanja v tujini tem potom seznaniti v svrho ženitve s priprostim kmečkim dekletom, ki' bi imela kako posestvo na Spodnjem Štajerskem, ali pa vdovo brez otrok. — Resne ponudbe če rnogoše s sliko, katera se vrne, na upravništvo „Štajerca".                228
je bila vv torek po noči d ic 21. maja t. 1.
cela konjska oprema (Pferde-
v vrednosti 1600 kron.  — Komur je mogoče
podati zanesljive podatke o tatvini, dobi 100 K
nagrade.   Ignac Windisch. Gornji Breg štev. 34
pri Ptuju.-
Iščem za 2 družini
2 pošteni deklici,
ki  se   razumeta   v   vseh   hišnih   delih.   Zelo dobro ravnanje in dostojna hrana zagotovljena. Pismene ponudbe na Ungar Jano, Budapest, Lipot-korut 3                         230
Najlepši   spomin
se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 18-— Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25, Parterre.        120
Po en nov kolesni
mantelj in kolesni
meh (Schlauch)
je  proti   žiljenskim
sredstvam za oddati
Aviauto Ges.. Dunaj I.,
Biberstrasse 9.  229
Žveplo za sode m
1 kg 36 kron, pošilja proti povzetju A. F. Krepek, Maribor, Bis-marckstrasse 19.  219
Zagotovljen uspeh
Tisoteio zahvalnih pisem t prlj. vpogled Da razpolago.
Polna krasna prša
Gar. neškodljiva za vsako siaro-i
laso. ^\^r^t^:Tt^T^°"
ft. Rix Praparate Dnnaj !X.. Lackierern. i
dobite pri rabi
220                        RazpoŠtljatev strogo diskretna.
Zalog* t Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu", lekarna „Mart,
■  .slat«
— *J    J«.    I    Ti!--- U«-.—.* j.* .«—*..    Zalo« v Mariboru: lekarna pn ..angelju varuhu', lekarna
med. dr. A. Rix kreme za prša. ^%tpf^^hu,^x^.f"
4J^k                           kakor rudečica lica in nosa, zajedniki, grbe, ohlapna koža iti sploh vsi  made-
lAaf M    ži na koži  izginejo zajamčeno,   ako   se rabi   izkušen   dr. A.   Rix-ov   Pasta
■^B^JPXHB^    Pompadour. Popolnoma neškodljivo sredstvo.   Za   poskus   2 kroni   50 vin.
M     ^C j V ^^   Velika doza 5 kron.    Dr. Rixovo   biserno   mleko   (Perlenmllch)   lekoč
"            ^^           puder v barvah roža, belo in naravno žolto, steklenica 5 kron.     —   Pošilja
se direktno od
Dr. A. Rix Kosm. Laboratorium, Wien IX, Lakierergasse 6|K. g£a sk° J^JS;
lekarna k Mariji pomagaj in parfumerija Wolfram. V Ljubljani: parfumerija A. Kauč in drogerija „Adrija".22t
32422�
65
—   8    —
Miihlerbeutel
pajtelje za mlinarje
se dobi pri
trgovina v
Dobri aparati za briti in lase striči
—«^              I-a britev iz srebrnega jekla K 3o0,
^^^     A     4~,   6'—,   zaniMana   k   :<•—, :'>•—,
{r&flHEC&fl     znamka „Perfekt" s 6 klin jami K !')■—,
«     20"—, rezervne klinje ttucat K 6-—.
I-a siroii za lase Btrici K 11-—, 12—.
Izmenjava dovoljena aH denar
nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c.  in   kr.   dvornem   life-rantu Hanns  Konrad,  eksportna, in razpošiljalna hiša BrOx št. 1741   Češko).                            51
kraste, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hitro in sigurne domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej "tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri na pre j-poSi ljatvi svote ali povzetju na na-elov i Apotheker M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VI120., R6zsa utca 21.                           472
rinarjev
za eno dopisnico Vas stane moj glavni kataloff, ki se Vam na zahtevo zastonj dopošije. Prva fabri-ka ut Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant BrUx   1502 (Češko).   Niklaste ali jeklene anker-ure
,.   K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26.
<) Bela kovina (Oloria-srcbro) dvojni mantelj, anker-remonl. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj.                      386
Za odpravo peg se raznovrstna sredstva rab:. Vsa ta sredslva temeljijo na istem principu, da se pege s sredstvom blede napravi. Ta način je napačen. Ako se hoče pege odpraviti, potem ne zadostuje izbledenje, ker isle pri odmoru v rabi dotičnega sredstva se zopet pojavijo. Mora se jih torej popolnoma uničiti. Umetna odprava peg, ilekov in miteserjev je le ' mogoča s tako zvano Santo-kremo. Obraz se vsak dan s to kremo namaže in potem s Santo praškom izmije. Pege se s to senzacijonelno kremo v kratkem času popolnoma odpravi in pokaže lepi, belo-rdeči teint. Ta krema ie po navodilu univ. profesorja dr. Hager napravljena. Postavno varovana je tudi danes edino garantirano učinkujoče sredstvo ter popolnoma neškodljiva. Ena doza zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošti 95 h več. Vsaki kremi se priloži navodilo ' ter vrečica praška zastonj. Diskretna razprodaja. Se dobi po pošiljatvi svote v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici ali po povzetja J. Kukla, Prag, Perlgasse 31.                     155
za podgane K  G-80,   za inKi   K 4-80,,
vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke ,.Rapid", tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 690. Najuspešnejši lovilec"*"** muh „N ova" K 4-20 komad. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnine 90 v. Exporthaus Tintner, Wien, III.,. Neuling-gasse Nr. 26/P.                                *8
lljadska tapelj aestueta
kdpali&a ? Pfaju
jj Čas t* k«pmi|*i »s- MatniMfc •» it
mm   MHKtti. »»antkfti ji M   h-  ft
vsake vrste, jute, odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in e posteljske odeje, koene kosti, konjske repe, svinjsko — dlako, kožuhe zajcev in lesic
kupuje po najboljših cenah                51
M. Thorinek & Co., Celje
Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cene.
kol»li   1   Vroč1"
(lolning- uM DienstYermittlung)
za                                         t*
službe« učence, stanovanj« in posestva
v Ptuju
izvršuje
vm vrste posredftvanja najhitreje. *^B
f pntaiijft m pojasnil* v mestni Stražnici (rotovž):
Vsaka žena čitaj
moje   velezanimivo navodilo za moderno negovanje prs           «
Najboljši nasvet pri mehkosti in slabosti prs.
Pišite, zaupljivo na                                 157
Ida Krause, Preliburg, (OgTSkO
Ne stane ničesar! ■*^.?
157
Vsak svoj lastni reparater!
Moje Lumax roČno-Sivalno Šilo Sije štep-stihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da za moreš usnje, raztrgane Čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, Štofe za šotore, file, kolesne man te! je, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za Športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, Štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4'—. 2 kosa K 7"50, 3 kosi K 11"—, 5 kosov K 18'—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le'proti naprej-plaČilu po Josei Pelz, Troppau 1Ž2, Olmiitzer-strasse 10. Naprej-prodajalci dobijo rabat.                    32
1IE11IBIIB11IIIIIIII
Raztrgane nogavice in zokni se zamore napraviti z novim prednjim delom zopet brez napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. Poštna razpošiljatev po povzetju. Postavno zavarovano. I. Marburger Strumpf-mechanik,Wa!purgaOmann, Maribor, Burggasse 15
Prevzetj e za Ptuj: brata   Slawitsch,   trgovina   v   Ptuju. C e 1 j e : Anna Staudinger, Celje, Bahnhofg. 9. Šoštanj:    Josefine    Simmerl,   trgovina   z j mešanim blagom Šoštanj.              g(, '
■ ■■■■■■■BBBHBBHHBBHB   i
*A
Moj originalni žitni ročni mlin je izborno primeren :a grobo šro-tanje in lino mletje vsake vrste žita, je ed-nostavne ali trajne izpeljave, plošče za mletje se dajo izmenjati, je iz utrjenega materijala in celo pri najmočnejši rabi skoraj nepokvarljiv. Neobhodno potreben za vsako hišo. Model 4 z ročno kurblo za mali obrat, leJa 7 kg K 100. Model 5 z ročnim kolesom za večji obrat te-in okroglo 1? kg K 120"—. Razpošiljatev iz Dunaju proti vpo-šiljatvu svote po generalnemn zastopj                107
Max Bohnel, Wien, IV., Margaretenstr. 27.
-tr-
m    v
K
za marmelado
ponuja
lesna industrija BRETISCH & Co., Dunaj XX.
in sadni jesih
kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj.
,,Asanol"š
ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov,  mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono.
„Št. Valentinov redilni prašek za prašiče"
je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po poŠti se pošilja najmanj 6 zavojčkov.
Čez 1,000.000 mojih
ročnih šil
56
500 kron
Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Ria-hal-sam Vaša kurja očesa, bradavice in t'do kožo ne odpravi v 3 dneh brez
bolečin. Cena ene posodice i garanei skim pismom K 275, 3 posodice K 550, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Kaschau (Kassa)I. postni predal 12/614 (Ogrsko).
v rabi. Praktično   orodje   2a   vsakogar   za lastno krpanje  j
usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader,  i
vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci  i
rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 470 in  J
pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačilu.
P. E. Lachmann,   Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt, 113   t
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša   vse  doslej  v prometu se nahajajoče izdelke, 1 zavoj t. j.   5 kg K 12.-S   1 zavoj z 10 kg K 23.-PreprodMalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje  rok   in  finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—.   Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18' -. Toaletno milo s finim vonjem, roža   barve,   1 zavoj   24  vel. kosov K 18.—. Razpošilja po  povzetju.   Pri   večjem  naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti ea zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. JOnker v Zagrebu št. 12, Petrlnj-ska ulica 3. III., telefon 23-27.                  203
Prileten železniški čuvaj v pokoju • 2oo
TTČLOTTeC
z lepim malim, dolga prostim posestvom na deželi, želi se z vdovo ali gospodično v starosti nad 40 let, katera poseduje posestvo na deželi ali najmanj 6000 kron v gotovini zaradi ženitve seznaniti. Resnične ponudbe pod ,,-Skrbna gospodinja St. 13il na upravništvo „ Štajerca."
za vezanje trt ima oddati Ludm. Fiirst, Ptuj, Kaiserfeldgasse 6,
I. nadstropje.               225
Lipovec
Sprejme se takoj
224"
■ULcean.cs.
proti popolnej   oskrbi,   hrano   in obleko,  na
tri leta.   Starost   16 do 18 let od g. Anton-a
Martschitech, strojarstvo, Slov. Bistrica.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari  Linhart.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.
26