Da se je g. Blagotinaek iz Maribora proti tisti strani obrnol, kjer Fraakobrod leži, to se aam čadao ae zdi, saj vemo, kamo tega poaiaovljeaega Nemca aeka skrivaa sila vleče. Ali da 8i je protinarodai kaadidat v ptujskem okraju ai rajši postavil prasanje: nKako daleč po avetu pa prideš, če drugega jezika ne zaaš, aego aemškega?" temu se čudimo? — Mi bi Bjeniu lahko odgovorili: nOd Ptuja do Varaždiaa". — Saj zaate g. R— kako ate pred 9. leti tarno morali svoja kopita pobrati ia 8te žalostai v Ptuj aazaj prikimali, ker vUljub svoje izvrstae aeoiščiBe v Varaždiau aiste raogli več Po volitvah. Kaderkoli aaiBi gospodar kako važao delo dokoača, pregleda še eakrat vse priponiočke, vzroke itd., za kterib voljo je delo dobro ali slabo izišlo; tako se zmiroai ači ia njegovo lastBO poslovaaje mu je izdataa šola biti vedao umaejšeam ia previdaejšemu. Zadaje volitve aa SloveaskeBi bile so za vaakega aarodajaka trda šola, v kteri sino se niarsikaj aaučili; treba je te Bauke si v Biožgaae zabiti, ia aikdar pozabiti. Videli smo, da so aaši protivaiki povsod v prvi vrsti 8teber poderejo, bo jim lahko priti do zaiage. Obče je zaaao, da so dnbovBiki po slovenskih deželah v ogroniBi aiaožiai iskreai aarodajaki , kteri ae tudi od aemškutarskih pravaoslavljeaib Be dajo prestrašiti, ae od svoje pravičae poti odvraoti. Kako bi tadi dragače bilo? Dahovfliki po sloveaskib krajiaah so, bi rekel, celo vsi — kar se v aemakih deželah avstrijskih Bikjer Be primeri — rojeai iz aaroda, tedaj siaovi svoje donaoviae; takaj imajo svoje Ijabe starše, brate )B sestre, prijatle ia zaaace, ali je mngoče drugači, ko da 8voj Barod ljabijo ia se za Bjega žrtvujejo? Veliki aeumaež more tedaj biti tisti, kteri meai, da bojo kaki klateži iz mest, ali aemškatarski uradaiki, ki gredo vedao s trebabota za kruhom, ali celo trdi Nemci, ki so se takaj večidel z vašiaii žnlji obogatili, ja še vas aekteri zdaj aesraaiao molzejo, bolje koristao svetovali, kakor aarodni dabovaiki ia zaaai Barodnjaki. G. Rodošegg je celo tako aesramea, da dahovnikorn volilao pravico odrekaje, ko govori: v čisto posvetae zadeve, kakor je volitev dež. poslaaca, se dubovai aimajo vtikatiu, če ravao dotičae postave zaati mora. Clovek, kteri dragače govori kakor v^, je grd lažaik, ia taki gotovo našega zaupanja ae zasluži. Drugo orožje, kterega se uetnškutarji proti narodfljakom poelužajejo, je pa bilo povod rBemški jezik", kterega hočejo narodfljaki zatreti, kakor oai trdijo. To orožie se je pred zadajiaii volitvanii pa presaeto ,,kanštDo" sukalo. Slišali smo, da brez Bemščiae se celo rokodelatva faat ae more izučiti, ne k visoki časti priti, ae k ja\aiin uradaijam. Tudi tisto J. T. Blagotiašekovo iz deželnega zbora se je aam na novo sogreto poaudilo: ,,Kako daleč pa prideš sarao s slovenskim jezikoni"? G. Blagotinšek so trdili pred aekterimi leti t deželnem zborn: nOd Maribora do Dravberza!!" — ahajati, ker ae je tamo aarodao začelo uradovati. Vidite, nkako daleč prideš" tadi proti Vaai lahke obraeaio; — aavadao pa na to odgovoriino: Sloveaci srao, hvala Bogu, ae cigaai, da bi se po svetu klatili , aaae geslo je : Ostaai doma ia preživi se pošteno; doma pa aavadoo drugega jezika ae putrebajeiiio, ko materiaskega. Toliko je aaše Ijudstvo bi rekel, skoio povsod paraetao, da aprevidi: tuji jeziki človeka ae napravijo pošteaega, delavaega, varčaega, aaiBega gospodarja; ker žalibog, vsakdaaja skuaaja uči, kako rned vojake odhajajoči ailadeači, se taino sicer nemški jezik, aekteri preeej dobro aaačijo, ali domu dospevši, se zatega delj ae vedejo bolj arao pri delu , aekteri so še veči siroveži ia aeotesaaci, ko ti8tokrat, ko Bemščiae še celo Bič aiueli aiso; ja pred pridai, 80 potem muogokrat huda aiba za žalostae stariše ia celo eosesko. Ne tiči tedaj v aemščiai sreča aašega sloveaskega ljudstva, ampak v tiatib vedaostih , ktere srce požlahtaijo ia aui zbistrijo, ia teh 8e aaj aaša mladež pred vsem dragim v domači šoli pridao uči. Zediajeaje Sloveacev, ktero vsi aarodajaki ko aaj srčBeje želijo, aemškatarjeai bado v oči bode; aevedae Ijudi strašijo; nii hočeaio Štajarsko raztrgati, davke pomaožiti, kapčijo z viaoai zatreti itd.*), to reč tako stavijo ljudem pred oči, ko bi aarodnjaki hteli med Nemci ia Sloveaci aapraviti grozao prepad, da edea do dragega več priti nebi mogel. Ali boino Ba Bemški aieji postavili kiaežki zid, ia Nemci aaai ae bojo mogli železa, in aii jiai ae viaa pošiljati. Tako ai meada tudi oča Mariaič od sv. Urbaaa to reč mislijo, ker so po vohtvi 23 jaa. Hermaaove volilce budo kregali, rekai: nZdaj ste aapravili vi tamelai vi, vaši ia vašib otrok otroci še bodo pooiaili to volitev ia trpeli!" Le potaložite se, ako do8egaemo svoj aamea ia se zedinimo, ae bo v Ptuja zatega del ea lot aiaBJželeza; ia ker se do tistih dob nOberštajarci" vinopitvini ae bodo odpovedali , bodo tudi zaaaprej dobro kapljico kapovali, kjer jo bodo bolj po ceai dobili, če tadi v sredi Slovenije. Kar dače zadeva, so že laai g. dr. Voanjab dokazali, da je Beresaičao, da bi se zatega delj, če se zediainio, dače pomaožile, ja celo zaižati se niorajo. Od deželaib stroškov samo Gradec 1 aiilijoa požre, tarao se slovenaki sloveasko duhovstvo grdo aapadali ia čraili, vedoč: ako ta  denar rabi za neaišb0 gledišče , Baj leaišaico (Findelhaas) fl«pho.. nnrlprpin h« iim l^hk« nriti Hnvma^ Ot.rP iR ,n»n,, jtd Koliko se stori z deželaiiB deBarjem za ceste, aravaaaje rek, za šole v aeaiških okrajih ia koliko v sloveaskih? treba sarao deželae račaae pregledati, ia vsak se lahko prepriča, da s svojimi 35 % v deželao blagajaico presaeto dosti plačajemo gled6 aa dobrote, ktere se Baru delijo. Koaečao še aaj omeaim, kaj aeia saj pri volitvi v Ptuju opazil: kjer so Ijudje bolje premožni, Beodvisai ia bolj skrbao sloveBske časnike ia kajige berejo, se tadi bolje zavejo svoje Barodaosti, se Be dajo tako lahko od aemškatarjev zmotiti. Zato so prebivalci aa obeh straBeh Pesnice ko ea mož, aarodao volili. SredBje Haloze, ia goraje ptujsko polje aas je letos pri volitvi v okrajai zastop ia v deželai zbor večidel zapaatilo. Sredaje Haloze iaiajo Ptajčaai, aaj bolj g. L. v rokab; aekoliko iz lastae aeaiariiosti, aekoliko zavoljo drugih aeareČDih razlogov so ti reveži Bekterim bogatiaom hado zadolžeai, ia kakor ti trobijo, tako oai radi ali aeradi plešejo. Naj bolj smo se čadili Urbaačaaora, kteri so, mislim razaa eaega vsi, protiaarodao glasovali. Ta prijazai kraj, a Bvojiaii dostl premožaiaii prebivalci, prelepimi bribi, kjer žlabaa trta raae, tu, kjer je od aekdaj že bilo raaogo aarodaih dijakov, ta, kjer je 8voj čaa Samperl svoje mičae sloveaske peami peval; tu, kjer je leta 1848 aa aaj višem holmcu velikaBska aarodaa zastava veselo vihrala, ta kraj — se aam je izaeveril! — Narodajaki, arao aa delo, podačujnio vsak v avojera krogu aaše ljndstvo, bistrimo am, kdor apozua svoje prave prijatelje ia se jib v vseh okolaostib neoaiabljivo drži. *) 0 korieti zedinjenja pozneje obširno. Pis.